Germanizmi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika
Masarykova univerzita Filozofická fakulta Ústav slavistiky Slovinský jazyk a literatura Jiří Bernát Germanizmi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika Magisterská diplomová práce Vedoucí práce: Mgr. Mateja Kosi 2012 Prohlašuji, že jsem diplomovou práci vypracoval samostatně s využitím uvedených zdrojů a literatury. .................................................................................. 2 Zahvaljujem se mentorici mgr. Mateji Kosi za njen čas, mentorstvo ter nasvete pri izdelavi diplomskega dela. 3 Uvod Jezik kot družbeni pojav je sredstvo za komunikacijo, menjavo idej in medsebojnega razumevanja v kolektivu ljudi. Jezik je povezan z družbo, če se razvija družba, se razvija tudi jezik. Vsaka sprememba v družbi zrcali spremembo v jeziku. Predvsem besedni zaklad jezika se zelo občutljivo odziva na spremembe, ki so se odigrale v družbenem življenju in v načinu življenja; nov predmet ali nov pojav mora imeti poimenovanje zato, da bi ga lahko uporabljali pri komunikaciji in izražanju. Zato je jezik pojav, ki je vedno v teku. Na jezik naših prednikov (Slovencev in Čehov), ki so živeli skupaj v Habsburški monarhiji, je zaradi zgodovinskih pogojev najbolj vplivala nemščina. Če smo pozorni, še danes v naših dveh jezikih lahko čutimo besede, ki so prišle iz nemščine. Germanizmi so nemške besede, ki so prisotne v mnogih jezikih in so v te druge jezike vključene kot izposojenke ali tujke. Izraz germanizem pa lahko predstavlja tudi kakšno slovnično posebnost nemškega jezika, ki je bila sprejeta v drug jezik. Germanizmi v slovenskem jeziku so dokaz slovensko-nemških kulturnih stikov. Čeprav se mnogi germanizmi uporabljajo le v narečju, jih najdemo tudi v knjižnem jeziku. V tej diplomski nalogi se ukvarjam z germanizmi v knjižnem ali pogovorem jeziku, ki jih najdemo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Tako v Sloveniji kot na Češkem je nekoč živelo veliko prebivalcev nemškega izvora. Njihov jezik je vplival na domači jezik slovanskega prebivalstva. Za to temo sem se odločil predvsem zato, ker se mi zdi zelo zanimiva. Zainteresiran sem verjetno tudi zato, ker živim v kraju, ki je bil do konca druge svetovne vojne večinoma nemški. Še danes, ko slišim govoriti recimo svoje stare starše, slišim, da v govoru uporabljajo germanizme. Mislim, da je v češčini dosti germanizmov tako v pogovornem jeziku kot v knjižnem jeziku. Vendar pa ljudje niti ne vejo, da je beseda prišla iz drugega jezika. Ko sem o tem razmišljal, me je zanimalo, kakšna je situacija v zvezi z germanizmi v Sloveniji, kajti Slovenci so tako kot Čehi 4 živeli v neposredni bližini nemškega prebivalstva. Zanimalo me je tudi, ali imamo za slovenske germanizme v češčini tudi germanizme. V teoretičnem delu sem predstavil slovenski jezik, njegov nastanek, njegovo zgodovino in tudi sodobnost. Posvetil sem se temu, na kakšne načine je slovenščina prejemala germanizme. Nato so me tudi zanimale besede kot tujka, izposojenka ter germanizem iz slovenskega, češkega in nemškega vidika. Ugotovil sem, daso si razen razen manjših razlik te definicije kar podobne. V drugem delu svoje diplomske naloge, empiričnem, sem iskal germanizme, ki so danes v slovarju slovenskega knjižnega jezika. Glavni cilj empiričnega dela je potrditev mnenja, da tudi v slovenskem knjižnem jeziku (ne le v narečjih) obstajajo besede nemškega izvora in tudi ugotovitev, ali je beseda izvorno iz nemščine ali je bila v slovenski jezik preko nemščine sprejeta. Poleg tega pa še, ali slovenskim germanizmom lahko najdemo v češčini ustreznice – prav tako germanizme. Omenjam, da sem se ukvarjal le z leksikalnimi germanizmi. Germanizme sem iskal v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) pod črkama š in t, kjer sem predvideval veliko primerov, in si z etimološkimi slovarji pomagal prepoznati germanizme. Pri vsakem germanizmu, ki sem ga zapisal, sem pojasnil njegov pomen ali dodal slovensko sopomenko, izvor ter sem dodal še etimologijo. Poleg tega najdemo v slovarju tudi izvorno nemško besedo (eventualno iz drugega jezika, kadar je bil germanizem le izposojenka) in njen pomen, ekvivalent germanizma v češčini in njegov pomen, sorodne besede germanizma. Za pojasnitev, ali je beseda živa, ali se uporablja med govorci slovenščine, sem uporabil dva slovenska korpusa: Nova beseda in Fidaplus. Korpusa sta pojasnila, da se večina gesel iz mojega slovarja bolj ali manj uporablja še danes. Na koncu med statistikami vidimo, da je gesel, ki jih noben korpus ni našel, res zelo malo. Kot problem bi videl le to, da korpusa ne razlikujeta med pomenom besed, npr. vključuje lastna imena (osebna imena, priimke, imena raznih skupin ...), 3. os. ed. glagolov, 5 rodilnik ed. raznih samostalnikov ali drugo besedno vrsto. Zato sem moral narediti tudi seznam gesel, pri katerih število zadetkov ne odgovarja pomenu gesla. Ta seznam lahko vidimo na koncu empiričnega dela. Potem sledi še zaključek, v katerem sem pridobljeno gradivo še statistično obdelal. 6 Kazalo Uvod ...........................................................................................................................................4 Kazalo .........................................................................................................................................7 Teoretični del ..............................................................................................................................8 Slovenski jezik........................................................................................................................8 Zgodovina slovenskega jezika................................................................................................9 Slovenščina in nemščina.......................................................................................................11 Vpliv nemščine na različne jezikovne ravnine .....................................................................12 Razdelitev slovenskega besednega zaklada..........................................................................16 Tujka.................................................................................................................................19 Izposojenka (sposojenka) .................................................................................................20 Razdelitev češkega besedišča ...............................................................................................24 Nemški pogled ......................................................................................................................25 Germanizem (nemčizem) .....................................................................................................26 Empirični del ............................................................................................................................28 Slovar....................................................................................................................................30 Seznam krajšav .................................................................................................................30 Razlaga znamenj...............................................................................................................31 Š ........................................................................................................................................32 T........................................................................................................................................70 Izrazi, pri katerih število zadetkov v korpusih ne odgovarja pomenu *.........................106 Zaključek ................................................................................................................................111 Resumé ...................................................................................................................................114 Viri in literatura ......................................................................................................................116 7 Teoretični del V tem delu bi rad predstavil slovenski jezik iz vidika njegove funkcije danes, v zgodovini, kakšne je imel odnose z drugimi jeziki, predvsem bi se rad posvetil povezanosti z nemščino in tudi temu, kako je slovenščina prevzemala besede iz drugih jezikov. Na splošno bi tudi predstavil definicije germanizmov, tujk in izposojenk, kar je potrebno za to temo. Ker sem Čeh, me je zanimalo tudi, kakšen je češki in kakšen nemški pogled na germanizme. Slovenski jezik Slovenski knjižni jezik ima danes dve obliki, t. i. zborno in pogovorno: zborna oblika knjižnega jezika se predvsem piše in bere, redkeje tudi govori, pogovorna se predvsem govori, le redkeje se tudi piše. Pogovorni knjižni jezik se v opisih šele vzpostavlja in nato tudi uzavešča, medtem ko je zborni jezik močno uzaveščen, ker se ga je v večji meri kakor pogovornega treba učiti, ima pa tudi slovnico in slovar ter veliko množico zapisanih besedil, ki se pogosto prebirajo ali slušno uživajo; deloma ima tudi močno uzaveščeno ali vsaj znano zgodovino od 16. stoletja sem. Knjižni jezik veliko Slovencev še vedno izenačuje z njegovo pisno in bralno podobo, nekako neradi se sprijaznijo z njegovo dvojno, tj zborno in pogovorno varianto, čeprav je slednja sedaj sicer že krepko zaživela tudi na odru. Lažje se je privaditi na pokrajinske pogovorne variante slovenskega jezika, žive zlasti v nevaškem okolju. (Toporišič, 2000, s. 825) Slovenski knjižni jezik se še zmeraj opira na osrednje narečno področje Dolenjske in Gorenjske z naravnim središčem v Lubljani in okoliških mestnih področjih, ki obe dokaj raznoliki narečni ploskvi precej nevtralizira. To velja za izrazno in pomensko stran jezika. To dejansko pomeni, da v knjižni jezik iz drugih narečij ni več mogoče prevzemati niti fonemov, niti morfemov, pa v bistvu tudi ne besed, če jih že ima tu osrednji gorenjsko- 8 dolenjski del. S tega stališča so izjema samo t. i. nove oblike z začetka 50-ih let 19. stoletja, ki pa so bile v knjižni jezik lahko sprejete tudi zato, ker so nekatere imele vsaj pisne predhodnike tudi v osrednji slovenščini, sicer pa so bile deloma take, da so se jih kot zgodovinsko bolj upravičenih morali učiti praktično vsi Slovenci. Slovenski knjižni jezik ima osrednjo orientacijsko točko v praktično sporazumevalni funkcijski zvrsti, ta ima svojo normalno neprisiljeno obliko z ene strani v vseh zemljepisnih podeželskih narečjih slovenskega jezika, z druge strani pa v pokrajinskih nadnarečjih (interdialektih), ki imajo svoja težišča v mestih, npr. mariborsko-ptujski okoliš, obmurski, celjski, koroško-štajerski, gorenjski, goriško-obmorski, dolenjski, posavski, ljubljanski z izrastki v gorenjsko, notranjsko in dolenjsko stran. (Toporišič, 2000, s. 826) Zgodovina slovenskega jezika Slovenščina je južnoslovanski jezik, ki ga danes govori več kot dva milijona prebivalcev Slovenije, pripadniki slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ter slovenski emigranti drugje po svetu. Samostojno se je začela oblikovati kmalu po naselitvi Slovanov v Vzhodnih Alpah, na Krasu in v slovenskem delu Panonske nižine v 6. stoletju. Prvi slovenski rokopis so v karolinški minuskuli napisani Brižinski spomeniki, ki so nastali okoli leta tisoč. Brižinski spomeniki, ki obsegajo dve verziji javne spovedi in izpoved vere, so najstarejše besedilo kakega slovanskega jezika, napisano v latinici. Iz naslednjih stoletij je ohranjenih nekaj rokopisov, npr. Celovški, imenovan tudi Rateški, Starogorski in Stiški rokopis. Pravi začetek slovenskega jezika se začne z reformacijo v drugi polovici 16. stoletja. Trubar, Dalmatin, Bohorič idr., ki so knjižni jezik zasnovali predvsem na dolenjskem narečju, vendar iz njega izločili večino posebnosti, ki to narečje ločujejo od ostalih osrednjeslovenskih, zlasti gorenjskega in notranjskega, so slovenščino postavili ob bok drugim evropskim jezikom. Proti koncu 16. stoletja je tako slovenščina že bila uvrščena med 9 evropske knjižne jezike, kar potrjuje tudi dejstvo, da jo je v svoj večjezični slovar sprejel nemški slovaropisec Hieronim Megiser. (Snoj, 2003, 6) Z letom 1550 se začenja knjižno izročilo in traja v bistvu nepretrgoma od tedaj v naše dni, seveda v sedmih obdobjih. Ta obdobja bi lahko določili takole: zapovrstno, časovno, splošno in glede na knjižni jezik. I 1550–1615 Reformacijsko-protireformacijsko ustanovitev in ustalitev II 1615–1675 Katoliško zastoj in rokopisnost III 1675–1750 Pridigarsko-bratovščinsko obnavljanje in iskanje IV 1750–1805 Prerodno pokrajinskost in prerod V 1805–1848 Predmarčno ustaljevanje in normiranje VI 1848–1900 Narodno slovenskost in slovanskost VII 1900– Moderno slovenskost in jugoslovanskost, državna samostojnost Čeprav se je slovenščina razvijala zlasti od 16. stoletja naprej, so bili tuji jeziki (predvsem nemščina) še vedno glavni jezik (ne le) piscev slovnic. Za slovenskega jezikoslovca, ki se hoče ukvarjati s starejšimi obdobji slovenskega knjižnega jezika (in tudi z narečji), je zelo pomembno znanje tujih jezikov, saj se slovenske slovnice in tudi sicer osnovna dela pišejo vse do sredine 19. stoletja v tujih jezikih, zlasti v nemščini. V tujih jezikih pa niso samo stari literarnozgodovinski (če jih tako imenujemo) in jezikovni priročniki, ampak seveda tudi praktično vsa korespondenca, razprave in članki. (Toporišič, 1991, 82, 85) Šele na koncu 18. stoletja se oblikuje slovenski pisni jezik, predvsem zaradi znanstvenikov in pesnikov. S prihajajočim 19. stoletjem, podobno kot pri drugih narodih v Evropi, se kaže slovenski nacionalizem. Namesto tujih nastajajo nove, domače besede. V tem stoletju se je slovenščina znebila velike količine nemških vplivov, ki so pri njej 10 delovali že od 8. stoletja, ko so prišli na slovensko območje prvi nemški priseljenci. (Deutsche Lehnwörter im Slovenischen, 1963, 10, 11) Slovenščina in nemščina Odnosi med slovenskim in nemškim jezikom obstajajo več kot tisoč let. Že v 8. stoletju so prišli slovanski naseljenci, predniki poznejših Slovencev, v stik z južnonemškimi, bavarskimi plemeni, ki so prodirala s severozahoda proti jugovzhodu. Področje prvega srečanja je bil prostor ob zgornjem toku Drave. Ta prvi stik se je nato razpotegnil na širok pas, ki je bil omejen vglavnem z Alpami (južno od teh so prebivali pretežno Slovani). Tipično pri tem je, da tu ni šlo pretežno za frontalne, tj. mejne stike, temveč zaradi podjarmljenja alpskih Slovanov s strani Bavarcev tudi prav kmalu za, če se sme tako reči, ubikvitetne adstratne odnose, ki so nastajali z neprestanim naseljevanjem Nemcev sredi slovanskega prebivalstva. Slovenski (politično) vodilni sloj je bil sorazmerno hitro izgubljen, lastništvo gradov in vsega, kar spada zraven, je bilo paviloma v nemških rokah; podobno je bilo tudi okrog trgov in mest, ki so nastajali pretežno okrog gradov in samostanov. (Toporišič, 1991, 13) Šele po prvi in drugi svetovni vojni se je slovenska politika združevalno usmerila k južnim Slovanom in z njimi vztrajala vse do politične osamosvojitve leta 1990. Toda ves ta čas je na severu ostajala germanska meja, torej fizični stik med obema jezikoma ni bil nikoli prekinjen. (Stramljič Breznik, 2007, 291) Razmerje do nemščine je dvojne narave: enkrat gre za prisotnost prvin nemškega jezikovnega sestava v slovenskem (besede, njihovi pomeni, raba oblik, vezanje besed), drugič za nemščino kot jezik, ki bi prav lahko opravljal vlogo slovenskega (knjižnega) jezika. Do prvega se je za Kreljem negativno jasno opredelil že Hren, za njim vidno Hipolit, Vodnik, pa Kopitar in njegova šola, pozneje zlasti Levstik, v jezikovni praksi pa tudi vsi kasnejši. 11 Tako je bil napad prvin nemškega jezika na slovensko jezikovno zgradbo in njene sestavine odbit povsod tam, kjer je bilo to zlasti očitno in kjer so se nemške (in pozneje tudi druge) sestavine dale izločiti. Propadla je tudi naravno dana težnja pripadnikov večjih jezikov, da se slovenščina ne bi bila uveljavila kot knjižni jezik (prim. nasprotno agitacijo P. Vergerija pri Trubarju), dogajal pa se je individualni jezikovni odpad rojenih Slovencev (zelo viden pri Vrazu v 30-ih letih in Karlu Dežmanu v 60- ih 19. stoletja, sicer manj viden pri tistih Slovencih, ki niso živeli na slovenskem narodnostnem ozemlju). Žal pa se ni posrečilo zbuditi dovolj zavesti in dati dovolj podpore Slovencem na jezikovni meji nasproti nemščini in drugim jezikom (za prvo prim. Slomškovo pridigo v Jarnikovi župniji Moosburg na Koroškem iz I. 1838), tako da se je, zlasti po 19. stoletju nemščina zelo nezadržno širila do današnje slovenske državne meje, deloma z naseljevanjem nemško govorečih med Slovenci, deloma prek dvojezičnosti slovensko govorečih (in zaradi mešanih zakonov), ki so zaradi političnih in gospodarskih koristi (pa tudi zaradi ideološkega in psihološkega pritiska) opuščali slovenščino. (Toporišič, 2000, 800) Vpliv nemščine na različne jezikovne ravnine S tem, kako je nemščina vplivala na slovenski jezik na začetku 19. stoletja, se je ukvarjal tudi Jernej Kopitar v svojem delu Slovnica slovanskega jezika na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem. Njegov pregled je predstavil tudi Toporišič v svoji knjigi Družbenost slovenskega jezika, iz katere sem izhajal: • Na izrazni ravnini v fonologiji skoraj ni prišlo do nobenega nemškega vpliva. Tudi f v medmetih in v iz teh tvorjenih besednih vrstah (predvsem glagolih) je obstajal že prej. V določenem smislu se je torej iz jezikovnega obrobja s pomočjo nemščine utrdil tudi v jezikovnem središču, če to ni zasluga notranje pogojenemu razvojnemu poteku slovenščine (prim. razvoj f-ja iz b ali v: suaf iz slab, sif iz siv). 12 • Po drugi strani na pisno stran izrazne ravnine obstaja kar močen vpliv nemškega jezika. To deloma vidimo tudi pri pisanju velikih črk, veččrkovnih prikazov šumevcev (v slovenščini v glavnem poenostavljeno na dvočrkja) in drugem. “Kopitar se je že lotil ta tevtonizem, kakor se izraža, na podlagi cirilice strogo kritizirati in poudarjati slovanskemu geniju ustrezajoče načelo – en fonem eno pisno znamenje, kar je bilo potem tudi hitro uresničeno, tako da je bil vpliv nemščine tudi na ravni pisne izrazne strani razveljavljen kot neustrezen.“1 • Pri ob1ikos1ovju ni izpričano nikakršno vplivanje nemškega jezika na (knjižno) slovenščino. Kopitar je opozarjal na to, da se nemške besede uporabljajo v slovenščini, ampak se pregibajo kot slovanske besede, in to že v smislu besednih vrst, npr. frisch – frišen, erfrischen – ofrišati, die Meinung – majninga, die Andacht – andoht -i, der Schrei – šraj -a. Ampak skladnja določenih glagolskih oblik je že nekaj drugega. Tu en jezik lahko veliko lažje vpliva na drugega, npr. gre v osnovno šolo nam. hodi v osnovno šolo, po nemškem edinem er geht zur Grundschule, ali kdo pa pride nam. kdo pa prihaja, po nemškem wer kommt denn da. • Ena od največjih možnosti vplivanja enega jezika na drugega je pa na področju besedja, kjer se lahko prevzemajo tudi take besede, ki jih sposojajoči si ima tudi v lastnem besednem zakladu, npr. leben, špiza, gnada, špraha, čeprav so v jeziku že život (pozneje življenje), hrana, milost, jezik (govor). “To se dogaja verjetno zato, ker besedje ne tvori tako trdnega sestava kakor glasovje (vključno z naglasom) ali oblikovje, ki obojno deluje z relativno močno zaprtim (omejenim) številom prvin. Še lažje poteka prevzemanje besedja iz drugega 1 Toporišič, 1991, 14 13 jezika, če za zaznamovano ni na razpolago lastnih znamenj.“2 Kot primer za to bi lahko navedli (neknjižne) besede špegu (špega) – zrcalo, taler – krožnik, knofl(ic)a – sponka, petlar (pekler) – berač, eksempel – zgled, cagovati – tarnati, flajšter – obliž ipd. S temi so povezani primeri kot hiša (knj.) – stavba za prebivanje ljudi, oferten – domišljav, almožna – miloščina, šac – zaklad ipd., ki naj bi se za svoj prevzem v slovenščino zahvalili principu razločevanja, bodisi iz predmetnih razlogov (hiša – boljša hiša, kamnita? – koča, ki sedaj prevzame pomen bajte). Ali gasa – ulica, ki se zdi ima pomen stranske ceste v mestu ali naselju, medtem ko ulica tudi označuje stransko cesto na vaškem področju, v nasprotju z vas (v pomenu vaška glavna ulica), ali pa iz naravstvenih razlogov ali ker je bila znana na širšem prostoru kakor npr. almožna, leben (morda) itd. • Slednja jezikovna ravnina, na katero močno vpliva drug jezik, je morfemska jezikovna ravnina. Pri tem ne gre toliko za neposredni prevzem morfemov za besedotvorje (in mogoče oblikoslovje), čeprav se dogaja tudi to (npr. neknjižno ljudsko: kaj te to an gre – kaj se te to tiče; vzeti si van – opaziti Mostec), vse samo narečno, ne knjižnojezikovno, kakor za dobesedno (neknjižno) prevajanje morfemske zgradbe besede, ki naj se prevzame: gori vstati – aufstehen, auferstehen, dolisesti – sich niedersetzen, (knjižno nazajpriti – zurückkommen, kar je toliko posebno zanimivo, (kolikor) vodi do protislovja s pomenskimi sestavinami, saj so s tem nekatere pomenske sestavine izkazane po dvakrat: v primeru gori vstati je pomen auf v slovenščini podan z vz- in z gori, v doli sesti pa je nieder enkrat odražen notranje (s pomensko sestavino besede sesti) in nato podvojen s prislovom doli). Poleg takih prevzemov 2 Toporišič, 1991, 15 14 je naravnost brez števila drugih, ki ne prinašajo s seboj nič motečega in zato tudi ne zbujajo nobene pozornosti. • Pri skladenjski jezikovni ravnini je tudi mogoč vpliv enega jezika na drugega. Tak primer lahko deloma opazimo pri slovničnih besednih vrstah, npr. pri veznikih (nem. obgleich/wenngleich – slov. čeravno/čeglih, wennauch – četudi/ čeglih (neknj.), pri členkih v pravem pomenu (ja, ziher) in kar se členov tiče, tudi pri samostalnikih (ta ta to). V slovenščini (slovanščini), ki ima samostalnike implicitno določne, so določni členi taki kot ti, ki jih lahko najdemo pri protestantih v 16. stoletju in malo redkeje tudi v naslednjih stoletjih (prim. ta hiša tiga moža – das Haus des Mannes). Samostojno pa se je člen razvil verjetno za imensko zvezo, ki je sestavljena iz pridevnika in samostalnika (ta lepa roka – die schöne Hand, ta prvi ljudje – die ersten Leute). To ostane tudi takrat, če se iz uvedene zveze (pridevnik + samostalnik) pridevniška beseda posamostali (ta stari – der Alte, ta prva – die erste, ta pravo – das Rechte). Nedoločni člen -en -a -o, ki se v slovenščini manj uporablja kot v nemščini, je bil verjetno razvit samostojno prek nedoločnega poljubnostnega zaimka, s strani nemščine morda le pospeševan: ena človeka sta zunaj, en Človek te išče, eni ljudjete čakajo – zwei Leute warten auf dich, einer fragt nach dir, gewisse Leute warten auf dich. Sicer je največje vplivanje na slovensko skladnjo s strani nemškega jezika pri besednih oblikah, npr. neupoštevanje naglašenih in naslonskih oblik osebnih zaimkov v rodilniku, dajalniku, tožilniku vseh oseb in števil (tudi pri oziralniku), neizpustnost zaimenskega osebka, ko ni težišča na tistem, kar tak zaimek označuje, raba, čeprav redka, nemškemu es ustrezajočega (formalnega osebka) (ono je res, da ... es ist wahr, daß ...), nepopovratenje 15 zaimkov, ki se nanašajo na 1. ali 2. glagolsko osebo (to velja tudi za svojilne); opazujem me, reži s tvojim nožem; prepogosta raba trpnih oblik, poleg tega včasih še narobe tvorjenega s pomožnikom bom namesto s sem za sedanjost, prim. nem. nevtralizacijo ich werde getragen (werden), t. i. polstavki, tj. stavki z nedoločno glagolsko obliko, v glavnem z nedoločnikom ali z deležnikom oz. deležjem (2e lubci bit na poti – um der Geliebten nicht im Wege zu stehen), kar je v slovenščini že takrat odmiralo. Obstaja vprašanje, kako velik je bil vpliv nemščine pri tvorbi slovenskih svojilnih pridevnikov (npr. če se rabi samo prihod očeta in ne očetov prihod, kar se je prej pogosteje dogajalo). Znani so tudi primeri, da je včasih prihajalo do besedotvorne pretvorbe besedne zveze po nemškem prednostnem vzorcu in ne po bolj primernem slovenskem vzorcu (npr. da se besedotvorna podstava zlaga, namesto da bi se iz nje izpeljevalo, npr. parobrod – Dampfschiff namesto parnik). Treba bi bilo tukaj tudi omeniti področje vezljivosti predmetnopomenskih besednih vrst, kjer se je zagotovo marsikaj slovenskega prilagojilo nemškemu (npr. veliko mislim nate – ich denke viel an dich ali biti bogat na – reich sein an) • Treba bi bilo sem pritegniti tudi frazeologijo. (Toporišič, 1991, 14–17) Razdelitev slovenskega besednega zaklada Besede, morfemi in besedne zveze, tj. vse, kar je predmet etimološke obravnave, so glede na izvor lahko domačega ali tujega izvora. V slovenščini so domačega izvora vse tiste besede (morfemi in besedne zveze), ki so tvorjene in so bile vsaj v času nastanka pomensko motivirane v kontinuumu slovenskega jezika, tj. v kontinuiranem jezikovnem 16 razvoju od praindoevropskih (in še starejših) časov prek praslovanščine do danes. Besede domačega izvora so torej tiste, ki so jih iz znanih morfemov (ne glede na izvor) naredili Slovencem bolj ali manj davni jezikovni (ne nujno tudi genetski) predniki, in današnji Slovenci so jih podedovali.3 Taka beseda je npr. brat, ki se je razvila iz praindoevropske *bhraHtōr in za katero ne vemo, kaj je prvotno pomenila, taka beseda je tudi nebo, za katero s pomočjo primerjalnega jezikoslovja ugotavljamo prvotni pomen oblak, megla, in je tudi plavica, ki je tvorjena iz pridevnika plav moder, ta pa ni domačega izvora, saj je bila prevzeta od sosednjih Bavarcev, kjer se narečna ustreznica visokonemškemu pridevniku blau še danes glasi plau. Iz višje napisanega se izkazuje, da so besede tujega izvora vse tiste, ki niso nastale v jezikovnem kontinuumu slovenščine, temveč v jezikovnem kontinuumu katerega koli drugega, živega ali mrtvega jezika. Če beseda tujega izvora pride v slovenščino, če so jo torej začeli uporabljati tudi slovenski govorci v slovenskem kontekstu, rečemo, da je bila beseda prevzeta. Besede tujega izvora lahko torej nekoliko krajše imenujemo prevzete besede. Večinoma se prevzema iz jezikov, katerih nosilci so kulturno, civilizacijsko, politično ali gospodarsko močnejši od drugih. Za Slovence so bili to predvsem Nemci, prek njihovega jezika je bila prevzeta tudi večina grško-rimskih in francoskih jezikovnih sredstev. (Toporišič, 1992, 218) Prevzete besede so pomemben del besednega zaklada jezika. Pestrijo in obogatevajo strokovno izražanje in tudi razmnožujejo sopomenske vrste. Kar dosti prevzetih besed se je že popolnoma prilagodilo govoru domačih besed tako, da se njihov tuji izvor niti ne čuti. Vendarle jih ima veliko še vedno znake tujega izvora: imajo drugo zvočno sestavo in so v jeziku izolirane, to pomeni, da se težje izgovarjajo in so manj razumljive. (Holub, Lyer, 1982, 12) 3 Toporišič tudi pravi, da so domače tudi tvorjenke iz prevzetih podstav, npr. socialističen glede na nedomači del morfemov take besede lahko imenujemo napol domače ali napol prevzete. Enciklopedija slovenskega jezika, s. 28, Ljubljana 1992. 17 Prevzete besede so npr. že omenjeni pridevnik plav, dalje samostalnik šporget, ki je bil prevzet iz bavarskonemške različice knjižno nemškega Sparherd, taka je beseda plin, ki so jo Slovenci v 19. stoletju prevzeli iz češčine, Čehi pa iz poljščine, taka je beseda recesija, ki izvira iz lat. recessiō vračanje, umikanje, nazadovanje, in taka je tudi beseda ful, ki jo je najstniška generacija 90-ih let prejšnjega stoletja prevzela iz angleške full. (Snoj, 2006, 343) Včasih je prevzeta beseda enakega pomena kot domača beseda. Takšna situacija nastane takrat, ko je k stari domači besedi z neposrednim stikom prevzeta tuja beseda, npr. plesti – štrikati. Ali pa obratno, k prevzeti besedi je bila kasneje oblikovana domača beseda, karfiola – cvetača. Takšni pari se ponavadi stilistično razlikujejo tako, da je tuja beseda omejena le na ljudski jezik, manj pogosto postane knjižna ali strokovna, včasih je arhaizem. Včasih se tuja beseda v jeziku drži ali v jezik prihaja kot beseda čustveno obarvana. Večinoma so to pejorativne in vulgarne ali slengovske besede, npr. hohštapler. Včasih se obratno tuja beseda prevzema tam, kjer naj bi nadomestila domačo besedo, ki ni odgovorna za družabne odnose, npr. korpulenten – debel. Močno ekspresivni izrazi za preklinjanje so skoraj vedno tujega izvora. (Holub, Lyer, 1982, 12) Razdelitev prevzetih besed je pri vsakem avtorju malo drugačna ali drugače poimenovana, ampak podlaga razdelitve je v bistvu ista: • Polcitatna beseda (tujke, izposojenke) • Citatna beseda – prevzete besede, ki jih ne prilagodimo slovenskemu knjižnemu jeziku, se pravi, da ohranijo tuji izgovor, zapis in slovnične lastnosti. • Kalk – dobesedni prevodi tujih jezikovnih besed v slovenščino. V slovenščini je zgodovinsko še posebej izrazito kalkiranje iz nemščine. Zgleda takšnih besed sta na primer: osnovna šola – Grundschule, predstojnik – Vorstand. 18 • Popačenka – prevzem tujih besed v neknjižnih jezikovnih zvrsteh (sleng, narečje, žargon), npr. šrauf, cvikcange, šporget itd. Polcitatne besede se še delijo na tujke in izposojenke (sposojenke). Toporišič jih je v Enciklopediji slovenskega jezika definiral takole: Tujka 1. Prevzeta beseda, ki ni povsem prilagojena slovenščini, npr. jazz (kot sposojenka džez); 2. V starejšem pojmovanju iz zahodnoevropskih ali klasičnih jezikov prevzeta beseda, npr. avto, kros, nacionalen nasproti domačemu naroden, emocija nasproti čut (in iz slovenščine prevzetemu čustvo), hiša, rotovž (oboje sicer iz nemščine). (Toporišič, 1992, 334) Z drugo definicijo tujke se ne strinja Marko Snoj, ki trdi: “[P]rva Toporišičeva definicija je dragocena zato, ker pri tujkah izpostavlja pisani jezik, vendar pa se ni mogoče strinjati z nazorom, da bi bila džez druga beseda kot jazz, pač pa sta to samo alografa iste besede, kot sta alografa npr. trikrat in 3-krat. Tudi weekend (v izgovoru z dvoustničnim v) ni druga beseda kot vikend, pač pa je vikend prilagojeni kontinuant besede weekend, iz katere se je razvil v drugi polovici 20. stoletja, podobno kot je npr. domača beseda miš kontinuant praslovanske *myšь.“ (Snoj, 2006, 344) Potem še opozarja, da prva Toporišičeva definicija v Enciklopediji slovenskega jezika pravi, da so tujke le besede, ki se niso prilagodile slovenščini, po drugi so to vse iz zahodnoevropskih in klasičnih jezikov prevzete besede. Če bi za merilo pri sestavi geslovnika slovarja tujk upoštevali prvo definicijo, bi tak slovar vseboval le maloštevilne besede tipa jazz, weekend, wehrmacht, manjkala pa bi recesija, nevma, kloramfenikol, ki so prilagojene našemu jeziku; če pa bi upoštevali drugo definicijo, bi se v takem slovarju 19 poleg besed recesija, nevma, kloramfenikol znašle tudi malha, hiša, Žlemprga, fajmošter, ki so prevzete iz zahodnoevropskih jezikov, manjkale pa bi besede tipa černozjom, hazena, hatišerif, sarafan, karaoke, ki so prevzete iz vzhodnoevropskih oz. orientalskih jezikov. (Snoj, 2006, 344) Izposojenka (sposojenka) Beseda ali besedna zveza, ki je prišla v slovenščino iz drugega jezika in je popolnoma prilagojena zgradbenim lastnostim prvin slovenskega (knjižnega) jezika.4 (Toporišič, 1992, 300) Izvorno neslovenske besede se na izposojenke in tujke delijo že pri Brezniku, v njegovem članku O tujkah in izposojenkah iz leta 1906. Izposojenke so zanj besede, ki si jih je izposodil preprosti narod, občujoč s sosedi, ter jih vzel za svoje, ko jim je tuje zveneče glasove spremenil v bližnje domače. Tujke so za Breznika vse one besede, ki jih rabimo navadno v znanstvu, v tehniki in sploh v omikanem svetu ter jih pozna le tisti, ki je zvedel zanje po izobrazbi, po kakršni koli že. (Breznik, 1906, 149)5 Snoj še dodaja, da delitev prevzetih besed na izposojenke in tujke vsekakor ustreza, Breznikovi definiciji pa le deloma. Izposojenka je točneje izraženo beseda, ki jo je preprosto ljudstvo prevzelo iz enega sosednjih jezikov. To pomeni, da je izposojenka praviloma beseda, ki je iz enega od sosednjih narečij (beneške italijanščine, tergestinščine, furlanščine, bavarske, tirolske nemščine, zahodne madžarščine, kajkavske ali čakavske hrvaščine, romščine) prevzeta v sosednje slovensko narečje in od tod eventualno v druga slovenska narečja ter v knjižni jezik. Slovenščina je tako besedo po svoje prekvasila le po potrebi, in sicer: 4 Tako imenujemo občnoimenske besede; lastnoimenske prevzete besede te vrste imenujemo podomačena lastna imena, npr. Amerika, Amazonka, Pariz itd. 5 Tudi viz. http://www.dlib.si/preview/URN:NBN:SI:DOC-RP1WJICP/03c19339-97bf-4d9f-b8d9-959f48b8f1c7 20 1. če je tujejezična predloga vsebovala slovenščini tuj glas ali glasovno skupino, najpogosteje podvojitev, npr. bakla iz srvnem. vackel (slovenščina tistega časa ni imela niti glasu f niti spirantičnega β, ki se je v srvnem. zapisoval z v), cimet iz star. nem. Zimmet, iz česar je današnje Zimt; 2. če je bila potrebna morfološke prilagoditve, npr. ponev iz stvnem. pfanna, coprati iz bavarsko srvnem. zoupern, kar ustreza širše srvnem. zoubern, frajla iz bav. nem. Frailein, kar ustreza knjiž. nem. Fräulein, lajbič iz bav. nem. Leiblein telovnik; 3. pa tudi iz drugih, manj opredeljivih razlogov, npr. marajon prek majaron iz furl. majaron. Do nepričakovanega premeta soglasnikov je tu v nekaterih slovenskih narečjih prišlo zato, ker prevzete besede v jeziku prejemniku niso motivirane. Del našega ljudstva si je besedo preprosto slabo zapomnil in iz prvotnega majarona po pomoti naredil marajon. 4. Dodati je treba, da je marsikatera sprememba v slovenščini le navidezna, saj ne smemo izhajati iz sosednjega knjižnega jezika, temveč iz narečja. Če rečemo, da je pavola prevzeto iz nem. Baumwolle, je to le delno res in nikakor ne točno. Pavola je prevzeta iz narečne avstrijsko-bavarske besede pa(um)wolle bombaž, ki ustreza nemški knjižni Baumwolle. Tudi ponk ni iz nemške besede Bank, temveč iz bavarske ponk, ki se je po bavarskonemških zakonih razvila iz srvnem. bank (klop, miza). (Snoj, 2006, 345) Pri tujkah se tuji glasovi zamenjajo z našimi približki, beseda pa prilagodi našemu morfološkemu sistemu. V besedi recesija, ki je prevzeta iz lat. recessiō, se je tako tujejezični dvojni soglasnik zamenjal z našim enojnim. Beseda je ohranila lat. slovnični spol, se zato uvrstila v produktivno žensko sklanjatev, zaradi česar se je lat. pripona -ion- zamenjala z našo -ija. Tujka se v slovenščini prilagodi le v zgoraj navedenih točkah 1. in 2., tj. tujejezični 21 glasovi in glasovne skupine, ki jih slovenščina ne pozna, se nadomestijo z našimi približki, in tujka se rada prej ali slej vklopi v naš morfološki sistem. Nepričakovanih glasovnih razvojev tipa marajon pri tujkah ni in tudi narečnih posebnosti tujega jezika tujke praviloma ne izražajo. Breznik ima prav, ko trdi, da se tujke navadno uporabljajo v znanosti, v tehniki, v omikanem svetu, da so posledica izobrazbe, vendar to ni zaprta definicija, zlasti pa ne zadošča danes, ko nekatere tujke, kot npr. avto, sodijo med prvih deset besed, ki se jih nauči otrok že v plenicah. Tujke je zato bolje definirati kot besede, ki so jih slovenski izobraženci vpeljali v slovenski knjižni jezik iz tujih knjižnih jezikov. Nekaj so jih prinesli že protestanti v 16. stoletju, npr. cedra, element, velika večina pa je prevzeta šele v drugi polovici 19. stoletja in kasneje. Zaradi te večine po občutku sodimo, da so tujke pri nas mlade besede in s tem delamo krivico onim, ki imajo pri nas knjižno tradicijo že tri ali štiri stoletja. Pri Janezu Svetokriškem npr. beremo S. Joannes Apoſtel njega ſashilo, ali puls prime. Tujka pulz je torej stara že vsaj 300 let. (Snoj, 2006, 343) Osnovna razlika med izposojenko in tujko je, da je izposojenko preprosto ljudstvo prevzelo iz sosednjega narečja tujega jezika v svoje narečje, tujka pa je prevzeta beseda, ki jo je v slovenski knjižni jezik iz tujega knjižnega jezika vpeljal izobraženec. Povedano še krajše: izposojenka je ljudska, tujka pa učena prevzeta beseda, pri čemer je izposojenka prevzeta iz govorjenega tujega v slovenski govorjeni jezik, tujka pa iz tujega pisanega v naš pisani jezik. Zato se med tujkami najdejo tudi primeri, ki se izgovarjajo pod vplivom pisave jezika dajalca, npr. embalaža (iz frc. emballage), detergent (iz frc. détergent), punč (iz agl. punch), mulčiti (iz agl. mulch), klub (iz agl. club) namesto ombalaža, deteržon, panč, malčiti in klab, kot bi se besede glasile, če bi jih prevzeli prek govorjenega jezika. (Snoj, 2006, 346) Izposojenke najprej zaživijo v govorjenem jeziku, praviloma narečju, tujke pa v napisanem, praviloma knjižnem, pogosto strokovnem jeziku. Iz izhodiščne pozicije si prevzeta beseda lahko ali pa ne utre pot tudi v druge zvrsti: majaron je kot prvotna 22 izposojenka našla mesto tudi v knjižnem jeziku, avto pa kot prvotna tujka tudi v pogovornem jeziku in narečjih. Motiv za prevzem je pri izposojenkah in tujkah enak. Preprosti človek ali izobraženec je besedo, ki jo je slišal oz. videl zapisano v tujem jeziku, uporabil v svojem jeziku, ker je z njo hotel poimenovati stvar, pojem ali dejanje, za katerega v svojem besednem zakladu ni našel ustreznega poimenovanja; bodisi da za ustrezno besedo v svojem jeziku ni vedel, bodisi da je dejansko ni bilo. Snoj je tudi v svojem članku objavil naslednjo tabelo, s katero si lahko pomagamo pri ločevanju tujk in izposojenk: tujka izposojenka da ne jezika da ne Beseda se izgovarja pod vplivom tuje pisave da ne Beseda vsebuje nepredvidljive glasovne spremembe ne da Beseda vsebuje narečne značilnosti ne da Beseda se pomensko v slovenščini razvija samostojno ne da Beseda je prevzeta iz/prek nesosednjega jezika Beseda je prevzeta iz/prek v času izposoje mrtvega Kočljive primere, pri katerih odločitev na osnovi preglednice ni mogoča, mora reševati natančna filološka analiza, tj. raziskava, katere cilj je ugotoviti, ali je posamezna beseda prišla v slovenščino prek govorjenega ali prek pisanega jezika. (Snoj, 2006, 347) 23 Razdelitev češkega besednega zaklada (Příruční mluvnice češtiny, 2008, 100) V češčini je situacija besednega zaklada podobna kot v slovenščini. Razen domačih besed obstajajo tudi besede tujega izvira. To so: 1. Lexikální jednotky citátové (leksikalne citatne enote) – besede in predvsem besedne zveze, pri katerih ostane izvoren pravopis, večinoma tudi izgovarjavo in razlikujejo se od domačega morfološkega sistema. Besede se uporabljajo predvsem v istem socialnem, kulturnem in poklicnem krogu, npr. fair play, status quo ipd. 2. Lexikální jednotky částečně přizpůsobené (leksikalne polcitatne enote) – besede, ki jih še vedno čutimo kot tuje, toda imajo tuji ali nepravilen pravopis, npr. computer in komputer, dabbing in dubbing. 3. Lexikální jednotky zcela zdomácnělé (leksikalne popolno udomačene enote) – besede, ki so se na češki jezik adaptirale in so se prilagodile češkemu jezikovnemu okolju, npr. košile, anděl, kalich. 4. Kalkování (kalkiranje) – kalki so besede, ki so dobesedno prevedene iz tujega jezika. Kalki so lahko: • slovotvorné (besedotvorni) – nastajajo iz prevoda besedotvornih delov, npr. selbst/verständlich - samo/zřejmý (samo/umeven). • frazeologické (frazeološki) – nastajo iz prevoda strukture frazema, npr. im Bilde sein - být v obraze (biti informiran). • sémantické (semantični) – besede, ki po tuji predlogi dobijo tudi drug pomen, npr. zámek (ključavnica) – priprava, ki zapira kaj tako, da se lahko odpre samo s ključem – dobila drug pomen kot palác (palača) pod vplivom nemškega Schloss, ki ima oba pomena. 24 • hybridní slova (hibridne besede) – nastajanje novih domačih besed z uporabo tuje sestavine, npr. fotobuňka (foto celica). Kar se tiče razdelitve je situacija v češčini kar podobna kot v slovenščini. To pomeni, da so med avtorji majhne razlike v razdelitvi besedišča, toda podlaga njihovih razdelitev je podobna. Nemški pogled Tujka Wörter fremdsprachlicher Herkunft, die im Unterschied zu Lehnwörter lautliche oder morphologische Kennzeichen ihrer Ursprungsprache beinhalten und vom einheimischen Sprachbenutzer noch als fremd empfunden werden. (Bertelsmann Lexikon, 1990, 1027) Besede tujejezičnega izvora, ki v primeri z izposojenkami vsebujejo fonetične ali morfološke značilnosti svojega izvornega jezika in domači uporabnik jezika jih še čuti kot tuje. Izposojenka Ein aus einer fremden Sprache übernommenes, im Unterschied zum Fremdwort in Phonetik, Morphologie und Orthographie der übernehmenden Sprache angepasstes Wort (zum Beispiel Mauer < lat. maurus). Eine strikte Abgrenzung vom Fremdwort ist nicht möglich. (Brockhaus Enzyklopädie, 1990, 217) Iz tujega jezika prevzeta beseda, ki je v primeri s tujko prilagojena v fonetiki, morfologiji in v pravopisu prevzemajočega jezika (npr. Mauer < lat. maurus). Točna razmejitev od tujke ni mogoča. 25 Germanizem (nemčizem) Po slovarju slovenskega knjižnega jezika je germanizem element nemščine v kakem drugem jeziku. Jože Toporišič je v Enciklopediji slovenskega jezika germanizem definiral kot: 1. Iz nemščine prevzeta jezikovna prvina, zlasti besedna in v knjižno normo nesprejeta, npr. merkati, ketna, fleten, fejst, lavfati, viža, ohcet, gnada, fara. Tudi skladenjska hoditi k nogam, ta hiša tiga človeka, redkeje pravopisna odkod („woher“, odkud) ali izgovorna [münstǝr]. 2. Iz nemščine prevzeta prvina sploh. Češki pogled Po elektronskem slovarju češkega knjižnega jezika (Slovník spisovného jazyka českého) je germanizem jezikovni element, prevzet v drug jezik iz nemščine ali po nemški predlogi v njem izoblikovan. Jozef Mistrík je v svojem delu Encyklopédia jazykovedy iz leta 1993 definiral germanizem kot jezikovni element, večinoma beseda ali stavčna zgradba, ki ima svoj izvor v nemščini. Delimo jih na: 1. prevzete jezikovne elemente (predvsem v preteklosti), v sodobnosti že popolnoma udomačene, npr. šlechta, rytíř, barva, flaška, futro, groš, švagr; toda večina germanizmov je ostala le v dialektih, nesprejete v knjižni jezik, npr. šmakovat, fošna, kvér, piglovat. 2. jezikovne elemente, ki prodirajo v neki jezik iz nemščine kot izposojenke, ki jih ni treba, npr. fest, fertig ali čezmerno uporabljanje zaimkov v funkciji osebka ipd. Posebno skupino germanizmov tvorijo leksikalni citati v literaturi s temo druge svetovne vojne. Gre za stilna funkcijska jezikovna sredstva, npr. feldvébl, halt, führer ipd. 26 Definicije germanizma iz drugih čeških virov se praktično strinjajo s temi, ki so bile tukaj navedene. Kot vidimo nižje pri nemškem pogledu, so definicije pravzaprav enakovredne. Razliko vidimo, če primerjamo češki in nemški pogled s slovenskim. Toporišičeva definicija pravi, da je germanizem jezikovna prvina, nesprejeta v knjižno normo. Tega pri češkem in nemškem pogledu ne najdemo. 1emški pogled Wort, das aus der deutschen Sprache in den Wortschatz einer anderen Sprache überging, es sind Entlehnungen aus allen Varianten des Deutschen (österreichisches Deutsch, Schweizerdeutsch u. Ä.). Die Übertragung einer für die deutsche Sprache charakteristischen Erscheinungen auf eine nicht deutche Sprache. (Duden Fremdwörterbuch 1997, 699) Nemci torej pišejo, da so besede, ki iz nemščine preidejo v besedni zaklad nekega drugega jezika, izposojenke iz vseh različic nemščine (avstrijske, švicarske itd.) ter da gre pri tem za prenos karakteristik nemščine na nenemški jezik. 27 Empirični del V empiričnem delu sem iskal germanizme v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Hkrati sem si pomagal z etimološkimi slovarji, po katerih sem določil, ali je germanizem prevzet iz nemščine ali gre za tujko, ki je bila prek nemščine prevzeta. Uporabljal sem predvsem slovenski etimološki slovar6, ki sem ga v geslih označil s kratico SES, pri tem sem si pomagal s češkima etimološkima slovarjema7, ki sem ju v geslih označil z ESJČ oz. ESJČ2, ter z nemškim etimološkim slovarjem8, ki je v geslih označen z DEW. Obravnavo sem začel pri črki Š in nato sem nadaljeval pri črki T. Iz izbranih besed sem s pomočjo navedenih slovarjev naredil slednji slovar germanizmov, ki vsebuje 298 gesel. Razen teh germanizmov slovar vsebuje tudi besede, ki so iz teh germanizmov nastale, etimologijo, ekvivalent germanizma v češkem jeziku ter sem tudi določil, kako je dana beseda živa v slovenščini. Za pomoč pri določanju, kako je dana beseda živa v jeziku, sem uporabil dva jezikovna korpusa slovenskega jezika, Nova beseda9 in Fidaplus10. 6 Snoj, Marko, Slovenski etimološki slovar, 2003. Holub, Josef; Lyer Stanislav, Stručný etymologický slovník jazyka českého, 1982 in drug slovar Machek, Václav, Etymologický slovník jazyka českého, 1968. 8 Köbler, Gerhard, Deutsches Etymologisches Wörterbuch, 1995. 9 Nova beseda je besedilni korpus, namenjen predvsem za slovaropisne potrebe Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, obenem pa tudi vsem drugim, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in raziskovanjem slovenskega jezika. Korpus se je začel s spletno postavitvijo elektronske zbirke leposlovnih besedil v letu 1999, skupaj 3 milijone besed, spomladi 2000 je bilo korpusu dodano še gradivo časopisa DELO, 1998–2000, kar je obseg povečalo na 28 milijonov besed. Poleti 2000 se je obseg korpusa z dodatki novih besedil, predvsem časopisa DELO, povečal na 48 milijonov besed. V naslednjih letih sta se obseg in zvrstnost korpusa postopoma povečevala, konec pomladi 2005 na 162 milijonov besed s 4,158 besedil. Korpus je sestavljen iz šestih glavnih delov: besedil 2,310 izvodov časopisa DELO, 1998–2005, govorjena besedila Zapisov 711 sej Državnega zbora Republike Slovenije 1996–2004, 778 leposlovnih del v slovenskem jeziku, vključena so tudi zbrana dela Draga Jančarja, Cirila Kosmača in Ivana Cankarja, 78 izvodov računalniške revije Monitor 1999–2004 in revije za zdravo življenje Viva, 251 polleposlovnih besedil ter 26 znanstvenih oz. tehničnih monografij. Vsa besedila so v razmeroma dobrem stanju, očiščena so bila pretežnega dela tipografskih napak in napak, nastalih pri prenašanju in zlaganju besedil. Velika večina besedil je iz zadnjih desetih let. (http://bos.zrc-sazu.si/a_about_si.html) 10 Jezikovni korpus Fidaplus, ki je naslednik korpusa Fida, je bil končan leta 2006 in obsega 621 milijonov besed in vsebuje besedila različnih zvrsti iz večine slovenskih časopisov, revij ter mnogih knjižnih publikacij različnih založb (literarna besedila, učbenike, stvarno literaturo), objavljenih od leta 1990 do 2006. Zajema pa tudi besedila z interneta, parlamentnih govorov, t. i. besedilni drobiž (reklamna besedila, plačilni listki). Fidaplus je enojezični korpus, to pomeni, da so vanj vključena le slovenska besedila, tujejezični elementi pa se pojavljajo le kot sestavni del besedila. Zajema predvsem pisna besedila in prvotno pisna besedila, namenjena govorjenju. Fidaplus kot referenčni korpus je obsežna elektronska besedilna zbirka, ki obsega vzorčni delež besedil slovenskega jezika. Osnovni namen takega korpusa je, da omogoča temeljit vpogled v jezik na najrazličnejših ravneh in področjih. (Gantar, 2007, 29–30) 7 28 Vsako geslo v mojem slovarju vsebuje pojasnitev pomena ali slovensko sopomenko, izvor in etimologijo, število podatkov v jezikovnih korpusih, kar pojasnjuje, ali je dana beseda živa ali ne. Poleg tega vsako geslo vsebuje še ekvivalent danega germanizma v češkem jeziku s pomenom in tudi izpeljanke iz slovenskega germanizma. 29 Slovar Seznam krajšav agl. angleško ags. anglosaško arab. arabsko av. avestijsko avstr. avstrijsko bav. bavarsko dan. dansko furl. furlansko galorom. galoromansko germ. germansko got. gotsko gr. starogrško hebr. hebrejsko ide. (pra)indoevropsko it. italijansko jid. jidiš klas. klasično langob. langobardsko lat. latinsko let. letonsko madž. madžarsko nar. narečno nem. nemško novolat. novolatinsko niz. nizozemsko perz. perzijsko pgerm. pragermansko pog. pogovorno poznolat. poznolatinsko 30 provan. provansalsko pslovan. praslovansko slovan. slovansko sloven. slovensko spnem. spodnjenemško srb. srbsko star. starejše srfrc. srednjefrancosko srgr. srednjegrško srlat. srednjeveškolatinsko srniz. srednjenizozemsko srspnem. srednjespodnjenemško srvnem. srednjevisokonemško stfrank. starofrankovsko stfrc. starofrancosko stind. staroindijsko stnord. staronordijsko stperz. staroperzijsko stprovan. staroprovansalsko stvnem. starovisokonemško špan. špansko štaj. štajersko turš. turško vlat. vulgarnolatinsko vulg. vulgarno zahgerm. zahodnogermansko Razlaga znamenj * beseda ali pomen ni izpričan(a), temveč rekonstruiran(a) s primerjalnojezikoslovno metodo < se je v rednem jezikovnem razvoju razvilo iz > se je v rednem jezikovnem razvoju razvilo v 31 Š šablóna -e ž (ȏ )̣ 1. priprava, ki omogoča večkratno izdelovanje predmeta, stvari z natančnim posnemanjem vzorca 2. nav. ekspr. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec; prevzeto prek nemškega Schablone in srspnem. schampelūn iz frc. échantillon, kar je skrajšano iz stfrc. eschanteillon de bois ‛lesen vzorec’, kar vsebuje izpeljanko iz stfrc. eschanteler ‛razbiti’ in rod. samostalnika bois ‛les’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 44 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 145 češki ekvivalent: šablona v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šablónar, šablonírati , šablonizíranje, šablonizírati, šablonizíran, šablónski, šablónstvo šabráka -e ž (ȃ) knjiž. podsedelna odeja; prevzeto prek nemškega Schabracke v enakem pomenu prek madž. csábrák iz turš. čaprak v enakem pomenu (ESJČ) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 0 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 0 češki ekvivalent: šabraka/ čabraka v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šafót -a m (ȏ )̣ knjiž. oder za obglavljanje obsojencev; prevzeto prek nemškega Schafott v enakem pomenu iz stfrc. chafaud/ chafaut, frc. échafaud ‛tribuna, krvavi oder’ iz poznolat. catafalcium, catafalicum ‛ogrodje, konstrukcija’ (DEW) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 0 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 2 češki ekvivalent: šafot v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šagrín -a m (ȋ) usnj. mehko usnje s hrapavo površino; prevzeto prek nemškega Chagrin v enakem pomenu iz frc. chagrin, kar je iz turš. šagri v enakem pomenu (ESJČ) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 2 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 2 češki ekvivalent: šagrén v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šagrínast šáh -a m (ȃ) 1. družabna igra, pri kateri si dva igralca s premikanjem figur prizadevata doseči položaj, ko se nasprotnikov kralj ne more ubraniti napadu 2. šah. položaj v igri, 32 v katerem je napaden kralj; prevzeto prek nemškega Schach in srniz. s(c)haec iz stfrc. eschac ‛šah’, kar je izposojeno iz perz. šāh ‛kralj’; ta igra je poimenovana po glavni figuri, po kralju (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 3.755* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 5.370* češki ekvivalent: šach v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šahíranje, šahírati, šahíst, šahístka, šáhovec, šahóvnica, šáhovski, šáhovsko šájtrga -e ž (ȃ) nižje pog. samokolnica; beseda iz bav. nem. Scheibtruhe v enakem pomenu, kar je zloženka iz. bav. nem. scheiben ‛riniti, porivati, kotaliti’ in Truhe ‛skrinja, zaboj’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 5 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 12 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: šakál -a m (ȃ) 1. volku podobna zver, ki živi zlasti v Aziji in Afriki 2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek; prevzeto prek nemškega Schakal v enakem pomenu in frc. chacal iz turš. çakal, kamor je prišlo prek perz. šagāl iz stind. śṛgālá- ‛šakal’; izvor in etimologija nista jasna (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 67 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 225 češki ekvivalent: šakal v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šakálji, šakálski šál -a m (ȃ) daljši kos blaga ali pletenine, ki se nosi zlasti okrog vratu; prevzeto prek nemškega Schal (v enakem pomenu), frc. châle in agl. shawl iz perz. šāl ‛ogrinjalo, ruta, šal’, kar je mogoče izpeljano iz indijskega krajevnega imena Šāliāt (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 819* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 3.251* češki ekvivalent: šál/ šála (v enakem pomenu) besede, ki so v povezavi z germanizmom: šálast šálica -e ž (ȃ) nižje pog. skodelica; beseda iz srvnem. schāle ‛skodelica’, iz česar je današnje bav. nem. Schale v enakem pomenu; to se je kako stnord. skál ‛skodelica’ razvilo iz pgerm. *skǣlō, kar je sorodno s *skalō(n), ohranjeno v nem. Schale ‛lupina’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 3* 33 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 5* češki ekvivalent: šálek v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom:šalótka -e ž (ȏ )̣ čebuli podobna začimbna rastlina s podzemeljskim delom iz več čebulic; prevzeto prek nemškega Schalotte v enakem pomenu iz frc. échalote, kar se je razvilo iz stfrc. eschaloigne ‛šalotka’, to pa iz lat. Ascalōnia (cēpa) v enakem pomenu, dobesedno askalonska čebula; poimenovanje temelji na imenu kraja gr. Askálōn v Palestini (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 18 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 279 češki ekvivalent: šalotka (v enakem pomenu) besede, ki so v povezavi z germanizmom: šálter -ja m (á) žarg. odprtina v pregradi, (večjem) oknu zaradi poslovanja s strankami; okence; beseda iz nemškega Schalter (okence, stikalo, odklopnik, pretikalo), kar je izpeljano iz nem. schalten ‛preklopiti, pretakniti, star. potisniti, zasuniti’, nem. Schalter prvotno pomeni zapah, tj. ‛priprava, s katero se zapira in odpira vrata’, iz tega se je beseda pomensko razvila v ‛okence, stikalo (na pošti, v banki) ’, ki je v uradnih urah odprto, sicer pa zaprto (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 11 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 45 češki ekvivalent: šaltr v enakem enakem in tudi ‛delavec v tem okencu’ besede, ki so v povezavi z germanizmom: šálterski šalúpa -e ž (ȗ) knjiž. večji čoln, navadno na vesla; prevzeto prek nemškega Schaluppe v enakem pomenu in frc. chaloupe, iz niz. jezika (ESJČ) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 1 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 0 češki ekvivalent: šalupa v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šamán -a m (ȃ) 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih kdor ima v zamaknjenju neposreden stik z duhovi, nadnaravnimi silami in vpliva nanje 2. knjiž. vrač; prevzeto prek nemškega Schamane v enakem pomenu, iz sanskrta (ESJČ) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 109* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 302* češki ekvivalent: šaman v enakem pomenu 34 besede, ki so v povezavi z germanizmom: šamánski, šamánstvo šamót -a m (ȏ )̣ žgana glina, obstojna pri visokih temperaturah; beseda iz nemškega Schamotte v enakem pomenu, kar etimološko ni dokončno pojasnjeno, ker se beseda v star. nem. piše Charmotte, je možno, da je prevzeta iz it. sciarmotti, kot so italijanski delavci v Turingiji prenaredili nar. nem. besedo Schärm, ki ustreza knjiž Scherben ‛črepinje’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 1 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 16 češki ekvivalent: šamot v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šamotárna, šamóten šánce šánc ž mn. (ȃ) zastar. obrambni nasip, okop; beseda iz nemškega Schanze ‛okop, krmni krov’, danes tudi ‛smučarska skakalnica’, prvotno je beseda pomenila les, ki je deloval kot ograja, v zgodovini so pletene koše napolnjene peskom delovali kot ograja pred topovi (ESJČ) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 19* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 910* češki ekvivalent: šance v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šánk -a m (ȃ) nižje pog. točilna miza; beseda iz nemškega Schank v enakem pomenu, izpeljanka iz nem. schenken ‛točiti, krčmariti’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 247* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 1.354* češki ekvivalent: šenk v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šánsa -e ž (ȃ) pog. 1. nav. mn. možnost, upanje 2. priložnost, prilika; prevzeto prek nemškega Chance v enakem pomenu iz frc. chance ‛srečen slučaj, sreča’, kar se je razvilo iz vlat. cadentia ‛padec, namreč padec igralnih kock’, izpeljanka iz lat. cadere ‛pasti’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 40 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 121 češki ekvivalent: šance (v enakem pomenu) šaráda -e ž (ȃ) beseda, ki se sestavi iz drugih besed, zlogov, ki jih je treba uganiti; prevzeto prek nemškega Scharade v enakem pomenu iz frc. charade v enakem pomenu, onom. izvora, provan. charrado ‛čvekati, kvasiti, govoriti’, poglej tudi šarlatan (ESJČ) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 15* 35 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 55* češki ekvivalent: šaráda v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šaráden šárkelj/ (šártelj) -klja tudi -na [kǝl] m (á) pecivo iz kvašenega testa z vmešenimi rozinami; prevzeto iz avstr. nem. Schärtel v enakem pomenu, kar je izpeljanka iz refleksa srvnem. schart ‛pekač’, ohranjeno v bav. nem. Schart ‛pokrit pekač, ki ga pri peki zagrebejo v žerjavico’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 31 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 185 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: šarlatán -a m (ȃ) slabš. 1. kdor se dela, da je strokovnjak, čeprav za to nima znanja, sposobnosti 2. goljuf, slepar; prevzeto prek nemškega Scharlatan v enakem pomenu in frc. charlatan iz it. ciarlatano ‛mazač, slepar’, kar se je po ljudskoetimološki naslonitvi na it. ciarlare ‛čvekati’ razvilo iz it cerretano ‛mazač in sejmar’; beseda je izpeljanka iz krajevnega imena it. Cerreto v Umbriji in prvotno pomeni ‛prebivalec Cerreta’, to mesto je namreč slovelo po zvitih sejemskih prekupčevalcih, izvorno onom., poglej tudi šarada (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 66 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 116 češki ekvivalent: šarlatán v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šarlatánski, šarlatánstvo šárm -a m (á) knjiž. očarljivost, privlačnost; prevzeto prek nemškega Charme v enakem pomenu iz frc. charme, izpeljanka iz glagola charmer ‛očarati, začarati, uročiti’, kar se je razvilo iz srlat. carminare ‛očarati’, prvotno ‛pesniti, zlagati pesmi’; beseda je izpeljana iz lat. carmen ‛pesem, poezija’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 804* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 1.547* češki ekvivalent: šarm v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šarmánten, šarmêr, šarmírati šarnír -ja m (ȋ) teh. priprava iz dveh nerazstavljivo povezanih ploščic, pritrjenih vsaka na svoj del, ki omogoča zapiranje, odpiranje; prevzeto prek nemškega Scharnier v enakem pomenu iz frc. charnière, kar se je razvilo iz lat. cardo ‛tečaj’ (ESJČ) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 2 36 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 17 češki ekvivalent: šarnýr v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šarnírski šárža -e ž (ȃ) zastar. stopnja na hierarhični lestvici v vojski in podobnih organizacijah; čin; prevzeto prek nemškega Charge ‛služba, stopnja napredovanja’ iz frc. charge ‛služba, obveznost, naloga’; beseda prvotno pomeni ‛breme’ in je izpeljana iz frc. charger ‛naložiti, natovoriti, obremeniti’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 17* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 11* češki ekvivalent: šarže v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šatráj -a m (ȃ) začimbna rastlina s suličastimi listi in vijoličastimi cveti; šetraj; prevzeto prek srvnem. saterje, štaj. nem. Satrei, nem. Saturei (danes besede ni v slovarju, Bohnenkraut/ Pfefferkraut) iz lat. saturēia ‛šatraj’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 3 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 87 češki ekvivalent: - (le ekvivalent nemške besede, saturejka v enakem pomenu) besede, ki so v povezavi z germanizmom: šatúlja -e ž (ú) manjša, navadno okrašena škatla, skrinjica za shranjevanje zlasti dragocenosti; prevzeto prek nemškega Schatulle ‛šatulja, privatna blagajna’ iz srlat. scatula ‛zlata skrinjica, šatulja’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 11 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 110 češki ekvivalent: škatule v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šatúljica šéjk -a m (ȇ )̣ v arabskem okolju 1. starešina, poglavar plemena, vasi 2. predstojnik, vodja muslimanske verske skupnosti, sekte; prevzeto prek nemškega Scheich v enakem pomenu ali agl. sheik(h) iz arab. šaiḫ ‛plemenski poglavar’, dobesedno ‛starejši’, izpeljanka iz arab. šāḫa ‛starati se’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 813* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 1.155* češki ekvivalent: šejk v enakem pomenu 37 besede, ki so v povezavi z germanizmom: šejkát šélf -a m (ȇ )̣ geogr. dno obrežnega morja, globokega do 200 metrov; prevzeto prek nem. Schelf iz agl. shelf v enakem pomenu in tudi ‛polica, regal’ (SSJČ) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 2 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 13 češki ekvivalent: šelf v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šélfen šéma -e ž (é )̣ 1. z masko zakrit in v posebno obleko oblečen človek, navadno ob pustu 2. slabš. neprimerno, smešno oblečen človek 3. slabš. nespameten, neumen človek; beseda iz srvnem. schëme ‛maska, privid’, iz česar je nem. Schemen ‛privid’, bav. nem. Schem/ Scheme ‛maska, šema’; beseda je sorodna z ags. scima ‛senca’ in je izpeljana iz iste ide. baze *sk´eḭ- ‛svetiti se, lesketati se’ kot pslovan. *sễnь, sloven. sênca (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 121* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 181* češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: šemaríja, šemáriti, (na)šemáriti, našemárjen, našemárjenost, šémast šénkati -am dov. (ē )̣ nižje pog. podariti, pokloniti; beseda iz nemškega schenken (podariti, natočiti), kar se je razvilo iz zahgerm. *skankiia ‛natočiti’, izpeljanka iz skanka- ‛poševen, nagnjen’; beseda torej prvotno pomeni *‛nagniti posodo in natočiti’; pomen ‛darovati’ se je od tod razvil zaradi navade, da so na slavnostnih sprejemih točili pijačo in delili darove, glej tudi šank (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 1 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 8 češki ekvivalent: šenkovat ‛točiti pivo’ besede, ki so v povezavi z germanizmom: šénk šíbra -e ž (ȋ) svinčena kroglica za polnjenje nabojev; beseda iz srvnem. schiver (kamena ali lesena iver), nem. Schiefer ‛skrilavec’, kar je v nar. zloženki Schieferkügelchen prav tako razvilo pomen ‛šibra’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 11* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 27* češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: šíbrast 38 šífra -e ž (ȋ) dogovorjen znak iz ene ali več črk, številk, besed a) za ohranitev tajnosti sporočila b) za ohranitev tajnosti avtorstva c) za lažje, hitrejše označevanje, razvrščanje; prevzeto prek nemškega Chiffre v enakem pomenu iz frc. chiffre ‛šifra, številka’, prvotno ‛ničla’, kar se je razvilo iz srlat. cifra ‛ničla’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 430* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 5.056* češki ekvivalent: šifra v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šifránt, (de)šifránt, šifrántka, šifrêr, šifrêrka, šifríranje, (de)šifríranje, šifrírati, (de)šifrírati, (raz)šifrírati, (za)šifrírati, šifríren, (de)šifríren, šifrírnica šíht -a m (ȋ) nižje pog. 1. izmena, zlasti v rudniku, tovarni: 2. služba, delo, zlasti v rudniku, tovarni; beseda iz nemškega Schicht ‛plast, sloj, izmena delavcev’, v pomenu ‛izmena delavcev’ se je beseda razvila iz srvnem. schicht ‛delovni čas v rudniku’, kar je ali pomensko specializirano iz ‛plast, sloj’ kot *‛čas, ki ke potreben za odkop enega sloja’ ali nastalo pod vplivom agl. shift ‛izmena’, kar je sorodno z nem. Scheibe ‛rezina’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 119 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 388 češki ekvivalent: šichta v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šíhtar, šíhten šík -a m (ȋ) knjiž. čednost, urejenost, elegantnost šík prid. neskl. (ȋ) knjiž. čeden, urejen, eleganten; prevzeto prek nemškega Schick v enakem pomenu iz frc. chic ‛okusno, po modi oblečen’, kar je prevzeto iz spnem. schick, nem. Schick ‛pravilnost, uravnanost’, izpeljanka iz srvnem. schicken ‛ravnati, urejati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 245* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 613* češki ekvivalent: šik v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šikána -e ž (ȃ) knjiž. namerno povzročanje neprijetnosti, nevšečnosti; prevzeto prek nemškega Schikane v enakem pomenu iz frc. chicane ‛šikana, zakonska prevara’, izpeljanka iz frc. chicaner ‛šikanirati, zaobiti zakon’, kar etimološko ni pojasnjeno (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 20* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 58* češki ekvivalent: šikana v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šikaníranje, šikanírati, šikanózen 39 šíkati se -am se nedov. (ȋ) nav. 3. os., nižje pog. spodobiti se, biti primeren; beseda iz nem. sich schicken v enakem pomenu, kar j pomensko specializiran povratni glagol od srvnem. schicken ‛ravnati, urejati’, iz katerega se je razvilo današnje nem. schicken ‛poslati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 0 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 0 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: šíling -a m (ȋ) 1. avstrijska denarna enota 2. nekdaj angleški srebrnik z vrednostjo dvajsetinke funta; beseda iz nemškega Schilling v prvem pomenu, kar je prišlo iz stvnem. skilling ‛dati komu batinanje’ (ESJČ2) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 67* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 742* češki ekvivalent: šilink ‛stari kovance različne vrednote’ in tudi ‛javno batinati’ besede, ki so v povezavi z germanizmom: šímelj -na in -mlja [mǝl] m (í) 1. konj belkaste barve 2. zastar. obrazec, formular; beseda iz nemškega Schimmel v enakem pomenu in tudi ‛šablona, plesen’, prvotno ‛konj plesnive barve’, kar je sorodno z nem. Schimmel ‛plesen’, kar se je razvilo iz stvnem. skimbal ‛plesen’, kar etimološko ni pojasnjeno (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 5* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 14* češki ekvivalent: šiml v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šímeljček šímfati -am nedov. (í) nižje pog. kritizirati, očitati napake; beseda iz nemškega schimpfen ‛zmerjati’, kar se je razvilo iz stvnem. skimphen ‛šaliti se, igrati, zasmehovati’, izpeljanka iz skimph ‛šala’, ki je sorodna z niz. schimp ‛psovka, žalitev’, germ. beseda etimološko ni pojasnjena (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 5 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 8 češki ekvivalent: šimfovat ‛zmerjati’ besede, ki so v povezavi z germanizmom: šimpánz -a m (ȃ) človeku podobna opica s kratko temno dlako, ki živi v tropski Afriki; prevzeto prek nemškega Schimpanse v enakem pomenu in agl. chimpanzee iz nekega zahodnoafriškega jezika Angole ali Konga, vendar predloga ni znana (SES) 40 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 86* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 297* češki ekvivalent: šimpanz v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šimpánzinja, šimpánzovka šíntar -ja m (í) 1. nižje pog. kdor se (poklicno) ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel; konjač 2. nizko kdor brezobzirno, grobo dela, ravna; beseda iz nem. Schinder ‛konjederec’, kar je izpeljano iz schinden ‛odirati kožo z mrtve živali’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 4 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 12 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: šípa -e ž (í) kos navadno ravnega stekla za zapiranje kake odprtine; beseda iz bav. srvnem. scips, schipa, kar ustreza stvnem scība, iz česar se je razvilo nem. Scheibe ‛plošča, šipa in rezina, kolut’; nem. beseda je prvotno verjetno pomenila *‛od debla odžagan kolut’, izpeljano od ide. baze *skei- ‛rezati, ločevati, cepiti’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 133 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 440 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: šípast škàf škáfa m (ȁ á) 1. manjša, nizka, navadno lesena posoda z dvema ušesoma 2. nar. prostorninska mera, navadno za žito, od 30 do 60 litrov; beseda iz srvnem. schaf, nem. Schaff ‛škaf, omara, regal’, stvnem. sca(p)f ‛škaf’, etimloško ni zadovoljivo pojasnjeno, morda izposojeno iz lat. scaphium ‛posoda, skodelica’, kar je izpeljano iz scapha ‛drevak, kanu’, to pa je prevzeto iz gr. skáphē ‛posoda, skleda, korito, čoln’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 139 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 233 češki ekvivalent: verjetno škop/ škopek v prvem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: škáfar, škáfarski, škáfarstvo, škáfček, škáfec, škáfek, škáfen, škáfič, škáfnica, škáfoma, škáfov škandál -a m (ȃ) 1. nemoralno, nečastno dejanje, ravnanje, ki vzbuja ogorčenje, zgražanje javnosti 2. v medmetni rabi izraža ogorčenje, zgražanje; sramota; prevzeto prek nemškega Skandal ‛škandal, sramota’ in frc. scandale iz lat. scandalum, kar je izposojeno iz gr. skándalon ‛pohujšanje, spotiklivost’, beseda prvotno pomeni ‛past’ in je sorodna z lat. scandere ‛dvigati se, stopati’, stind. skándati ‛skače, hiti’ (SES) 41 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 3.618 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 5.406 češki ekvivalent: skandál v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: škandálček, škandálen, škandalizíranje, škandalizírati, škandalózen, škandalóznost škárje -rij ž mn. (ȃ) 1. orodje za rezanje iz dveh rezil, ki se ob pritisku na ročaja odpirata v obliki črke V: 2. kleščam podoben prvi par nog pri nekaterih rakih 3. ekspr. položaj med dvema postrani približujočima se nevarnostma 4. ekon., navadno s prilastkom neusklajenost, nesorazmerje; beseda iz srvnem. schære, nem. Schere v enakem pomenu, stvnem. scāri ‛škarje’, kar je sorodno s stvnem. skeran, nem. scheren ‛striči, rezati’, to pa dalje z lit. skìrti ‛deliti, rezati’, gr. keírō ‛režem, strižem’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 1.236* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 3.310* češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: škís -a m (ȋ) 1. igr. najvišja igralna karta pri taroku: 2. slabš. neprijeten, zoprn človek; beseda iz nemškega Sküs v enakem pomenu, kar je izposojeno iz frc. excuse ali it. scusa ‛opravičilo, pardon’; poimenovanje te karte verjetno temelji na navadi, da se je igralec, ki je z njo pobral štih, po francosko oz. italijansko opravičil (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 192* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 581* češki ekvivalent: škýz ‛najvišja igralna karta pri taroku’ besede, ki so v povezavi z germanizmom: škràt škráta m, im. mn. tudi škrátje (ȁ á) 1. v pravljicah zelo majhnemu moškemu podobno bradato bitje, navadno nagajivo 2. kip ali podoba, ki to bitje predstavlja 3. ekspr. zelo majhen človek 4. ekspr. poreden, neugnan otrok; beseda iz stvnem. scrato, nem. Schrat ‛gozdni demon’, kar je sorodno s stnord. scrat(t)i ‛gozdni demon, velikan’, beseda etimloško ni zadovoljivo pojasnjena (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 426* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 2.703* češki ekvivalent: skřet v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: škrátast, škrátec, škrátek, škrátelj, škráteljc, škráteljček, škratíca, škrátji, škrátovka, škrátovski škríc -a m (ȋ) 1. vsak od obeh močno podaljšanih delov na hrbtni strani fraka 2. star. gosposki človek, meščan, človek, ki nosi suknjo s škrici; beseda iz iz stvnem. scurz, srvnem. 42 schurz ‛kratka suknja, skrajšana obleka’, kar je v moškem spolu posamostaljeni stvnem. pridevnik scurz ‛kratek’; različna posamostaljenja iz te germ. osnove zasledimo še v nem. Schurz ‛krilo’, Schürze ‛predpasnik’, ags. skyrte ‛srajca’, agl. skirt ‛krilo’, shirt ‛srajca’; pgerm. *skurta- ‛kratek, odrezan’ se je razvilo iz ide. *skrto- ‛odrezan’, preteklega trpnega deležnika iz korena *sker- ‛rezati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 56 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 23 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: škrícast, škrícman, škrícovski škrnícelj -clja m (í) 1. pog. (papirnata) vrečka 2. poljud. na vlažnih tleh rastoča rastlina s socvetjem, ki ga obdaja velik bel tulec, strok. kala; beseda iz avstr. nem. Skarnizel/ bav. nem. Scharnützel ‛škrnicelj’, kar je izposojeno iz neke rom. predloge, sorodne z furl. scarnòç, tržaško it. scartozo v enakem pomenu in pomešano z neko romansko osnovo, nastalo iz srlat. carta cornuta, iz katere je izposojeno češ. kornout, frc. cornet ‛škrnicelj’; tržaško it. scartozo je sestavljeno s it. predpono s- (lat. < ex-) (iz) in ustreznice knjiž. it, cartoccio, kar se je razvilo iz srlat. cartotius ‛škrnicelj’, prvotno ‛papirnat’, izpeljanke iz klas. lat. charta ‛papir’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 27 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 137 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: škrníceljček škrofulóza tudi skrofulóza -e ž (ȏ )̣ med. skrofuloza, tuberkuloza vratnih bezgavk; prevzeto prek nemškega Skrofulose v enakem pomenu, izpeljanke iz lat. scrōfulae ‛bezgavke’, kar je domnevno manjšalnica (v množinski obliki) od lat. scrōfa ‛svinja’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 1 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 4 češki ekvivalent: skrofulóza/ skrofulosa v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: škrofulózen šláger -ja m (á) zastar. popevka; beseda iz nemškega Schlager ‛popevka, uspeh, uspešnica’, prvotno ‛kar udari v očesa’, povezano z nem. schlagen ‛udariti, udarjati’ (ESJČ) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 69* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 128* češki ekvivalent: šlágr v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šlágerski 43 šlamástika -e ž (á) zastar. neprijeten, zapleten položaj; beseda iz avstrijskega Schlamastik/ Schlammastik v istem pomenu, kar je izposojeno iz jid. nem. Schlamassel ‛nesreča, smola’, različice od schlimasl v enakem pomenu, kar je zloženka besed, ki ustrezata knjiž. nem. schlimm ‛slab’ in jid. masl (usoda, sreča) < hebr. mazzal ‛srečno naključje’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 41 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 45 češki ekvivalent: šlamastika v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šlámpast -a -o prid. (á) nižje pog. površen, slab; beseda iz nemškega schlampig ‛nemaren’, prvotno ‛slabo oblečen, oblečen tako, da mahedra’, kar je izpeljano iz nem. Schlampe ‛neurejena ženska’, Schlampfen ‛cunje, krpe, slaba obleka’, schlaff ‛mlahav, mahedrav, ohlapen’, schlampen ‛mahedrati’, srvnem. slampen ‛ohlapno viseti’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 18 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 32 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: šlamparíja šlápa -e ž (á) 1. nav. mn., nižje pog. obrabljena, ponošena copata 2. slabš. neodločen, bojazljiv človek; beseda iz nemškega Schlappe ‛copata’, izpeljanka iz nem. schlapp ‛’ohlapen, slab, medel’, to je prvotno spnem. različica, ki ustreza nem. schlaff v enakem pomenu, izpeljanka iz nem. schlafen, stvnem. slāf(f)an ‛spati’ v star. pomenu *‛biti slab, slaboten’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 10 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 7 češki ekvivalent: - (le v etimološkem slovarju šlápka v pomenu ‛copata’) besede, ki so v povezavi z germanizmom: šlapáti, (pri)šlapáti, (raz)šlapáti, šlápica šlaráfija -e ž (á) žarg., obrt. sistem med seboj prepletenih vzmeti za vzmetnice; vzmetno jedro; prevzeto prek nemškega Schlaraffia v enakem pomenu; ni mi uspelo najti etimologije število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 0 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 4 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: šlíc -a m (ȋ) nižje pog. razporek (pri hlačah); beseda iz nemškega Schlitz ‛špranja, razporek, reža, odprtina, zareza, zasek, luknja’, kar se je razvilo iz stvnem. sliz, izpeljanka iz stvnem. slīzan, nem. schleißen ‛raztrgati, razparati’ (SES) 44 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 14 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 61 češki ekvivalent: - (le pogovorno šlic v enakem pomenu) besede, ki so v povezavi z germanizmom: šlôgati -am tudi šlógati -am nedov. (ȏ; ȏ )̣ nižje pog. vedeževati, prerokovati; iz nem. zveze Karten schlagen ‛vreči karte in z njih vedeževati’, v bav. izreki šlogen; nem. schlagen sicer v prvi vrsti pomeni ‛tolči, udarjati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 0 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 8 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: šlúk -a m (ȗ) nižje pog. požirek; beseda iz nemškega Schluck, izpeljanka iz nem. schlucken ‛pogoltniti, požreti’, kar je sorodno s srvnem. slūchen in dalje z gr. lúdzō ‛pogoltnem’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 12* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 90* češki ekvivalent: šluk (v češčini bolj povezano s kajenjem kot pitjem) besede, ki so v povezavi z germanizmom: šmínka -e ž (ȋ) pog. 1. ličilo za ustnice, navadno rdeče barve 2. sredstvo za barvanje, lepšanje obraza; ličilo; beseda iz nemškega Schminke v enakem pomenu, kar se je razvilo iz star. nem. schmicke ‛mazilo’, to pa je sorodno z nem. smeicheln v star. pomenu ‛mazati, gladiti’, kar je izpeljano prek srlat. smīgma iz gr. smēgma ‛mast’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 113* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 707* češki ekvivalent: šminka v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šmínkanje, šmínkar, šmínkarski, šmínkati, šmínkan, (na)šmínkati, našmínkan, (raz)šmínkati šmír -a m (ȋ) nižje pog. kolomaz; beseda iz nem. schmieren ‛mazati, namazati’, kar se je razvilo iz stvnem. smirwen v enakem pomenu; to je izpeljano iz stvnem. smer(o), nem. Schmer ‛salo’ in torej prvotno pomeni ‛obdelati s salom’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 8 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 26 češki ekvivalent: šmír v enakem pomenu 45 besede, ki so v povezavi z germanizmom: šmírati -am nedov. (ȋ) 1. nižje pog. ljubimkati, flirtati 2. žarg., igr. pri igri s soigralci prilagati tem karte visokih vrednosti za boljši uspeh skupne igre; beseda iz pog. nem. schmieren v enakih pomenih, kar v knjižnem jeziku prvotno pomeni mazati, pog. pa še ‛slabo igrati (na glasbilo ali v gledališču), prilizovati se, podkupovati (tj. podmazati, da zadeva lažje steče)’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 1 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 2 češki ekvivalent: šmírovat ‛mazati s kolomazom’, pogovorno tudi ‛zasledovati’ besede, ki so v povezavi z germanizmom: šmírgel -gla m (í) nižje pog. smirkov papir; beseda iz nemškega Schmirgel v enakem pomenu, kar je izposojeno iz it. smeriglio, prek srlat. smerilium in dalje iz gr. smýris ‛smirek’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 2 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 5 češki ekvivalent: šmirgl v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šmôren -rna m (ó) nižje pog. 1. jed, zlasti iz jajc, mleka, moke, pečena na maščobi in zdrobljena; praženec 2. kar je malo vredno, nepomembno; beseda iz nemškega Schmarren v enakem pomenu, prvotno ‛kašasta mastna masa’, kar je sorodno z nem. Schmer ‛salo’ in schmieren ‛mazati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 3 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 19 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: šnávcer -ja m (á) pes raznih velikosti z izrazitimi obrvmi in izrazitimi dlakami okoli gobca; beseda iz nemškega Schnauzer (v enakem pomenu), kar je izpeljanka iz nem. Schnauze ‛smrček, gobec’, v pog. pomenu ‛brki’, kar ustreza knjižni zloženki Schnauzbart ‛brki’; ta vrsta psa ima namreč izrazite brke in brado (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 10 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 44 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: - 46 šníta -e ž (í) nižje pog. rezina; beseda iz nemškega Schnitte v enakem pomenu, sorodno z nem. schneiden ‛rezati’ in torej prvotno pomeni ‛rezina’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 5 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 1 češki ekvivalent: šnyt v enakem pomenu in v zgodovini tudi ‛majhno pivo’ besede, ki so v povezavi z germanizmom: (krém)šníta šnófati -am nedov. (ȏ )̣ nižje pog. 1. vohati, duhati 2. poizvedovati, povpraševati; beseda iz bav. nem. schnopfen, nem. schnupfen ‛njuhati’, nem. beseda, ki v starem jeziku pomeni še ‛sopihati’, je intenziv od glagola, ki se ohranja v nem. schnauben ‛sopsti, sopihati’, stvnem. snūben ‛smrčati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 0 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 0 češki ekvivalent: šňupat v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šnôps in šnòps šnôpsa m (ȏ; ȍ ȏ) 1. nižje pog. žganje 2. igra navadno z 20 kartami, pri kateri zmaga tisti, ki prvi doseže 66 točk ali ima zadnji vzetek; beseda iz nemškega Schnaps ‛žganje’, v avstr. nem. Schnapsen ‛vrsta igre s kartami’, izposojeno iz spnem. schnaps ‛požirek’, kar je sorodno s knjiž. nem. schnappen ‛hlastniti’ in dalje s Schnabel ‛kljun’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 76 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 242 češki ekvivalent: šnaps v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šnôpsar šóder -dra m (ó )̣ nižje pog. drobno kamenje za nasipanje, betoniranje; gramoz; beseda iz nemškega Schoder/ Schotter ‛gramoz’, to pa je prvotno narečna različica od nem. Schutt ‛material za nasip’ danes tudi ‛ruševine, odpadni gradbeni material’, izpeljanka iz nem. schütten ‛sipati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 17* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 64* češki ekvivalent: verjetno šutr ‛kamen, gramoz’ besede, ki so v povezavi z germanizmom: šofêr -ja m (e) kdor (poklicno) vozi avtomobil; voznik; prevzeto prek nemškega Chauffeur v enakem pomenu, iz frc. chauffeur ‛poklicni voznik’, prvotno in tudi danes še ‛kurjač’; pomenski razvoj iz ‛kurjač’ v ‛voznik’ se je izvršil prek vmesnega pomena ‛kurjač na 47 lokomotivi’; izpeljanka iz frc. chauffer ‛greti, kuriti’, kar se je razvilo iz vlat. *calefare, klas. lat. calefacere v enakih pomenih, zloženka iz lat. korena cal- ‛topel’ in facere ‛delati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 1.161 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 3.061 češki ekvivalent: šofér v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šofêrka, šofêrski šók -a in šòk šôka m (ȏ ;̣ ȍ ó) 1. med. zelo močen odziv organizma na hujšo telesno poškodbo, na duševni pretres 2. ekspr. veliko presenečenje, osuplost; prevzeto prek nemškega Schock/ schockieren ‛šok/ šokirati’ iz frc. choc ‛trk, sunek, udar pretres’, choquer ‛trčiti, užaliti, šokirati’, od koder je tudi agl. shock ‛udarec, sunek, pretres, napad’; frc. beseda je prvotno pomenila le ‛udarec’ in je domnevno onomatopeja (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 3.467* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 7.354* češki ekvivalent: šok v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šokánten, šokántno, šokántnost, šokíranje, šokírati, šokíran, šokóven šóla -e ž (ȏ )̣ 1. vzgojno-izobraževalna ustanova, ki omogoča učencem organizirano, sistematično pridobivanje znanja, spretnosti 2. pog. pouk 3. navadno s prilastkom privrženci, učenci, katerih dela imajo skupne značilnosti, izvirajoče iz doktrin, dosežkov vzornika, učitelja na filozofskem, umetniškem, znanstvenem področju; beseda iz srvnem. schoule, nem. Schule v enakem pomenu, kar je izposojeno iz vlat. scōla, to pa ustreza klas. lat. schola ‛šola, nauk, učena razprava’, kar je izposojenka iz gr. skholḗ ‛prosti čas, počitek’ in tudi ‛kar kdo dela v prostem času, predavanje, učen pogovor, šola’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 16.827* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 62.021* češki ekvivalent: škola v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šólanec, šólanje, šólanost, šólar, šólarček, šólarica, šólarka, šólarski, šólati (se), šólan, šólnik, šolnína, šólniški, šólniško, šólski, šólsko, šólstvo šólen -lna m (o) nav. mn., star. čevelj, ki ne sega do gležnja; nizki čevelj; beseda iz srvnem. schuochlin, manjšalnica iz srvnem. schuo(ch), kar je današnje nem. Schuh ‛čevelj’, beseda je dalje sorodna z got. skohs, stnord. skór, ags. scōh, stfrank. skōh ‛čevelj’, etimološko ni zadovoljivo pojasnjeno (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 57* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 121* češki ekvivalent: - 48 besede, ki so v povezavi z germanizmom: šólmošter -tra m (ō )̣ star. učitelj; beseda iz srvnem. schoulmeister, knjiž. Schulmeister ‛učitelj’, kar je zloženo iz srvnem. schuole ‛šola’ in meister ‛mojster’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 22 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 12 češki ekvivalent: šulmajstr v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šòp šôpa m (ȍ ó) 1. skupek daljših, tanjših istovrstnih stvari, navadno manjši 2. star. šopek (cvetja) 3. redko pramen, snop; beseda iz nemškega Schopf ‛šop, čop’, kar je enako s got. skuft in stnord. skopt v enakem pomenu, germ. besedna družina ni etimološko pojasnjena (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 706* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 1.616* češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: šôpast, šôpasto, šôpek šópati -am nedov. (ȏ )̣ nižje pog. gačiti; beseda iz nemškega schoppen ‛pitati, trpati s hrano’, kar je intenziv od schieben ‛riniti, porivati, potiskati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 1 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 8 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: našópati špága -e ž (ȃ) nižje pog. vrvica; prevzeto prek nemškega Spagat ‛vrvica’, iz it. spago ‛vrvica’ iz poznolat. spacus (vrvica), kar je verjetno sorodno z gr. spáō ‛vlečem’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 32* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 93* češki ekvivalent: špagát v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: špágarica špalír -ja m (ȋ) 1. ločeni, nasproti si stoječi vrsti, podolgovati skupini ljudi, postavljeni za slovesen sprejem pomembnega človeka, visoke osebnostiv 2. agr. ogrodje iz drogov, letev, žice, prosto stoječe ali pritrjeno na steno, namenjeno vzgoji nizkega (sadnega) drevja, trte; prevzeto prek neškega Spalier v enakem pomenu iz it. spalliera ‛naslonjalo, ograja, ogrodje, namenjeno vzgoji nizkega drevja ali trte’, star. ‛oklep za ramena’, furl. spalière ‛ogrodje, 49 namenjeno vzgoji nizkega dreva ali trte’, izpeljanka iz it. spalla ‛rama’ < lat. spatula ‛lopatica’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 120* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 241* češki ekvivalent: špalír v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: špalíren, špalírka, špalírski špámpet -a m (á) nižje pog. postelja; beseda iz srvnem. spanbette/ spambette ‛postelja z žimnico na napetih trakovih’, kar je zloženo iz srvnem. spannen ‛napeti, napenjati’ in bett(e) ‛postelja’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 3 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 4 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: špancirati -am nedov. (i) nižje pog. sprehajati se; prevzeto prek nemškega spazieren v enakem pomenu, iz it. spaziare ‛bloditi, postopati’ iz lat. spatiārī ‛sprehajati se, postopati’, izpeljanka iz lat. spatium ‛prostor’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 3 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 4 češki ekvivalent: (jít na) špacír ‛iti na sprehod’ besede, ki so v povezavi z germanizmom: špánga -e ž (ȃ) nižje pog. lasna sponka; beseda iz nemškega Spange v enakem pomenu, domnevno izpeljanka iz pgerm. spannan ‛napeti, napenjati’ iz česar je današnje nem. spannen v enakem pomenu (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 0 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 5 češki ekvivalent: špangle ‛vrsta vezanja’ besede, ki so v povezavi z germanizmom: špárati -am nedov. (á) nižje pog. varčevati; beseda iz nemškega sparen v enakem pomenu, sorodno z agl. spare ‛varčevati, imeti v zalogi’, beseda je verjetno sorodna z stind. sprnóti ‛osvobodi, spravi na varno’ in verjetno tudi z lat. parcere ‛varčevati, varovati’ (DEW) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 30 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 51 50 češki ekvivalent: - (event. spořit v enakem pomenu) besede, ki so v povezavi z germanizmom: špárovček, špárovec, špároven špárgelj -glja m (á) pog. sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni mesnati poganjek; beluš; prevzeto prek nemškega Spargel ‛beluš’, iz it. asparago ali lat. asparagus, kar je izposojeno iz gr. aspáragos ‛beluš, poganjek’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 36* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 226* češki ekvivalent: špargl v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: špás -a m (ȃ) nižje pog. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina; prevzeto prek nemškega Spaß ‛šala, zabava, veselje’, iz it. spasso ‛zabava, kratek sprehod’, izpeljanka iz it. spassare ‛zabavati’, kar se je razvilo iz lat. expassus ‛razširjen’, preteklega trpnega deležnika glagola expandere ‛razširiti, popustiti, sprostiti’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 272* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 883* češki ekvivalent: špás v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: špásati se, špásen špecati -am nedov. (e) žarg. tožiti, ovajati; beseda iz nemškega petzen ‛špecati’, etimološko ni zadovoljivo pojasnjena, morda je izpeljana iz nem. Petze ‛psica, kuzla’ kar pog. pomeni ‛lahkoživka’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 2 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 2 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: špèc, špêca, špêcar, špêcarka, zašpêcati špeceríja -e ž (ȋ) pog. živila, jestvine; prevzeto prek nemškega Spezereihandlung ‛trgovina z mešanim blagom’, Spezerei ‛trgovina z začimbami, izbrana jed, delikatesa’, iz it. spezieria ‛lekarna, drogerija, trgovina z začimbami’, kar je izpeljano iz it. spezie ‛začimbe, dišave’, lat. speciēs ‛podoba, predstava, vrsta, zvrst’, srlat. tudi ‛začimba’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 150* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 285* češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: špeceríjski, špeceríst 51 špedícija tudi spedícija -e ž (í) delovna organizacija, ki v domačem in mednarodnem prometu opravlja posle v zvezi z odpravo, odpravljanjem blaga, tovora; prevzeto prek nemškega Spedition ‛prevoz, odprava’, iz it. spedizione ‛špedicija, prevoz, odprava’, kar se je razvilo iz lat. expedītiō ‛pohod, vojni pohod’, izpeljanka iz lat. expedīre ‛pripraviti na bojni pohod’, prvotno ‛osvoboditi, odstraniti okove’, sestavljanke iz lat. ex ‛iz, od’ in izpeljanke iz pedica ‛okovi’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 65 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 336* češki ekvivalent: spedice v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: špedicíjski, špeditêr špégati -am nedov. (ȇ )̣ nižje pog. gledati, navadno skrivoma, pritajeno; kukati; iz nemškega spähen ‛oprezati, gledati za’, beseda je tvorba iz ide. korena *spek- ‛gledati, opazovati’, iz katerega je še npr. lat. specere ‛gledati’, stind. paśyati ‛vidi’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 0 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 2 češki ekvivalent: špehovat v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: (po)špégati špégli -ov m mn. (ȇ )̣ nižje pog. očala, beseda iz bavarske nemščine Augenspiegel ‛očala’, kar je zloženo iz nem. Auge ‛oko’ in Spiegel ‛ogledalo’, prek srlat. spegulum izposojeno iz lat. speculum ‛ogledalo, obličje’, kar je izpeljanka iz lat. specere ‛gledati, opazovati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 6 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 17 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: špéglar špèh špêha m (ȅ é) pog. 1. slanina 2. ekspr. podkožno maščobno tkivo pri človeku 3. ekspr. debela (umazana) knjiga, veliko (umazanih) popisanih listov; iz bavarske srvnem. spëch, nem. Speck ‛slanina, salo’, nem. beseda je enaka s stnord. spik ‛kitovo salo’ in dalje sorodna z lat. pingius ‛debel’, le enkrat zapisano besedo lat. spectile ‛salo na trebuhu’ pa tudi z gr. piar, stind. píva- ‛maščoba’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 131* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 444* češki ekvivalent: špek v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: špeháč, špehár, špêhast, špehàt, špêhek 52 špekulírati -am nedov. (ȋ) 1. ukvarjati se s posli, ki izkoriščajo padanje in dviganje cen na tržišču za hitro pridobivanje (velikega) dobička 2. nav. ekspr. preračunljivo ravnati v upanju na dobiček, uspeh; beseda iz nemškega spekulieren ‛špekulirati, prežati na nezaslužen dobiček’, iz lat. speculārī ‛prežati, opazovati’, to je prek lat. specula ‛preža, zaseda, opazovalnica’, izpeljano iz lat. specere ‛gledati, opazovati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 279 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 225 češki ekvivalent: spekulovat v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: špekulacija, špekulacíjski, špekulánt, špekulántski, špekulántstvo, špekulatíven, špekulíranje, špekulírati, (pri)špekulírati, prišpekulíran, (za)špekulírati špendáti -ám dov. in nedov. (á ȃ) nižje pog. porabiti, potrošiti za koga; beseda iz nem. spenden ‛dati, darovati’, kar je iz stvnem. spentōn ‛dati, darovati, oddati, predati, prepustiti’, kar je izposojeno iz lat. expendere ‛tehtati, odtehtati, izdati, razdeljevati’, kar je zloženka iz lat. e-, ex- ‛iz’ in pendere ‛tehtati, ceniti, plačati’ (DEW) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 0 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 0 češki ekvivalent: špendýrovat ‛darovati, zaslužiti’ besede, ki so v povezavi z germanizmom: špendírati špetírati se -am se nedov. (ȋ) nižje pog. prepirati se, prerekati se; beseda iz nemškega disputieren ‛diskutirati, razpravljati o’, prevzeto prek it. disputare ali lat. disputāre v enakih pomenih) (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 0 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 0 češki ekvivalent: - (le germanizem od nemškega disputieren čes. disputovat) besede, ki so v povezavi z germanizmom: špetír špíc -a m (ȋ) pes s kratko šilasto glavo, pokončnimi uhlji, gosto dlako in k hrbtu zavihanim repom; beseda iz nemškega Spitz ‛špic, ustnik’, kar je posamostaljeno iz nem. spitz ‛koničast, oster’, ta vrsta psa je tako poimenovana zaradi priostrenih uhljev in koničastega smrčka (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 113* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 508* češki ekvivalent: špic v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: - 53 špíca -e ž (í) pog. zelo zožen, priostren končni del česa; konica; beseda iz nemškega Spitze (konica), kar je v ženskem spolu posamstaljeni pridevnik spitz ‛koničast, oster’, beseda je sorodna z nem. Spieß ‛kopje, sulica’ in dalje z lat. spīna ‛trn’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 388* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 1.278* češki ekvivalent: špice v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: špičák, špíčast, špíčasto špíčenje, špíčiti, (na)špíčiti, našpíčen, (o)špíčiti, ošpíčen, zašpíčiti špícelj -clja m (í) 1. ekspr. vohun 2. pog. pes s kratko šilasto glavo, pokončnimi uhlji, gosto dlako in k hrbtu zavihanim repom; špic; beseda iz avstrijskega Spitzel ‛ovaduh’, izpeljano iz spitzen (v rokovnjaškem žargonu ‛prežati, oprezati’), domnevno izpeljano iz nem. spitz ‛koničast, oster’ in je prvotno pomenilo *‛našpičiti, izostriti čutila (vid, sluh)’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 34 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 73 češki ekvivalent: špicl v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: špíčmoh -a m (i) nar. rovka; beseda iz nemškega Spitzmaus v enakem pomenu, kar je zloženo iz nem. spitz ‛oster, koničast’ in Maus ‛miš’; rovka se tako imenuje zaradi koničastega gobčka (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 3 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 4 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: špijón -a m (ȏ )̣ vohun; prevzeto prek nemškega Spion v enakem pomenu in frc. espion iz it. spione ‛vohun’, izpeljanka iz it. spia v enakem pomenu, kar je izposojeno iz germ. spaihon ‛kdor opreza, ogleduh’, kar je izpeljano iz glagola, ki je soroden z nem. spähen ‛gledati, oprezati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 81 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 276 besede, ki so v povezavi z germanizmom: špion v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: špijonáža, špijonážen, špijónček, špijonírati, špijónka, špijónski špíla -e ž (ȋ) tanka, olupljena paličica a) za spenjanje koncev črev b) za pečenje na žerjavici; beseda iz srvnem. spīl ‛konica, sponka’, iz česar se je razvilo bav. nem. Speil (špila), nem. 54 Speiler, nem. beseda je kakor sorodno nem. spitz ‛koničast, oster’, izpeljano iz ide. korena *spei- ‛oster, koničast’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 63* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 466* češki ekvivalent: špejle v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: špíliti, zašpíliti špílati -am nedov. (í) nižje pog. igrati; beseda iz srvnem. spilen, nem. spielen ‛igrati’, sorodno z niz. spelen ‛plesati’; k pomenskemu prehodu prim. srb. igrati ‛igrati in plesati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 5 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 21 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: našpílati, zašpílati špirála tudi spirála -e ž (ȃ) 1. geom. krivulja, ki se vrti okrog določenega mesta tako, da se stalno oddaljuje od njega ali se mu približuje 2. nav. ekspr. kar je po obliki podobno tej krivulji 3. predmet take oblike; prevzeto prek nemškega Spirale ‛spirala, viba, polžnica’, iz srlat. spiralis ‛zavit’, kar je izposojeno iz gr. speĩra ‛zavoj’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 2 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 32* češki ekvivalent: spirála v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: spirálast, špirálast, špirálen špírit -a m (ȋ) alkohol, ki nastaja pri vrenju grozdnega in sadnega sladkorja v alkoholnih pijačah; prevzeto prek nemškega Spirit/ Spiritus v enakem pomenu, iz latinskega spīritus ‛duh’, izpeljanka iz spīrāre ‛pihati, dihati’; pomenski razvoj iz ‛duh’ v ‛alkohol’ se je izvršil alkimističnem žargonu v srednjem veku, ko je lat. spïritus označevalo ‛vsako, z destilacijo, tj. prek hlapov, prek duha pridobljeno tekočino’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 39* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 174* češki ekvivalent: špiritus/ spiritus v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: špíriten, špíritov, špíritovka špitál -a [au̯] m (ȃ) 1. nižje pog. bólnica 2. zastar. sirotišnica, ubožnica; beseda iz nemškega Spital v enakem pomenu, kar je ljudska izposojenka iz lat. hospitāle ‛bolnica’ ali lat. hospitalium ‛soba za goste’, kar je sorodno z lat. hospitalis ‛gostoljuben’ (SES) 55 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 50* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 216* češki ekvivalent: špitál v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: špitálar, špitálski špôgati -am dov. in nedov. (ȏ) nižje pog. dati, žrtvovati; beseda iz srvnem. spulgen ‛imeti navado uporabljati’, kar je v današnjem knjižnem jeziku pozabljena beseda (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 8 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 6 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: špôgati si špórt -a m (ȏ )̣ 1. po ustaljenih pravilih izvajana telesna dejavnost za krepitev telesne zmogljivosti, tekmovanje, razvedrilo 2. ekspr. zabava, razvedrilo; prevzeto prek nemškega Sport v enakem pomenu iz agl. sport ‛šport’, kar je prišlo iz disport ‛uživati, zabavati se’ iz srfrc. desporter, kar je iz lat. deportare ‛obnašati se, uživati’, sestavljanka iz klas. lat. dē ‛od’ in portāre ‛nesti’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 27.514* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 100.000* češki ekvivalent: sport v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: špórten, špórtnica, špórtnik, špórtniški, špórtno... (prvi del zloženk) špráha -e ž (ȃ) nižje pog. jezik; beseda iz srvnem. sprache, nem. Sprache ‛jezik, govor’, iz srvnem. sprāche in stvnem. sprāhha v enakem pomenu, sorodno z germ. *sprēko, sprēkjō ‛jezik, govor’, kar je izpeljano od ide. baze *sprēg- ‛truati, trzniti, šiniti, posuti, razstreliti, škropiti’ (DEW in ESJČ) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 22* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 47* češki ekvivalent: šproch ‛govor, govorjenje’ besede, ki so v povezavi z germanizmom: šprícati -am nedov. (ȋ) 1. nižje pog. škropiti 2. nedov. in dov., žarg., šol. neupravičeno izostajati od pouka, iz šole; beseda iz nemškega spritzen v enakem pomenu, v avstr. pog. nem. pomeni tudi ‛ne se naučiti neke snovi, prešpricati, ne opraviti naloženega dela’, ta pomen temelji na pog. nem. ‛narediti kratek izlet, brizgniti nekam’ iz srvnem. sprützen ‛brizgati’, kar je sorodno z nem. sprießen ‛brsteti, kliti, poganjati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 17 56 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 59 češki ekvivalent:besede, ki so v povezavi z germanizmom: našprícati, šprícanje, šprícar, (po)šprícati, pošprícan, (pre)šprícati špúla -e ž (ū) nižje pog. motek, tuljava, vretence; beseda iz srvnem. spuole ali nem. Spule ‛cevka, tulec, navitek, motec’, sorodno pgerm. spōlōn ‛beseda etimološko ni pojasnjena’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 1 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 1 češki ekvivalent: špulka v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šrafírati -am nedov. in dov. (ȋ) teh. označevati z vzporednimi črtkami, črtkati; beseda iz nemškega schraffieren ‛šrafirati, senčiti’, izposojeno iz it. sgraffiare ‛razpraskati’, sestavljanka iz it. s- ‛raz’ in graffiare ‛praskati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 0 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 3 češki ekvivalent: šrafovat v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šrafíran šránga -e ž (ȃ) etn. pregrada poti z namenom, da ženin plača vaškim fantom odkupnino za nevesto, balo; beseda iz bav. srvnem. schrange ‛ograja, plot, planke’, nem. Schranke/ Schranken ‛zapornica’, kar je izpeljano iz predhodnika nem. glagola schränken ‛postaviti počez, prekrižati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 24* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 118* češki ekvivalent: šraňk ‛zapornica’ besede, ki so v povezavi z germanizmom: šránganje, šrángar, šrángati šrapnél -a m (ȇ )̣ topovski izstrelek, napolnjen s kovinskimi kroglicami in eksplozivom; prevzeto prek nemškega Schrapnell v enakem pomenu, iz agl. shrapnel, kar je poimenovano po iznajditelju Henryju Shrapnelu (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 40 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 65 češki ekvivalent: šrapnel v enakem pomenu 57 besede, ki so v povezavi z germanizmom: šrapnélski šrávfati -am nedov. (ȃ) nižje pog. odvijati in privijati vijake; beseda iz avstrijskega schraufen/ nem. schrauben ‛priviti, privijati’, kar se je razvilo iz srvnem. schrūbe, kar je prevzeto iz srlat. scrofa ‛matica pri vijaku’, izhodiščni pomen srlat. besede je ‛nožnica, vagina’, izvorno v klas. lat. edini znani pa ‛svinja’; iz tega je tudi stfrc. escrou, danes frc. écrou ‛matica pri vijaku’, enak pomenski razvoj zasledimo v špan. puerca ‛svinja’ in ‛matica pri vijaku’, kar se je razvilo iz lat. porca ‛svinja’; pomen je zaradi tega, da je šravf imel zavoje kot svinjski rep (SES in ESJČ) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 0 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 0 češki ekvivalent: šroubovat v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šrót -a m (ȏ )̣ nižje pog. grobo zmleto zrnje, zlasti koruze; beseda iz nemškega Schrot ‛grobo zmleto zrnje, danes tudi šibra’, kar se je razvilo iz stvnem. scrōt ‛nekaj odrezanega’, izpeljanka iz scrōtan ‛rezati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 3.195* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 3.113* češki ekvivalent: šrot v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: štáb -a m (ȃ) 1. voj. vodstveni organ v večji vojaški enoti 2. vodstveni organ kake organizacijske enote; beseda iz nemškega Stab v enakem pomenu in tudi ‛palica’, pomen štab se je razvil iz ‛palica’ v 17. st. prek vmesnega ‛žezlo, palica kot simbol poveljujočega’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 2.391* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 4.372* češki ekvivalent: štáb v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: štáben, (pri)štáben, štábovec štaféta -e ž (ȇ )̣ 1. šport. tekmovanje, pri katerem se tekmovalci posameznih ekip po določeni razdalji in po določenih pravilih zamenjavajo 2. pog. štafetna palica 3. nekdaj sli, zlasti na konjih, ki predajajo sporočilo drug drugemu; prevzeto prek nemškega Stafette v prvem pomenu, iz it. staffetta v enakem pomenu, prvotno ‛sel na konju’, kar je izpeljanka iz it. staffa ‛streme’, to pa je prevzeto iz langob. *staffo ‛streme’ ali iz s tem sorodne stvnem. besede stapfe, stapfo ‛stopinja, stopnica’; današnji pomen ‛tekmovanje pri katerem se tekmovalci posameznih ekip po določeni razdalji in po določenih pravilih zamenjavajo’ se je iz prvotnega ‛jezdec, sel’ razvil prek ‛sli, ki predajajo pošiljko drug drugemu’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 1.056* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 3.285* 58 češki ekvivalent: štafeta v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: štaféten štála -e ž (á) nižje pog. hlev; prevzeto prek it. stalla v enakem pomenu iz germ. *stala-, iz česar se je razvilo stvnem. stal ‛hlev’, srvnem. stall, nem. Stall, iz ide. korena *stah2- ‛stopiti, stati’, ker živina v hlevu stoji; vzporedni tvorbi iz izpeljank iz istega ide. korena sta tudi sloven. staja in sorodno ter lat. stabulum ‛staja, hlev’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 116 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 259 češki ekvivalent: maštal v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: štámprl -a m (á) nižje pog. šilce; beseda iz bav. nem. Stamperl v enakem pomenu, kar je manjšalnica od Stamper v enakem pomenu, kar je izpeljanka iz bav. nem. stampern ‛udariti, tolči’, štamprl je torej kozarec, s katerim se po izpraznitvi udari ob mizo (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 3 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 4 češki ekvivalent: štamprle v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: štánca -e ž (ȃ) teh. stiskalnica z vstavljenim orodjem za štancanje; beseda iz nemškega Stanze ‛štanca, prebijalo, sekalo’ in stanzen ‛štancati’, kar ustreza spnem. stenzen ‛udariti, trdo postaviti’ in kar je dalje sorodno z nar. dan. stunte ‛tolči, udarjati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 19* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 65* češki ekvivalent: štance/ štancna v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: naštancati, štáncanje, štáncar, štáncati, štáncan štánga -e ž (ȃ) nižje pog. železna palica, drog; beseda iz nemškega Stange ‛drog, palica’, iz pgerm. stangō ‛drog’, izpeljanka iz pgerm. *stengan ‛bosti’, kar se ohranja v stnord. stinga, stvnem. stingen in je dalje sorodno z lat. instīgāre ‛gnati, spodbosti, dražiti’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 43* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 75* češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: - 59 štànt štánta m (ȁ á) 1. nižje pog. stojnica 2. nar. del kozolca med dvema stebroma; okno; beseda iz nemškega Stand ‛stojnica, stoja, stojišče, stanje, položaj, status, stan’, beseda je izpeljanka iz glagola, ki se ohranja v stvnem. stantan, ags. standan, agl. stand, got. standan ‛stati’, sorodno z nem. stehen ‛stati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 42 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 121 češki ekvivalent: - (event. stánek ‛stojnica’) besede, ki so v povezavi z germanizmom: štántar štêmpelj -plja m (é) 1. nižje pog. žig, pečat 2. zastar. kolek; beseda iz nemškega Stempel ‛štampiljka, žig, pečatnik’, kar je spnem. izpeljanka iz spnem. stampen, knjiž. nem. stampfen ‛teptati, tolči, phati’, beseda torej prvotno pomeni nekako ‛tolkač, teptalo’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 15* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 57* češki ekvivalent: štempl v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šténga -e ž (ȇ )̣ nižje pog. stopnica; iz srvnem. stëge, stiege, nem. Stiege v enakem pomenu, kar je sorodno z nem. steigen vzpenjati se, dvigati se (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 0 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 2 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: štìh štíha m (ȉ í) 1. nižje pog. vbod (pri šivanju, vezenju) 2. žarg., igr. skupek kart, ki jih vsak igralec po enkrat izigra in jih vzame igralec z najmočnejšo karto; vzetek; beseda iz nemškega Stich v enakem pomenu, kar je sorodno z nem. stechen ‛bosti, zbadati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 330* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 885* češki ekvivalent: štych v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: štíhati -am nedov. (í) pog. z lopato rezati in obračati zemljo; beseda iz nemškega stechen ‛sekati rušo, prekopavati zemljo’, prvotno ‛bosti, zbadati’, iz stvnem. stehhan ‛bosti’; sorodno je s stnord. steikja ‛peči na ražnju’ in dalje z lat. instīgāre ‛spodbosti’, stind. tigmá- ‛oster, koničast’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 2 60 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 4 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: štíharica, (pre)štíhati štíkati -am nedov. (í) nižje pog. vesti vezem; beseda iz nemškega sticken v enakem pomenu, iz stvnem. sticken, intenziva od stvnem. stehhan, nem. stechen ‛bosti, zbadati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 1 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 3 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: štíkan štíma -e ž (í) nižje pog. glas: beseda iz srvnem. stimme ‛ton, klic’, nem. Stimme ‛v enakem pomenu’, kar je iz stvnem. stimma, stimna ‛glas, zvok, govor’ sorodno z germ. *stemnō ‛glas’ (DEW) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 232* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 374* češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: štímati -am nedov. (ȋ) nižje pog. pripravljati; beseda iz nemškega stimmen ‛uglaševati, spraviti v določeno razpoloženje’, bestimmen ‛določati’, kar se je razvilo iz stvnem. (gi)stimmen ‛uglaševati’, izpeljanka iz gistimmi ‛harmoničen, soglasen, uglašen’, stimma < stimna ‛glas’, nem. Stimme v enakem pomenu, slovenski pomen se je prek ‛pripravljati glasbeni inštrument’ razvil iz ‛uglaševati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 7 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 8 češki ekvivalent: - (v češčini obstaja glagol štymovat, v pomenu ‛pripravljati glasbeni inštrument, uglaševati’) besede, ki so v povezavi z germanizmom: štímati se, naštímati, naštímati se štipéndija -e ž (é )̣ denarna pomoč, ki jo daje kaka ustanova, skupnost za šolanje, strokovno izpopolnjevanje; prevzeto prek nemškega Stipendium v enakem pomenu, iz lat. stīpendium ‛denarna podpora, vojaška plača, mezda, davek’, kar je nastalo iz *stipi-pendiom, zloženka iz lat. stips ‛denar, dar’ in izpeljanka iz pendere ‛plačati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 401 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 732 češki ekvivalent: stipendium v enakem pomenu 61 besede, ki so v povezavi z germanizmom: štipéndij, štipendíjski, štipendírati, štipendíst, štipendístka, štipendítor štipendíranje, štírka -e ž (í) nižje pog. škrob; beseda iz nemškega Stärke v enakem pomenu, kar je izpeljano iz nem. stärken ‛štirkati, škrobiti’, prvotno ‛krepiti (perilo s škrobom) ’, to pa iz nem. stark ‛krepak, močan’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 13* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 40* češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: štírkati, (po)štírkati, poštírkan štókati -am nedov. (ó ̣ ō )̣ nižje pog. dregati, suvati; beseda verjetno iz nemškega stochern ‛drezati, bezati, žokati’ in glasovno prilagojeno sloven. štok ‛palica’, kar je izposojeno iz sorodne nemške predloge (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 1 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 2 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: štókniti štóla -e ž (ȏ )̣ 1. dolgemu, širokemu šalu podobno ogrinjalo, navadno iz krzna, tkanine 2. rel. liturgično oblačilo v obliki širokega traku za okoli vratu kot znamenje duhovništva pri opravljanju bogoslužja 3. pri starih Rimljanih dolgo, nagubano vrhnje oblačilo matron, navadno z rokavi; prevzeto prek nemškega Stola v enakem pomenu in lat. stola ‛dolgo vrhnje oblačilo’ iz gr. stolḗ ‛oprava, oprema, obleka’, kar je izpeljano iz gr. stéllō ‛napravljam, oblačim, krasim, odpravljam, pošiljam’, prvotno ‛postavljam, urejam’ iz ide. baze *stel‛postaviti, pripravljati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 21 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 45 češki ekvivalent: štóla v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: štopati -am ustavljati avtomobile; beseda iz pog. nem. zveze auf stop reisen ‛potovati na štop’, nem. stop je prevzeto iz agl. stop ‛ustaviti se’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 27 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 59 češki ekvivalent: stopovat v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: avtoštopar 62 štór -a tudi štòr štôra m (ȏ ;̣ ȍ ó) 1. po podiranju drevja preostali del debla 2. zelnato steblo, zlasti pri zelju, ohrovtu 3. slabš. neroden, okoren človek; iz bav. srvnem. *stor, kar ustreza srvnem. storre ‛štor’, nem. Storren v enakem pomenu, nem. beseda prvotno pomeni *‛štrcelj, kar štrli’ in je sorodno z nem. starren ‛štrleti’, agl. stare ‛strmeti’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 463* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 1.549* češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: štórček štórklja -e ž (ȏ )̣ 1. velika močvirska ptica selivka z belim perjem po telesu, črnimi perutmi in dolgimi golimi nogami: 2. med drugo svetovno vojno nemško enokrilno izvidniško letal; beseda mogoče pod vplivom bav. Storkel, nem. Storch v enakem pomenu, ni jasno od kod je beseda prišla (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 256* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 1.099* češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: štorkljáč, štorkljánje, štórkljast, štorkljáje, štorkljajóč, štorkljàv, štorkljávo, štórkljež, štórkljin štorkljáti -ám nedov. (a a) ekspr. hoditi z nerodnimi, okornimi koraki; beseda iz nemškega storkeln ‛štorkljati, nezanesljivo hoditi’, kar je različica od torkeln v enakem pomenu, od tod je izposojeno sloven. torkljati, nem. besedna družina etimološko ni pojasnjena (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 0 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 5 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: (od)štorkljáti, (pri)štorkljáti, (za)štorkljáti štós -a m (ȏ )̣ žarg. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina; beseda iz nemškega Stoß in v prvi vrsti pomeni ‛udarec, sunek’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 322* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 1.712* češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: štosêr štrájk -a m (ȃ) pog. stavka; prevzeto prek nemškega Streik v enakem pomenu iz agl. strike ‛stavka’, kar je posamostaljeni glagol strike ‛stavkati’, ki v prvotno pomeni udariti (SES) 63 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 162 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 390 češki ekvivalent: štrajk v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: štrájkar, štrájkati, štrájkoven štrapác -a m (ȃ) nižje pog. velik napor, zlasti fizičen; prevzeto prek nemškega Strapaze v enakem pomenu, iz it. strapazzo ‛napor, garanje’, strapazzare ‛mučiti, naprezati, gnati’, kar je verjetno tvorjeno iz it. stra- < lat. extrā ‛zunaj, izredno’ in vlat. *patium ‛trpljenje’, izpeljanka iz lat. pati ‛trpeti’, če je domneva pravilna, je beseda prvotno pomenila *‛izredno trpljenje’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 2 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 14 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: štrapácen, štrapacírati štréna -e ž (é )̣ pog. preja, zvita v več enako dolgih navojev; iz nemškega Strähne (pramen, štrena), kar se je razvilo iz srvnem. strene v enakem pomenu, kar je verjetno sorodno z nem. Striemen ‛proga, svaljek, greben’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 26 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 34 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: štrénast štrígelj -glja m (í) nar. čohalo; beseda iz srvnem. strigel, nem. Striegel v enakem pomenu, kar je izposojeno iz lat. strigilis ‛skobelj, strugalo, čohalo’, izpeljanka iz glagola stringere ‛potegniti, narediti potezo, drgniti, oplaziti’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 0 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 3 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: štríhati -am nedov. (ȋ) nižje pog. barvati, pleskati; beseda iz nemškega streichen v enakem pomenu, kar je sorodno z nem. Strich ‛črta, poteza’, nem. glagol se je razvil iz stvnem. strihhan ‛delati potezo, gladiti’ in je soroden s stnord. strýkja, strýkva, ags. strīcan, agl. strike ‛udariti’; glej tudi štrajk (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 0 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 2 64 češki ekvivalent: štrychovat/ štrejchovat ‛mazati’ besede, ki so v povezavi z germanizmom: štrìk štríka m (ȉ í) nižje pog. vrv; beseda iz srvnem. stric, nem. Strick ‛vrv, konopec‛, sorodno z ags. strician ‛plesti, popravljati mrežo’ in etimološko ni pojasnjeno; glej tudi štrikati (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 71 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 175 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: štríkati -am nedov. (í) nižje pog. plesti; beseda iz nemškega stricken v enakem pomenu, kar je izpeljanka iz nem. Strick ‛vrv, konopec’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 5 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 9 češki ekvivalent: štrikovat v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: štríkan štrúca -e ž (ú) 1. podolgovato oblikovan kruh 2. ekspr. povit dojenček; beseda iz avstr. nem. Strutz, nem. Strietzel (štruca, štručka), sorodno s srvnem. strutzel, strietzel ‛podolgovat kruh iz fine moke’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 141 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 387* češki ekvivalent: štrycle ‛dolg kruh ali pecivo’ besede, ki so v povezavi z germanizmom: štrúčica, štrúčka štrúdelj -dlja tudi -na [dǝl] m (ú) nižje pog. pecivo iz vlečenega testa z različnimi nadevi; zavitek; beseda iz nemškega Strudel v enakem pomenu, kar je izpeljano iz stvnem. stredan ‛valoviti, kipeti’; štrudelj je poimenovan kot ‛vrtinec’ zaradi prvotno polžaste oblike (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 26 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 135 češki ekvivalent: štrúdl v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: štrúkelj -klja m (ú) 1. pecivo iz kvašenega razvaljanega in zvitega testa z različnimi nadevi: 2. nav. mn. kuhana jed, zlasti iz vlečenega testa z različnimi nadevi; beseda iz avstr. nem. Struckel, narodna različica od ‛štrudelj’ (SES) 65 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 1.760* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 3.207* češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: štrúkeljc, štrúkeljček študènt -ênta in -énta m, im. mn. študênti in študénti in študêntje in študéntje (ȅ é, é )̣ 1. kdor si pridobiva izobrazbo na višji ali visoki šoli 2. star. učenec srednje šole; dijak; prevzeto prek nemškega Student v enakem pomenu, iz lat. studēns, kar je posamostaljeni sedanji tvorni deležnik glagola studēre ‛učiti se, študirati’, prvotno ‛ukvarjati se, truditi se, prizadevati si’, iz tega glagola je prek nem. studieren prevzeto sloven. študirati (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 5.285* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 13.644* češki ekvivalent: student v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: študentaríja, študêntek, študentovánje, študentováti, študêntovski, študêntovstvo, študêntski študêntka, štúdij -a m (ú) 1. šolanje zlasti na višji ali visoki šoli 2. glagolnik od študirati; prevzeto prek nemškega Studium v enakem pomenu, iz lat. studium ‛prizadevnost, vnema, marljivost, znanstveno prizadevanje, delo’, glej tudi študent (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 15.577 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 28.795 češki ekvivalent: studium v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: štúdija, štúdije, štúdijski, štúdijsko, študírati, študirajóč, študíran štúk -a m (ȗ) um. zmes drobnega peska, apnenega mleka, mavca zlasti za izdelavo štukatur; prevzeto prek nemškega Stuck v enakem pomenu, iz it. stucco v enakem pomenu, kar je izposojeno iz langob. *stuchhi ali stvnem. stukki ‛skorja, omet’, glej tudi štukatura (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 100* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 512* češki ekvivalent: štuk v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: štúkast štùk štúka m (ȕ ú) nižje pog. nadstropje; beseda iz nemškega Stock(werk) v enakem pomenu; na zidanih temeljih hiše nepremično nadstropje (DEW) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 100* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 512* 66 češki ekvivalent: star. štok v enakem pomenu in tudi ‛chmeljev grm, vrsta mize, tiskovna ploščica s sliko ali napisom’ besede, ki so v povezavi z germanizmom: štukatúra -e ž (ȗ) um. okrasek iz štuka na stropih, stenah; prevzeto prek nemškega Stuckatur (v enakem pomenu), iz it. stuccatura, kar je izpeljanka iz it. stucco ‛zmes drobnega peska, apnenega mleka in mavca’; glej tudi štuk (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 14 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 38 češki ekvivalent: štukatura besede, ki so v povezavi z germanizmom: štukatêr štúpa -e ž (ú) nižje pog. prah, prašek; beseda iz srvnem. stuppe ‛zdravniški čarovniški prašek’, kar je sorodno s srvnem. stoub, nem. Staub ‛prah’ in dalje s srvnem. stieben, stiuben, nem. stieben ‛razpršiti se’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 5 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 3 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: štúpati, (po)štúpati šúft -a m (ȗ) nižje pog. netovariški, nesramen človek; beseda iz nemškega Schuft ‛podlež, baraba’, izposojeno iz srspnem. schūvūt ‛sova’, kar je verjetno onomatopejskega izvora ali pa je spnem. beseda sorodna z nem. schaben ‛strgati’, njen prvotni pomen pa nekako *‛ostrgan, oskubljen’, tj. ‛obubožan, reven’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 0 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 0 češki ekvivalent: šuft v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šuko prid. neskl. (ȗ) žarg., elektr., navadno v zvezi z vtič, vtičnica, varnosten; prevzeto iz nemškega Schucko- iz začetkov členov zloženke nem. Schu(tz)ko(ntakt) ‛varovni stik’, iz Schutz ‛varovanje’ in Kontakt ‛stik’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 0 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 4 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: - 67 šúnd -a m (ȗ) nav. slabš. delo brez umetniške vrednosti; beseda iz nemškega Schund v enakem pomenu, v 16. stol. še ‛umazanija, odpadki’, prvotno *‛odpadki ki nastanejo pri odiranju živali’, iz nem. schinden ‛dreti, odirati’; glej tudi šuntati (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 224* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 545* češki ekvivalent: šunt v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šúnka -e ž (ȗ) pog. gnjat; beseda iz bavarske nemščine Schunken, nem. Schinken v enakem pomenu, kar se je razvilo iz stvnem. skinco ‛šunka’, to pa je v prevojnem razmerju s srvnem. schenkel, nem. Schenkel ‛stegno’, kar je sorodno s stind. sákthi- ‛v enakem pomenu’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 187 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 828 češki ekvivalent: šunka v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šúnkarica šúntati -am nedov. (ú) nižje pog. hujskati; beseda iz bav. srvnem. schunten, nem. schinden ‛mučiti, odirati’, kar ustreza srvnem. schünden, schunden ‛podžigati, dražiti’, sorodno s srvnem. schinden, nem. schinden ‛mučiti, odirati’; glej tudi šund (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 2 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 0 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: našúntati šúpa -e ž (ū) pog. lopa, kolnica; beseda iz srvnem. schupfe, nem. Schuppen (šupa, lopa, baraka), sorodno z ags. scypen ‛hlev’ in morda tudi z nem. Schober ‛skedenj, kopa, stog’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 10 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 42 češki ekvivalent: šopa v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šús -a m (ȗ) 1. nižje pog. izstrelitev krogle, naboja; strel 2. žarg. negativna ocena (v šoli) 3. nižje pog. nepremišljen, neuglajen človek; iz nemškega Schuß ‛strel’, kar se je razvilo iz stvnem. scuz, kar je sorodno s stvnem skiozan ‛gnati, loviti’ > nem. schießen ‛streljati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 227* 68 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 614* češki ekvivalent: šus v prvem pa tretjem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: šúštar -ja m (ȗ) 1. nižje pog. čevljar 2. nar. žuželka z enim parom rdeče-črnih kril; rdeči škratec; beseda iz srvnem. schuohster, kar se je razvilo iz schuohsūtære, iz česar se je razvilo nem. Schuster ‛čevljar’, srvnem. beseda je zložena iz schuoh ‛čevelj’ in izposojenke iz lat. sūtor ‛čevljar’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 1.967* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 4.392* češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: šúštarski šváb -a m (ȃ) 1. slabš. 2emec, zlasti kot okupatorski vojak 2. zool. ščurku podobna žuželka, ki živi v hišah, Blatella germanica; beseda iz nem. Schwabe ‛Švab, ščurek’, kar se je razvilo iz nem. schaben ‛drgniti, strgati’ (ESJČ) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 1.208* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 1.569* češki ekvivalent: šváb le v drugem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: švabaríja, švábski, švábščina švêrcati -am nedov. (ē) nižje pog. tihotapiti; beseda iz avstr. nem. schwärzen ‛črniti, počrniti, tihotapiti’, kar je izpeljano iz nem. schwarz ‛črn’, prvotno tudi ‛delati na črno, protizakonito, prodajati na črni borzi’, tj. ‛delati ponoči v temi, na skrivaj’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 6 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 37 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: švíndel -dla m (í) nižje pog., navadno v povedni rabi prevara, goljufija, slepilo; beseda iz srvnem. swindeln, nem. schwindeln ‛goljufati’, izpeljanka iz Schwindel ‛omotica, vrtoglavica’, kar je tvorjeno iz izpeljanke iz stvnem. swintilōn ‛onesvetiti se’, kar je sorodno s stvnem. swintan, nem. schwinden ‛izginiti’ (ESJČ in SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 3 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 2 češki ekvivalent: švindl v enakem pomenu 69 besede, ki so v povezavi z germanizmom: - T tabéla -e ž (ȇ )̣ pregledno razporejeni podatki o čem, sestavljeni po določenih kriterijih, razpredelnica; prevzeto prek nemškega Tabelle ‛tabela, preglednica’, iz lat. tabella ‛deščica, ploščica, sličica’, kar je manjšalnica od lat. tabula ‛deska, plošča, slika’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 783 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 6.620 češki ekvivalent: tabulka v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tabeláren, tabelárno, tabeláričen tabelárično, tabélen, tabélica, tabelíranje, tabelírati, tabelírka, tábeln, tábelski, tabélski tabernákelj -klja m (á) rel. omarica, navadno na oltarju, v kateri so shranjene posvečene hostije; prevzeto prek nemškega Tabernakel v enakem pomenu, iz lat. tabenāculum ‛tabernakelj, kočica, hišica’, prvotneje ‛kočica, hišica’, kar je manjšalnica od lat. taberna ‛koča, hiša, prodajalna, gostilna’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 32 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 137 češki ekvivalent: tabernákl/ tabernákul v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tabernákeljski tábla -e ž (ȃ) 1. plošča, na kateri je kaj napisano, označeno 2. navadno temna plošča, na katero se piše s kredo 3. nar. slika 4. plošča, ki zapolnjuje odprtino v osnovnem okviru vrat, oblog; beseda verjetno iz srvnem. tavele ‛tabla, miza’, kar je prek romanskih jezikov, prim. it. tavola ‛miza’ izposojeno iz lat. tabula ‛deska, plošča, tabla’, to je tvorba iz ide. baze *telH- ‛plosk, ploščad, deska’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 709 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 1.953 češki ekvivalent: tabule v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: táblica, tábličen tabléta -e ž (ȇ )̣ zdravilo navadno v obliki okrogle ploščice; prevzeto prek nemškega Tablette ‛tableta’, iz frc. tablette ‛ploščica’, kar kar je manjšalnica od frc. tableau v star. pomenu ‛plošča, deska’, danes beseda pomeni zlasti ‛oljnata slika’, to pa je manjšalnica od frc. table ‛miza plošča’, kar se je razvilo iz lat. tabula ‛deska, plošča’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 223 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 686 češki ekvivalent: tableta v enakem pomenu 70 besede, ki so v povezavi z germanizmom: tablétka, tabletomán, tabletomaníja táca -e ž (á) 1. spodnji del noge nekaterih sesalcev 2. slabš. noga, roka; beseda iz srvnem. tatze, nem. Tatze ‛taca, šapa’, kar je verjetno ekspresivna tvorba, sorodna z nem. tappen ‛tipati, tipaje hoditi’ ali srspnem. tacken v enakem pomenu (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 44* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 150* češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: potácati, táčka, táčica, tácast, tacáti, tackáti táksa -e ž (ȃ) predpisan znesek, ki se mora plačati državi, občini, skupnosti za določeno storitev, uporabo česa, pristojbina; prevzeto prek nemškega Taxe ‛taksa, pristojbina, kolkovina’, iz frc. taxe ‛pristojbina’, kar je izposojeno iz srlat. taxa v enakem pomenu, kar je izpeljanka iz lat. taxāre ‛ceniti, prvotno ‛tresti, pretresati’, kar je intenziv od lat. tangere ‛dotakniti se, tipati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 847 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 1.839 češki ekvivalent: taxa v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: táksen, taksíranje, taksírati, taksíran táksi -ja m (ȃ) osebni avtomobil z voznikom, ki se najame navadno za krajše prevoze; prevzeto prek nem. Taxi v enakem pomenu in agl. taxi, iz frc. taxi v enakem pomenu)), kar je skrajšano iz taximètre prvotno taxamètre ‛taksimeter’, zloženka iz srlat. taxa ‛pristojbina’ in frc. mètre ‛meter’; beseda je bila prvič zapisana leta 1906, je prvotno označevala napravo za izračunavanje voznine (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 1.267 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 4.511 češki ekvivalent: taxi v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: taksíst, taksístičen, taksístka tákt -a m (ȃ) občutek za primerno ravnanje, vedenje pri občevanju z ljudmi; beseda iz nemškega Takt v enakem pomenu, kar je izposojeno iz lat. tāctus ‛tip, dotik, čut’, izpeljanka iz lat. tangere ‛datakniti se, potipati’; sodobni pomen se je iz prvotnega ‛dotik’ razvil prek ‛lahen udarec ob začetku takta’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 493* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 775* češki ekvivalent: takt v enakem pomenu 71 besede, ki so v povezavi z germanizmom: tákten, (brez)tákten, táktnost, (brez)táktnost tákt -a m (ȃ) 1. muz. metrična enota iz določenega števila poudarjenih in nepoudarjenih dob 2. kar določa enakomernost ponavljanja gibov; prevzeto prek nemškega Takt v enakem pomenu, iz frc. tact ‛obzirnost, diskretnost’, prvotno ‛tip, dotik, čut’, kar je izposojeno iz lat. tactus v enakih pomenih (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 493* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 775* češki ekvivalent: takt v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tákten, taktírati, taktírka, táktnica, taktomér, táktoven, táktovski táktika -e ž (á) 1. postopki, načini bojevanja manjših vojaških enot, posameznikov za dosego manjšega vojaškega ciljav 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom postopki, način ravnanja za dosego kakega cilja; prevzeto prek nemškega Taktik v enakem pomenu in frc. tactique ‛taktika’ iz gr. taktikḗ ‛spretnost postavljanja vojske v bojni red’, kar vsebuje gr. tékhnē ‛spretnost’ in žensko obliko prid. taktikós ‛ki zadeva razvrstitev vojske’, kar je izpeljano iz gr. tássō ‛razvrščam, urejam, postavljam’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 1.390* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 2.582* češki ekvivalent: taktika v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: táktičen, táktično, taktičnost, taktik, taktizêr, taktizêrski, taktizêrstvo, taktizíranje, taktizírati, talár -ja m (ā) 1. dolgo, črno vrhnje oblačilo duhovnikov 2. v nekaterih deželah uradno vrhnje oblačilo sodnikov, rektorjev; prevzeto prek nemškega Talar v enakem pomenu, iz it. talare v enakem pomenu, kar se je razvilo iz lat. tālāris ‛do gležnjev segajoč’, kar je izpeljano iz lat. tālus ‛gleženj’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 79 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 136 češki ekvivalent: talár v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: talènt -ênta m (ȅ é) 1. velika prirojena sposobnost za določeno umsko ali fizično dejavnost, dar2. ekspr. kdor je posebno nadarjen za kaj; prevzeto prek nemškega Talent in frc. talent v enakem pomenu iz lat. talentum ‛utežna enota 26 kg, denarna enota’, kar je izposojeno iz gr. tálanton ‛utežna enota 36 ali 26 kg, denarna enota 6000 drahem’, prvotno ‛tehtnica’, izpeljanka iz gr. tlēnai, talássai ‛nesti, prenesti, prestati’, sodobni pomen ‛prirojena sposobnost’, se je razvil iz ‛(od Boga) zaupano bogatstvo’, kar temelji na svetopisemski priliki o talentih: Gospodar je svojim služabnikom razdelil denarja in odšel na pot. Ko se 72 je vrnil, je bogato nagradil ona dva, ki sta si s trgovanjem pomnožila imetje. Tistemu, ki je zaupani talent shranil, da ga ne bi izgubil, ga je vzel in dal onemu, ki je največ pritrgoval. (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 1.986 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 4.182 češki ekvivalent: talent v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: talentíran, talentíranost tálisman -a m (ȃ) predmet, ki se mu pripisuje čarovna moč in prinašanje sreče; prevzeto prek nemškega Talisman v enakem pomenu, frc. talisman in špan. talismán iz. arab. tilasmān, dvojinske oblike od tilasm ‛čarobna podoba’; arab. beseda je prevzeta iz srgr. télesma ‛čarobni predmet’, kar se je razvilo iz klasično gr. télesma ‛izdatek, plačilo, posvečen predmet’, izpeljanka iz télos ‛cilj, konec, namen’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 75 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 366 češki ekvivalent: talisman v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: talón -a m (ȏ )̣ 1. igr., zlasti pri igrah s kartami del kart, ki ostanejo po razdelitvi 2. fin. del vrednostnega papirja, ki obsega kupone; prevzeto prek nemškega Talon ‛talon, odrezek’, iz frc. talon ‛talon, konec, ostanek, krajec’ in prvotno ‛peta’, kar se je razvilo iz vlat. tālō, besedotvorna različica od klas. lat. tālus ‛gleženj’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 20* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 108* češki ekvivalent: talón v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tamaríska -e ž (ȋ) bot. zimzeleni grm ali drevo z zelo majhnimi listi in drobnimi cveti v socvetjih, Tamarix; prevzeto prek nemškega Tamariske ‛tamariša, tamariska’, iz srlat. tamariscus v enakem pomenu, kar je kakor različica tamarix verjetno izposojeno iz arab. tamār ‛tamariska’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 1 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 15 češki ekvivalent: tamaryšek v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tamburín -a m (ȋ) glasbilo iz ozkega valjastega oboda, v katerem so kovinske ploščice, in ene same opne; prevzeto prek nemškega Tamburin ‛v enakem pomenu’, iz frc. tambourin, kar 73 je manjšalnica od frc. tambour ‛boben’, kar je domnevno prek katal. tambor izposojeno iz perz. tabīr ‛tamburin’, pri čemer ostaja vriv glasu -m- nepojasnjen, morda zaradi vpliva arab. tanbūr ‛vrsta ljudskega brenkala’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 21 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 71 češki ekvivalent: tamburína v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tamburína tampón -a m (ȏ )̣ 1. zvitek gaze, vate za čiščenje okolice ran, zaustavljanje krvavitve, vpijanje tekočine 2. publ. zaščitni, ločilni vmesni pas, področje 3. žarg., grad. plast gramoza pod vrhnjo plastjo cestišča; tamponski sloj; prevzeto prek nemškega Tampon v prvem pomenu, iz frc. tampon v prvem pomenu, kar je različica od frc. tapon ‛zmečkan sveženj, zamašek’, kar je izposojeno iz stfrank. *tappo ‛čep, zatič’; slednje je sorodno z nem. Zapfen v enakem pomenu (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 99 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 322 češki ekvivalent: tampón v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tamponáda, tamponírati, tampónski táncati -am nedov. (ȃ) nižje pog. skakati po eni nogi, beseda mogoče iz nemškega tanzen ‛plesati’ ali izpeljana iz taca, pri čemer je nosnik kakor v primerih špancirati in štenga vrinjen (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 6 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 1 češki ekvivalent: tancovat v pomenu plesati besede, ki so v povezavi z germanizmom: tándem tudi tandém -a m (ȃ; ȇ )̣ 1. kolo z dvema sedežema, nameščenima drug za drugim, dvosedežno kolo 2. publ. skupaj nastopajoča dvojica, par; prevzeto prek nemškega Tandem v enakem pomenu, iz agl. tandem v enakih pomenih, kar je izposojeno iz lat. tandem ‛končno’; pomena ‛kolo z dvema sedežema, skupaj nastopajoča dvojica’ sta se razvila iz prvotnejšega ‛vprega dveh konj drug za drugim’, slednji pa v agl. dijaškem žargonu, kjer je lat. tandem ‛končno’ zamenjal agl. at lenght ‛končno’, dobesedno ‛po dolžini’, s čimer je lahko mišljeno ‛drug za drugim’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 718 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 1.697 češki ekvivalent: tandem v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tándemski 74 tangírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. tikati se, zadevati; prevzeto prek nemškega tangieren v enakem pomenu, ki ima svoj izvor verjetno v latinščini, etimološkega izvora nisem uspel najti število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 1 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 0 češki ekvivalent: tangovat v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tánk -a m (ȃ) 1. v vozilo vgrajena posoda za pogonsko gorivo 2. oklepno vozilo z gosenicami in zgornjim vrtljivim delom s topovsko cevjo in včasih z mitraljezom 3. navt. zaprt prostor ali del zaprtega prostora pri plovilih za shranjevanje ali prevažanje tekočin; prevzeto prek nemškega Tank ‛tank, rezervoar, zbiralnik’, iz agl. tank v enakih pomenih, kar je izposojeno iz modernih indijskih jezikov, gudžarati tākū, marati tākē ‛rezervoar za vodo’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 636 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 1.784 češki ekvivalent: tank v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tánkanje, tánkati tapecírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. oblagati z mehko podlogo, blaziniti 2. oblagati s tapetami; prevzeto prek nem. tapezieren ‛tapecirati, polepiti, oblepiti’, iz it. tappezzare ‛tapecirati’, izpeljanka iz it. tappeto ‛preproga’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 2 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 5 češki ekvivalent: tapecírovat v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tapecíran, tapecíranje tapéta -e ž (ȇ )̣ prevleka za stene, pohištvo; prevzeto prek nemškega Tapete v enakem pomenu, kar je izposojeno iz srlat. tapetia ‛stenska ali talna obloga iz blaga’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 22 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 86 češki ekvivalent: tapeta v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tapétar, tapéten, tapetírati, tapetíran, tapétnica, tapétnik, tapétniški, tapétništvo tapiseríja -e ž (ȋ) ročno tkana, navadno stenska preproga s figuralnimi, rastlinskimi motivi; prevzeto prek nemškega Tapisserie v enakem pomenu, iz frc. tapisserie, kar je izpeljano iz tapis ‛preproga’, kar je prevzeto iz srgr. tapetion, manjšalnice od gr. tápēs ‛preproga’ (SES) 75 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 32 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 107 češki ekvivalent: tapiserie/ tapisérie v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tára -e ž (ā) teža embalaže; prevzeto prek nemškega Tara v enakem pomenu, iz it. tara ‛tara’, kar je izposojeno iz arab. tarh ‛odbitek, odstranitev’, izpeljanka iz arab. taraha ‛odstraniti, odšteti’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 380* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 1.800* češki ekvivalent: tára v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tarírati tarantéla -e ž (ȇ )̣ 1. zool. velik, rjav strupen pajek, živeč v Sredozemlju, Lycosa tarentula 2. živahen južnoitalijanski ljudski ples v šestosminskem ali triosminskem taktu; prevzeto prek nemškega Tarantel v enakem pomenu, iz it. tarantola v enakem pomenu, kar je verjetno izpeljanka iz it. krajevnega imena Taranto (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 35* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 142* češki ekvivalent: tarantule v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tarók -a m (ȏ )̣ družabna igra s štiriinpetdesetimi kartami, od katerih jih je enaindvajset z rimsko številko; prevzeto prek nemškega Tarock v enakem pomenu, iz it. tarocco ‛tarok’, kar etimološko ni pojasnjeno (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 232 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 454 češki ekvivalent: tarok v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tarokírati tása -e ž (á) pog. okrogla ali podolgovata plitva posoda za prenašanje in serviranje jedi; pladenj; prevzeto prek nemškega Tasse ‛skodelica’ in frc. tasse, iz it. tazza, kar je izposojeno iz arab. tāsa v enakem pomenu (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 7* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 57* češki ekvivalent: tác v enakem pomenu 76 besede, ki so v povezavi z germanizmom: tastatúra -e ž (ȗ) 1. tipke pri pisalnem, stavnem stroju; tipkovnica, tipkalnica 2. knjiž. bele in črne tipke pri klavirju, orglah, čembalu; klaviatura; prevzeto prek nemškega Tastatur ‛črkovnik, tipke, tastatura, tipkovnica’, iz it. tastatura v enakem pomenu, kar je izpeljanka iz it. tasto ‛tipka’, tastare ‛tipati’, kar se je razvilo iz vlat. *tastāre, kar je verjetno v zvezi s klas. lat. tangere ‛dotakniti se, tipati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 4 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 22 češki ekvivalent: tastatura v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: táška -e ž (ȃ) nižje pog. 1. torbica 2. aktovka; prevzeto prek star. it tasca v enakem pomenu (danes pomeni le ‛žep’), kar je verjetno izposojeno iz stvnem. tasca, nem. Tasche ‛žep, torbica, torba’, beseda etimološko ni dokončno pojasnjena (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 1 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 0 češki ekvivalent: taška v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: távžent -a [žǝn] m (ȃ) nav. mn., nižje pog., z rodilnikom nedoločena večja količina; tisoč; beseda iz nemškega Tausend ‛tisoč’ távžent [žǝn] štev. neskl. (ȃ) nižje pog. 1. tisoč 2. izraža nedoločeno večjo količino, beseda iz nemškega Tausend ‛tisoč’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 13 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 56 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: teáter -tra m (á) 1. žarg. gledališče 2. pog., ekspr. hrupno, zelo opazno, na učinek preračunano nastopanje, dogajanje; prevzeto prek nemškega Theater ‛gledališče, teater, cirkus’ in frc. théâtre, iz lat. theātrum, kar je izposojeno iz gr. théātron ‛gledališče’, kar je izpeljanka iz gr. theáomai ‛gledam, vidim’, théa ‛gledanje, opazovanje, pogled, prizor’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 2.353 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 5.057 češki ekvivalent: teátr/ tyátr v enakem pomenu 77 besede, ki so v povezavi z germanizmom: teatráličen, teatrálično, teatráličnost, teatrálik, teatrálika, teatralizírati, teatrálnost, teatrológ, teatrologíja, teatrolóški, teatromán, teátrski, teátrsko, teátrskost téhnika -e ž (é )̣ 1. dejavnost, ki se ukvarja s konstruiranjem in izdelovanjem strojev, delovnih priprav, materialnih dobrin 2. izdelki te dejavnosti 3. navadno s prilastkom strojna in druga oprema, potrebna za opravljanje kakega dela, dejavnosti 4. urejen, ustaljen način, postopek opravljanja kakega dela, dejavnosti; prevzeto prek nemškega Technik v enakem pomenu, iz frc. technique ‛tehnika’, kar je posamostaljeno iz technique ‛tehnika, tehničen, umeten’, to je izposojeno iz gr. tekhnikós ‛umetniški, umeten’, kar je izpeljanka iz gr. tékhnē ‛veščina, umetnost, stroka’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 4.648* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 13.266* češki ekvivalent: technika v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: téhničar, téhničarka, téhničen, téhnično, téhnik tékst -a m (ȇ )̣ besedilo; prevzeto prek nemškega Text v enakem pomenu, agl. text, frc. texte, kar je izposojeno iz lat. textum ‛sestava, zgradba, tkanina’, v srednjem spolu posamostaljenega preteklega trpnega deležnika glagola texere ‛tkati, plesti, graditi’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 6.178 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 23.317 češki ekvivalent: text v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: téksten, tekstuálen, tekstuálno, tekstúra tekstíl -a m (ȋ) izdelki, narejeni zlasti s tkanjem, pletenjem; prevzeto prek nemškega Textil in frc. textile v enakem pomenu, iz lat. textilis ‛tkanina, platno’, kar je posamostaljeni pridevnik textilis ‛stkan, spleten’, izpeljan iz lat. textum ‛tkanina’ in ‛sestava, zgradba’, texere ‛tkati, plesti, graditi’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 544 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 1.701 češki ekvivalent: textil v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tekstílec, tekstílen, tekstílije, tekstílka, tékstoven téma -e ž (ȇ )̣ osnovni, osrednji predmet obravnavanja ali umetniškega dela; prevzeto prek nemškega Thema v enakem pomenu in lat. thema ‛položaj, lega, stavek, snov govora, iz gr. théma ‛položaj, vložek, lega, stavek, kar je postavljeno’, beseda je sorodna z gr. títhēmi ‛postavim’ in je nastalo iz ide. *dhəimen- ‛kar je postavljeno’, tvorba iz korena *dhəi- ‛položiti, postaviti’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 19.218* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 35.209* 78 češki ekvivalent: téma v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: temátičen, temátično, temátika, tematizácija, tematizírati, tematizíran, temátski, temátsko têmpelj -plja m (é) nekrščansko svetišče, zlasti razkošno grajeno; prevzeto prek nemškega Tempel ‛svetišče, tempelj’, in stfrc. temple iz lat. templum ‛posvečen prostor za opazovanje ptičjega leta(na osnovi katerega so vedeževali)’, kasneje splošneje ‛posvečen prostor’, iz česar je izpeljano lat. contemplāre ‛opazovati’; beseda etimloško ni dokončno pojasnjena, morda je njen prvotni pomen *‛zaobsežen prostor’, kar bi bilo sorodno z lat. tempus ‛pravi čas, izsek časa, doba’, prvotno ‛kar se razteza’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 1.082 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 2.675 češki ekvivalent: templ ‛antično svetišče’ besede, ki so v povezavi z germanizmom: têmpeljček, têmpeljski témpera tudi têmpera -e ž (ȇ ;̣ ȇ) um. 1. barva, pri kateri se za vezivo uporablja emulzija 2. slikarska tehnika, pri kateri se slika s temi barvami; prevzeto prek nemškega Tempera v enakem pomenu, iz it. tempera v enakih pomenih, kar je izpeljanka z it. temperare ‛pravilno odmeriti’ in ‛kaliti (železo) ’; s poimenovanjem te barve in tehnike je domnevno mišljeno *‛pravilno odmerjanje, pravilno mešanje vode, barvila in veziva’, manj verjetno *‛kaljenje, utrjevanje nanesene barve’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 33 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 314 češki ekvivalent: tempera v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: témperen temperamènt -ênta m (ȅ é) 1. kar označuje človeka kot posameznika v načinu reagiranja, zlasti čustvenega 2. živahno reagiranje in izrazito kazanje čustev; prevzeto prek nemškega Temperament v enakem pomenu in frc. tempérament, iz it. temperamento ‛značaj, narava’, kar se je razvilo iz lat. temperamentum ‛pravilna zmes lastnosti, prava mera’, izpeljanka iz lat. temperāre ‛pravilno mešati, pravilno odmeriti’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 448 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 1.087 šeski ekvivalent: temperament v enakem pomenu besede v povezavi z germanizmom: temperamenten, temperamentnost temperatúra -e ž (ȗ) stopnja toplote; prevzeto prek nemškega Temperatur ‛temperatura, vročina, iz lat. temperātūra ‛toplota, skladje, pravilno mešanje’, prvotno ‛odmeriti pravi čas’, izpeljanka iz lat. tempus ‛pravi čas’ (SES) 79 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 3.685 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 13.725 češki ekvivalent: temperatura v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: temperatúren, temperírati tempírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, da pride do eksplozije ob določenem času 2. publ. časovno določiti uresničitev kakega prihodnjega dogodka, stanja z namenom doseči učinkovitost, uspešnost; beseda iz nemškega tempieren v enakem pomenu, iz lat. tempus, rod. temporis ‛čas’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 34 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 41 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: tempíranje, tempíren, tempírnik témpo -a m (ȇ )̣ 1. hitrost poteka, dogajanja 2. muz. hitrost izvajanja; prevzeto prek nemškega Tempo v enakem pomenu, iz it. tempo ‛čas, hitrost’, kar se je razvilo iz lat. tempus ‛čas, izsek časa, doba’, rod. temporis ‛pravi čas, izsek časa, doba’, kar je domnevno izpeljanka iz ide. korena *ten- ‛vleči, raztegovati’; če je domneva pravilna, je lat. tempus prvotno pomenilo *‛kar se razteza’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 3.087 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 4.913 češki ekvivalent: tempo v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: temporálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. časoven; prevzeto prek nemškega temporal ‛temporalen, časen, časoven’, iz lat. temporālis ‛časoven, časen’, izpeljanka iz lat. tempus ‛čas’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 0 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 0 češki ekvivalent: temporální v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: temporálnost, temporáren tén -a m (ȇ )̣ 1. knjiž. polt 2. kozm. obarvana krema, ki se nanaša na obraz in vrat pred pudranjem, ličenjem; prevzeto prek nemškega Teint ‛ten, barva’, iz frc. teint ‛ten, barva’, kar je v moškem spolu posamostaljeni pretekli trpni deležnik glagola teindre ‛pobarvati’, kar se je razvilo iz lat. tinguere ‛pobarvati’, prvotno ‛omočiti, namočiti’; ten torej prvotno pomeni ‛obarvanost’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 436* 80 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 1.906* češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: tendénca -e ž (ȇ )̣ 1. prizadevanje za dosego, uresničitev česa; težnja 2. kar ima namen doseči prepričevalen učinek, navadno v umetniškem delu; prevzeto prek nemškega Tendenz ‛tendenca, trend, težnja’, iz frc. tendance, kar je izpeljanka iz frc. tendre ‛težiti k’, prvotno ‛napenjati, nategovati’ < lat. tendere ‛napenjati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 439 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 608 češki ekvivalent: tendence v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tendenciózen, tendenciózno, tendencióznost, tendénčen, tendénčno, (brez)tendénčen, tendénčnost tenór -ja m (ȏ )̣ najvišji moški glas; prevzeto prek nemškega Tenor v enakem pomenu, iz it. tenore v enakem pomenu, kar se je razvilo iz lat. tenor ‛tek, potek, trajanje, vsebina’, kar je izpeljanka iz lat. tenēre ‛držati, obsegati’; sodobni pomen se je razvil prek izhodiščnega ‛potek glasbe, melodija’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 331 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 1.097 češki ekvivalent: tenor v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tenórček, tenoríst, tenórski teologíja -e ž (ȋ) 1. veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega, bogoslovje 2. pog. teološka fakulteta; prevzeto prek nemškega Theologie v prvem pomenu, iz lat. theologia, kar je izposojeno iz gr. theología, zloženke iz gr. theós ‛bog’ in izpeljanke iz lógos ‛beseda, govor, pripoved’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 219 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 462 češki ekvivalent: teologie v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: teológ, teológinja, teolóški teoríja -e ž (ȋ) 1. skupek logično povezanih trditev, domnev, ki kaj znanstveno določa, razlaga 2. navadno s prilastkom nauk o splošnih, bistvenih pojmih, oblikah kake dejavnosti 3. ekspr. skupek povezanih misli, trditev, ki kaj razlaga, utemeljuje 4. splošna, abstraktna, od uresničevanja ločena spoznanja, načela; prevzeto prek nemškega Theorie v enakem pomenu in lat. theoria iz gr. theōria ‛sistem znanstvenih trditev, prvotno pogled, naziranje’, izpeljanka iz gr. theōrós ‛opazovalec’, sprva predvsem ‛poslanec, ki ga mesto pošlje v preročišče, v tempelj ali na igre’ (SES) 81 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 3.998 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 9.462 češki ekvivalent: teorie v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: teorétičen, teoretično, teorétičnost, teorétik, teoretizíranje, teoretizírati, teorétski, teorétsko, teoríjica, teoríjski tépih -a m (é )̣ nižje pog. preproga; beseda iz nemškega Teppich v enakem pomenu, kar se je razvilo iz stvnem. teppih, izposojenka iz srlat. tapetia ‛stenska ali talna obloga iz blaga’, kar ustreza klas. lat. tapētum, tapēte, tapēs ‛stenska preproga, tapeta’, kar je izposojeno iz gr. tápēs v enakem pomenu; gr. beseda je verjetno prevzeta iz neke perz. predloge, sorodne s perz. tāftan ‛viti, vrteti, presti’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 78 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 174 češki ekvivalent: tepich/ tébich v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: terapíja -e ž (ȋ) zdravljenje; prevzeto prek nemškega Therapie v enakem pomenu, iz gr. therapeía ‛zdravniška obravnava, oskrba’, prvotno ‛služenje, služba’, kar je izpeljanka iz gr. therápōn ‛služabnik’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 1.949 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 4.135 češki ekvivalent: terapie v enakemu besede, ki so v povezavi z germanizmom: terapíjski terása -e ž (ȃ) 1. tlakovan prostor na delu zgradbe ali ob njej 2. stopnici podobna tvorba na zemeljski površini, ki jo je izoblikovala voda; prevzeto prek nemškega Terasse v enakem pomenu, iz frc. terrasse, kar je izposojeno iz stprovan. terassa ‛zemeljska terasa, na pobočju narejena ravna površina’, izpeljanka iz terra ‛zemlja’, stprovan. beseda je enaka z it. terrazza ‛terasa’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 278 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 2.230 češki ekvivalent: terasa v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: terásast, terásasto, terásen, terasírati têrca -e ž (ȇ) muz. interval v obsegu treh diatoničnih stopenj; prevzeto prek nemškega Terz ‛terca, terc’, iz it. terza ali srlat. tertia v enakem pomenu, v ženskem spolu posamostaljeni vrstilni števnik it. terzo, srlat. tertius ‛tretji’ (SES) 82 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 47* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 110* češki ekvivalent: terce v enakem pomenu in v kartah ‛tri karte’ besede, ki so v povezavi z germanizmom: terén -a m (ȇ )̣ 1. zemljišče, sve 2. navadno s prilastkom (manjše) ozemlje, področje, kjer se opravlja določena dejavnost 3. ed. ozemlje, področje, kjer kako podjetje, ustanova opravlja svojo dejavnost 4. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 najmanjša organizacijska enota družbenopolitičnih organizacij v mestih in večjih krajih; prevzeto prek nemškega Terrain ‛teren, ozemlje, področje, območje’, iz frc. terrain v enakem pomenu, kar se je razvilo iz lat. terrēnum ‛od zemlja’, v srednjem spolu posamostaljeni pridevnik od lat. terra ‛zemlja’, kar se je razvilo iz ide. *tersah2 ‛suha, presušena’, tvorba iz baze *ters- ‛suh, presušen biti’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 3.530 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 6.242 češki ekvivalent: terén v enakem pomenu, razen četrtega primera besede, ki so v povezavi z germanizmom: terénec, terénka, terénski teriêr -ja m (ȇ) manjši ali srednje velik lovski pes navadno z dolgo, ravno glavo, resasto dlako in kratkimi, koničastimi uhlji; prevzeto prek nemškega Terrier v enakem pomenu, iz agl. terrier dog ‛dobesedno zemeljski pes’; agl. terrier ‛zemeljski’ je izpeljanka iz lat. terra ‛zemlja’; terierji so tako poimenovani zato, ker jih pri lovu uporabljajo za iskanje in preganjanje živali iz podzemskih brlogov (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 136 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 322 češki ekvivalent: teriér v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: teriêrka teritórij -a m (ó )̣ ozemlje; prevzeto prek nemškega Territorium v enakem pomenu, iz lat. territōrium ‛ozemlje, k mestu pripadajoče podeželje’, kar je izpeljanka iz lat. terra ‛zemlja’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 634 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 891 češki ekvivalent: teritorium v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: teritoriálen, teritorializírati têrma -e ž (ȇ) 1. knjiž. topli izvir, vrelec 2. mn., knjiž. zdravilišče z vodo toplega izvira, vrelca; toplice 3. mn., pri starih Grkih in Rimljanih javno kopališče s športnimi, zabaviščnimi 83 prostori; prevzeto prek nemškega Therme ‛toplice, topli vrelec’, frc. thermes in lat. thermae iz gr. ta thermá ‛toplice’, kar je v kolektivu posamostaljeni pridevnik thermós ‛topel’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 245* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 701* češki ekvivalent: terma/ termy ‛termalna voda’ besede, ki so v povezavi z germanizmom: termálen, termálka, têrmičen, têrmično, têrmika termín -a m (ȋ) čas, datum, določen ali dogovorjen za kaj; prevzeto prek nemškega Termin ‛rok, termin, datum, narok’, kar je v 16. st. izposojeno iz lat. terminus ‛meja, mejnik, skrajna točka’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 2.706 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 5.935 češki ekvivalent: termín v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: termínski terminál -a m (ȃ) 1. kraj, prostor z objekti, napravami za sprejem, odpravo ali pretovor blaga, potnikov na začetku, koncu prometne poti 2. elektr. naprava, ki omogoča sprejemanje ali oddajanje informacij na daljavo; prevzeto prek nemškega Terminal v enakem pomenu, iz agl. terminal (station) ‛končna postaja/ priprava’, agl. zveza vsebuje prid. terminal ‛končni’, izposojeno iz lat. terminālis ‛končni, mejni’, kar je izpeljanka iz lat. terminus ‛meja, mejnik, skrajna točka (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 2.195 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 2.917 češki ekvivalent: terminál v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: terminálen termít -a m (ȋ) v toplejših krajih živeča, mravlji podobna žuželka, ki se hrani z lesom; prevzeto prek nemškega Termite v enakem pomenu in frc. termite ‛termit’ iz lat. termes, različice od tarmes, rod. -itis ‛lesni črv’, kar je izpeljanka iz ide. baze *terh1- ‛treti, drgniti, vrtati’ iz katere je še npr. lit. trendéti ‛biti požrt od moljev ali črvov’, valiž. cynrhonym ‛lesni črv’, lat. terere ‛treti’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 115 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 144 češki ekvivalent: termit v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: termitnják, termítski 84 termofór -a in -ja m (ȏ )̣ blazini podobna grelna priprava, ki se napolni s toplo vodo; beseda iz nemškega Thermophor v enakem pomenu, kar je neoklasična zloženka iz. gr. thermós ‛topel’ in phorós ‛nesoč’; s poimenovanjem je mišljeno ‛ki nosi toploto’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 15 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 154 češki ekvivalent: termofor v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: terpentín -a m (ȋ) teh. smola nekaterih iglavcev; beseda iz nemškega Terpentin v enakem pomenu, kar je izposojeno in skrajšano iz srlat. terebintina resina ‛terpentinovčeva smola’, srlat. terebintinus ‛terpentinovčev, iz terpentinovca’ je izposojeno iz gr. terebínthinos/ termínthinos v enakem pomenu, kar je izpeljanka iz gr. términthos ‛terpentinovec – vrsta pistacije, iz katere pridobivajo terpentin’, kar je verjetno izposojenka iz neke neznane predloge nekega predantičnega sredozemskega jezika (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 21 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 77 češki ekvivalent: terpentýn v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: terpentínov, terpentínski tést -a m (ȇ )̣ 1. postopek za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga, preizkus: 2. postopek za ugotavljanje ustreznosti, učinkovitosti česa 3. testiranje, preizkušanje 4. naloge, vprašanja za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga; prevzeto prek nemškega Test ‛test, preizkus, preizkušnja’, iz agl. test ‛poskus, star. lončena posoda za preizkušanje kovine’, iz. frc. test ‛lončena posoda, črepinja’, kar je izposojeno iz lat. testu, testa ‛lončena posoda’; pomenski prehod je omogočila agl. fraza to put to the test ‛postaviti (kovino) v lončeno posodo (na preizkušnjo)’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 4.188 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 13.978 češki ekvivalent: test v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: testátor, testíranje, testírati, testíran testamènt -ênta m (ȅ é) izjava, zlasti pismena, s katero kdo določi dediča, dediče; oporoka; prevzeto prek nemškega Testament ‛oporoka, testament, zaveza’, iz lat. testāmentum ‛oporoka, dobesedno pričevanje’, kar je izpeljano iz lat. testārī ‛pričevati’, testis ‛priča’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 232* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 309* češki ekvivalent: testament v enakem pomenu 85 besede, ki so v povezavi testamentárično, testamentírati z germanizmom: testamentáren, testamentáričen, tétanus -a m (ȇ )̣ med. huda infekcijska bolezen z bolečimi, dolgotrajnimi krči, mrtvični krč; prevzeto prek nemškega Tetanus v enakem pomenu, iz lat. tetanus, kar je izposojeno iz gr. tétanos ‛krč, napetost’, izpeljanka iz gr. teínō ‛napnem, napenjam’; ta bolezen je tako poimenovana zato, ker so njeni simptomi krči in napeto mišičevje (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 44 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 181 češki ekvivalent: tetanus/ tetan v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tétanusen tetovírati -am dov. in nedov. (ȋ) z vnašanjem barvila v kožo z vbodi, vrezi narediti na njej neizbrisne podobe, znake; prek nemškega tätowieren v enakem pomenu in frc. tatouer, iz agl. tattoo v enakem pomenu, kar je v 18. st. prišlo iz nekega polinezijskega jezika, v katerem tatau pomeni ‛tetoviranje’; polinezijska beseda je zložena iz ta ‛tolči’ in tau ‛znak, vzorec, slika’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 24 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 98 češki ekvivalent: tetovat v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tetovíranec, tetovíranje, (v)tetovírati, tetovíran, tetovíren téza -e ž (ȇ )̣ 1. trditev, ki jo je treba dokazati, utemeljiti 2. knjiž., navadno s prilastkom misel, sporočilo 3. nav. mn., publ., navadno s prilastkom načelo, izhodišče 4. knjiž. (doktorska) disertacija; prevzeto prek nemškega These v enakem pomenu, frc. thèse in lat. thesis iz gr. thésis ‛trditev’, prvotno ‛postavljanje, kar je položeno’; besede sorodne z gr. tithēmi ‛položim’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 1.977 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 2.415 češki ekvivalent: teze v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tezávrus -a tudi tezáver -vra m (ā) lingv. slovar, ki vsebuje vse besede, uporabljane v določenem jeziku; prevzeto prek nemškega Thesaurus v enakem pomenu in srlat. thesaurus ‛obširnejši slovar’, iz lat. thēsaurus ‛zaklad, zakladnica, žitnica, kašča’, kar je prevzeto iz gr. thēsaurós ‛v enakem pomenu’; gr. beseda etimološko ni pojasnjena, verjetno je izposojena iz nekega neznanega predantičnega jezika (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 1 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 0 86 češki ekvivalent: thesaurus v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tíger -gra m (í) 1. velika rumenkasto ali rdečkasto rjava zver s črnimi progami 2. ekspr. drzen, napadalen človek 3. redko tigrasta žival, zlasti mačka: ima črne mačke in tigre 4. med drugo svetovno vojno nemški tank s tedaj najmočnejšim topom; prevzeto prek nemškega Tiger v enakem pomenu in frc. tigre iz lat. tigris, kar je izposojeno iz gr. tígris ‛tiger’, kar je verjetno prevzeno iz neke iranske predloge, sorodne s stperz. tigra- ‛oster, koničast’, av. tigri- ‛puščica’ iz ide. baze *(s)teig- ‛bosti, koničast’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 1.826* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 4.311* češki ekvivalent: tygr v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tígra, tígrast, tígrček, tígrica, tígrič, tígrov, tígrovski, tígrski tík -a m (ȋ) med. nehoteno, ponavljajoče se trzanje navadno obraznih mišic; prevzeto prek nemškega Tick v enakem pomenu, iz frc. tic v enakem pomenu, kar je morda izposojeno iz spnem. tick ‛lahen gib, trzljaj’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 25.522* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 45.837* češki ekvivalent: tik v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tílda -e ž (ȋ) tisk. grafično znamenje v obliki ležeče vijuge zlasti za označevanje palatalnega izgovora n v španskem jeziku; prevzeto prek nemškega Tilde v enakem pomenu, iz špan. tilda ‛tilda, naglasno znamenje’, prvotno ‛napis’, kar se je razvilo iz lat. titula, besedotvorne različice od titulus ‛napis, naslov, naziv’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 244* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 103* češki ekvivalent: tilda v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tímijan -a m (ȋ) vrtna zdravilna ali začimbna rastlina s sivo zelenimi dlakavimi listi in drobnimi rožnatimi cveti; prevzeto prek nemškega Thymian ‛timijan, materina dušica’, iz lat. thymiāma ‛kadilo’, thymum ‛timijan, šatraj’, kar je izposojeno iz gr. thӯmíāma ‛kadilo’, thýmon ‛šatraj’, izpeljanka prek thӯmiáō ‛zažigam kadilo, kadim’ in thӯmós v nepotrjenem pomenu *‛dim’ iz thӯó ‛kadim, darujem (žgalno daritev)’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 180 87 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 1.338 češki ekvivalent: tymián/ dymián v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tímijanov tinktúra -e ž (ȗ) farm. alkoholna raztopina zdravilnih snovi; prevzeto prek nemškega Tinktur v enakem pomenu, iz lat. tinctūra ‛barvanje, pomakanje’, izpeljanka iz lat. tingere ‛barvati, pomakati’; tinktura je tako poimenovana zato, ker nastane z namakanjem rastlinskih delov (v alkoholu) in je navadno primerno barvilo (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 28 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 211 češki ekvivalent: tinktura v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tínta -e ž (ȋ) pog. črnilo; beseda iz nemškega Tinte v enakem pomenu, kar se je razvilo iz srvnem. tincta, izposojenke iz srlat. (aqua) tincta ‛obarvana voda’, srlat. zveza vsebuje žensko obliko od lat. tinctus ‛obarvan, pobarvan’, preteklega trpnega deležnika glagola tingere ‛pobarvati, pomakati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 94* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 181* češki ekvivalent: tinta v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tíntar, tíntast típ -a m (ȋ) 1. kar tvorijo izdelki iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti, zlasti glede oblike, zgradbe 2. v povedni rabi, z rodilnikom kar ima v veliki meri lastnosti, značilnosti, zaradi katerih se uvršča v posebno skupino stvari iste vrste 3. slabš. človek z določenimi negativnimi lastnostmi 4. lit. literarni lik, za katerega je značilna kaka zelo poudarjena, lahko razpoznavna značajska poteza; prevzeto prek nemškega Typ v enakem pomenu in frc. type ‛tip, vzorec, mdel, standard’, iz lat. typus ‛kip, odoba, oblika’, kar je izposojeno iz gr. týpos ‛zgled, vzor, primer, obris, načrt, podoba’, prvotno ‛sunek, udarec’, izpeljanka iz gr. týpō ‛tolčem, udarim’, to je sorodno z gr. týptō ‛tolčem, udarjam’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 5.602* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 21.688* češki ekvivalent: typ v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: típičen, típično, tipizácija, tipizíranje, tipizírati, tipizíran típtòp in típ tòp prid. neskl. (ȋ-ȍ) pog. izvrsten, odličen; prevzeto prek nemškega tiptop v enakem pomenu, iz agl. tiptop v enakem pomenu, kar je sklopljeno iz agl. tip ‛konica’ in top ‛vrh’, torej prvotno pomeni ‛konica vrha’ (SES) 88 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 5 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 28 češki ekvivalent: tiptop v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tiráda -e ž (ȃ) knjiž. dolg, vznesen in vsebinsko prazen govor ali del besedila; prevzeto prek nemškega Tirade v enakem pomenu, iz frc. tirade v enakem pomenu, izpeljano iz frc. tirer ‛vleči’, torej prvotno pomeni ‛nekaj razvlečenega’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 10 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 20 češki ekvivalent: tiráda v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: títel -tla m (í) pog. naslov, naziv; prevzeto iz nemškega Titel v enakem pomenu, kar je izposojeno iz lat. titulus ‛napis, naslov, naziv’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 7* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 17* češki ekvivalent: titulek v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: toaléta -e ž (ȇ )̣ 1. boljša ženska obleka za posebne priložnosti 2. oblačenje, urejanje svoje zunanjosti 3. prostor s straniščem in navadno umivalnico, zlasti v javnih lokalih; prevzeto prek nemškega Toilette v enakem pomenu, iz frc. toilette ‛oblačenje, obleka’, kar je manjšalnica od frc. toile ‛tkanina, platno’, beseda je prek zveze cabinett de toilette ‛prostor za oblačenje in urejanje’, v frc. in posledično nem. ter sloven. pridobila pomen ‛’stranišče in umivalnica’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 56 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 256 češki ekvivalent: toaleta v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: toaléten tóbogan -a m (ȏ )̣ 1. priprava v obliki nagnjenega korita z gladkim dnom za drsenje, spuščanje sede ali leže 2. pri severnoameriških Indijancih dolge nizke sani; prevzeto prek nemškega Tobogan v enakem pomenu, iz agl. toboggan, kar je izposojeno iz nekega severoameriškega indijanskega jezika skupine Algonkin, v katerem beseda pomeni ‛vleka, vlečenje’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 199 89 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 741 češki ekvivalent: tobogan v pomenu prvega primera besede, ki so v povezavi z germanizmom: tóksičen -čna -o prid. (ó )̣ 1. nanašajoč se na toksin 2. knjiž. strupen; beseda iz nemškega toxisch (v enakem pomenu), kar je izpeljanka iz nem. Toxikum ‛strup’, kar je prek lat. toxicum izposojeno iz gr. toksikón ‛strup’, kar je izpeljanka iz gr. tókson ‛lok, puščica’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 38 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 75 češki ekvivalent: toxický v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tóksičnost tólar -ja m (ó )̣ nekdaj avstrijski in nemški veliki srebrnik, kovan od 16. do 19. stoletja; beseda iz nemškega Taler (v enakem pomenu), kar je v 16. stol. skrajšano iz Joachimsthaler ‛srebrn kovanec’, prvotno ‛kovanec iz srebra iz doline svetega Joachima’; v tej dolini (nemško se ji reče Sankt Joachimstal, danes leži na Češkem in se uradno imenuje Jáchymov) so namreč v 16. stol. začeli kopati rudo in iz nje pridobivati srebro, iz katerega so kovali denar; nem. beseda Taler je torej v končni konsekvenci izpeljana iz nem. Tal ‛dolina’; iz tega nem. vira je prek spnem. daler, dollar izposojeno agl. dollar ‛dolar’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 2.635* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 7.099* češki ekvivalent: tolar v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tólarček toleránca -e ž (ȃ) 1. lastnost tolerantnega človeka, strpnostv 2. toleriranje 3. med. sposobnost organizma, da brez (večjih) negativnih posledic prenaša določene snovi 4. teh. največja dopustna razlika med predpisano in doseženo velikostjo, količino in kakovostjo česa; prevzeto prek nemškega Toleranz ‛tolerantnost, toleranca, dopustna napaka’, iz lat. tolerāre ‛prenašati’, kar je sorodno z lat. tollere ‛dvigniti’ in dalje z gr. talássai, tlenai ‛prenesti, pretrpeti’, let. iz-tilt ‛donositi, povreči’ (ESJČ in SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 383 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 675 češki ekvivalent: tolerance v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: toleránčen, toleránten, tolerántno, tolerántnost, toleríranje, tolerírati, toleríran tón -a m (ȏ )̣ 1. zvok določene višine, trajanja, jakosti in barve 2. vsaka od barv iste barvne osnove, ki se od drugih loči po kaki lastnosti 3. ed., navadno s prilastkom način izražanja, zlasti govorjenja, pisanja 4. knjiž., s prilastkom značilnost, posebnost; prevzeto prek 90 nemškega Ton ‛zvok, zven, ton, odtenek, niansa’ iz lat. tonus ‛glas, ton strune, napetost strune’, kar je izposojeno iz gr. tónos ‛glas, zvok, ton’, izhodiščno ‛struna, glas strune’, prvotno ‛napenjanje, kar je napeto, napetost’, izpeljanka iz gr. teínō ‛napenjam’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 17.148* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 30.290* češki ekvivalent: tón v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tónoven, tónovski tóna -e ž (ȏ )̣ utežna mera, 1.000 kg; prevzeto prek nemškega Tonne ‛sod, kad, boja, tona, smetnjak’, iz stfrc. tonne ‛velik sod’, kar je izposojeno iz srlat. tunna ‛sod’; beseda je keltskega izvora in sorodna s srir. tond, tonn ‛koža, površina’, pomen ‛sod’ se je prek ‛meh za shranjevanje tekočin’ razvil iz ‛koža’, pomen (1000 kg) pa prek enote ladijske prostornine, zadostne za prevoz enega soda, ki je znašala 42 kubičnih čevljev, tj. 1327,2 m3 (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 1.207* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 1.686* češki ekvivalent: tuna v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tónski tornádo -a m (ȃ) meteor. lijakast viharni vrtinec pod nevihtnim oblakom nad kopnim, navadno s pokončno osjo; prevzeto prek nemškega Tornado v enakem pomenu, iz špan. tornado v enakem pomenu, kar je posamostaljeni pretekli trpni deležnik glagola tornar ‛vrteti, obračati’, ki se je razvil iz lat. tornāre ‛vrteti, krožiti, strugati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 495* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 1.446* češki ekvivalent: tornádo v enakem besede, ki so v povezavi z germanizmom: torpédo -a m (ȇ )̣ 1. voj. z razstrelivom napolnjen izstrelek z lastnim pogonom, ki se premika do cilja navadno pod vodno gladino 2. teh. priprava v pestu zadnjega kolesa, ki omogoča prosti tek kolesa pri mirovanju pedalov, pogon pri potiskanju pedalov naprej in zaviranje pri potiskanju pedalov nazaj; prevzeto prek nemškega Torpedo v prvem pomenu in agl. torpedo, iz špan. torpedo v enakem pomenu, prvotno ‛električni skat’, kar se je razvilo iz lat. torpēdō ‛električni skat’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 217* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 1.557* češki ekvivalent: torpédo v prvem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: torpéden, torpedíranje, torpedírati, torpedíran, torpédovka 91 tórta -e ž (ȏ )̣ pecivo okrogle oblike, navadno iz več plasti biskvitnega testa, med katerimi je nadev; prevzeto prek nemškega Torte v enakem pomenu, iz it. torta ‛torta’, kar se je razvilo iz poznolat. tōrta ‛vrsta okroglega in ploščatega kruha’, to je dalo tudi srlat. turta, torta ‛kolač, pšenični kruh’, frc. tourte ‛z mesom napolnjen kolač’; beseda je morda v kolektivni obliki posamostaljeni pretekli trpni deležnik glagola torquēre ‛viti, sukati, obračati’; če je domneva pravilna, je torta oz. njena predhodnica poimenvana po okrogli oz. zaviti obliki; razlaga zaradi dolgega ō ni neoporečna, vendar boljše v literaturi ni zaslediti (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 395 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 2.644 češki ekvivalent: dort v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tórten, tórtica tortúra -e ž (ȗ) knjiž. mučenje; prevzeto prek nemškega Tortur ‛mučenje, muka’, iz lat. tortūra ‛mučenje’, izpeljanka iz lat. torquēre ‛viti, sukati, obračati’ in ‛mučiti’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 68 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 113 češki ekvivalent: tortura v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tórzo -a m (ȏ )̣ 1. um. nepopolno ohranjen ali nedokončan kip, navadno brez glave in udov 2. knjiž. nedokončano delo, stvar sploh; prevzeto prek nemškega Torso v enakem pomenu, iz it. torso v enakem pomenu, prvotno ‛trup, kocen’, kar se je razvilo iz poznolat. tursus, klas. thyrsus ‛steblo, trs’, izposojenka iz gr. thýrsos ‛Bakhova palica’, tj. ‛lahka, na gornjem koncu z bršljanom ali trtnim listjem ovita palica, znamenje bakhovske službe’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 144 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 251 češki ekvivalent: torzo v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tórzen tradícija -e ž (í) 1. kar se je ustalilo v življenju kake skupnosti s prenašanjem iz roda v rod; navada, običaj 2. navadno s prilastkom kar se je uveljavilo, doseglo na področju kake dejavnosti med njenim daljšim obstajanjem, izročilo 3. nav. mn., publ. vrednota, dosežek; prevzeto prek nemškega Tradition v enakem pomenu, iz lat. trāditiō ‛predaja, izročilo’, izpeljanka iz lat. trādere ‛predati, izročiti’, sestavljeno iz lat. trā-, trans ‛prek’ in dare ‛dati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 3.723 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 8.124 češki ekvivalent: tradice v enakem pomenu 92 besede, ki so v povezavi z germanizmom: tradícijski, tradicionálen, tradicionálno trafíka -e ž (ȋ) prodajalna tobačnih izdelkov, časopisov; prevzeto prek avstr. nem. Trafik v enakem pomenu, iz it. traffico ‛promet, trgovina, trgovanje, blagovni promet’, izpeljanka iz it. trafficare ‛trgovati, barantati’, kar je domnevno v 12. stol. prevzeto iz neke katal. besede, ki se je razvila iz vlat. *transfaecāre s prvotnim pomenom ‛pretočiti tako, da se izloči usedlina’, sestavljanka iz lat. trans ‛prek’ in izpeljanke iz faex ‛gošča, usedlina’; ta glagol se ohranja v katal. trafegar ‛pretočiti, mešati vino’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 40* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 300* češki ekvivalent: trafika v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: trafikánt, trafikántka tragédija -e ž (é )̣ 1. lit. gledališka igra, v kateri glavni junak v boju z nasprotnikom ali zaradi neobvladljive usode propade, izgubi življenje, žaloigra 2. ekspr. zelo žalosten dogodek, huda nesreča; prevzeto prek nem. Tragödie iz lat. tragoedia, kar je izposojeno iz gr. tragōidía ‛dramska igra s tragičnim koncem, žalosten dogodek’, izpeljanka iz tragōidíos ‛traged, igralec tragedije’, kar je zloženka iz gr. trágos ‛kozel’ in izpeljanke iz ōidē ‛pesem’, vendar razlogi za takšno poimenovanje niso jasni; po enem od verjetnejših mnenj je bil traged prvotno tisti, ki je ob žrtvovanju kozla pel pesem v čast zmagovalcu gledališkega tekmovanja (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 2.998 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 4.617 češki ekvivalent: tragédie v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tragéd, tragédinja, tragédka, trágičen, trágičnost, trágik, trágika, trágiški trajékt -a m (ȇ )̣ ladja za prevoz vozil in potnikov; prevzeto prek nem. Trajekt v enakem pomenu iz lat. trāiectus ‛prevoz, prehod’, kar je izpeljanka iz glagola trāicere ‛prepeljati, prehoditi’, prvotno ‛vreči čez’, ki je sestavljen iz lat. trā-, trans ‛prek’ in iacere ‛vreči, metati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 368 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 940 češki ekvivalent: trajekt v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: trajékten trákt -a m (ȃ) 1. krilo, del stavbe 2. anat., navadno s prilastkom skupina med seboj povezanih notranjih organov, ki sestavljajo funkcionalno celoto; prevzeto prek nemškega Trakt v enakem pomenu, iz lat. tractus ‛vlačenje, poteza, pokrajina, prostor, lega, raztezanje’, izpeljanka iz lat. trahere ‛vleči’ (SES) 93 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 269 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 834 češki ekvivalent: trakt v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: traktát -a m (ȃ) knjiž. razprava, teoretični sestavek; prevzeto prek nemškega Traktat v enakem pomenu, iz lat. tractātus ‛razprava, obravnava, razlaga’, izpeljanka iz glagola tractāre ‛razpravljati, razlagati, ukvarjati se’, prvotno ‛vlačiti’, kar je intenziv od trahere ‛vleči’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 138 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 192 češki ekvivalent: traktát v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tráktor -ja m (á) motorno vozilo za vleko, delo, zlasti v kmetijstvu; prevzeto prek nem. Traktor iz lat. tractor ‛vlačilec’, kar je izpeljanka iz lat. trahere ‛vleči’; traktor je zato poimenovan, ker vleče plug ali kak drug poljedeljski priključek (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 1.776 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 16.802 češki ekvivalent: traktor v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: traktoríst, traktorístka, traktorizácija, tráktorski transplantírati -am dov. in nedov. (ȋ) med. narediti, da pride tkivo, organ na drugo mesto telesa ali v drug organizem; presaditi; prevzeto prek nemškega transplantieren ‛presaditi, transplantirati’, iz lat. transplantāre ‛presaditi rastlino’, sestavljanka iz lat. trans ‛prek, čez’ in plantāre ‛saditi’, izpeljanka iz planta ‛rastlina, sadika’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 10 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 18 češki ekvivalent: transplantovat v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: transplantácija, transplantát, transplantíran transportírati -am nedov. in dov. (ȋ) prepeljavati, navadno kaj večjega, težjega; prevzeto prek nemškega transportieren in frc. transporter iz lat. transportāre ‛prenesti, prepeljati, spraviti čez’, kar je sestavljenka iz lat. trans ‛prek’ in portāre ‛nesti’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 36 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 73 94 češki ekvivalent: transportovat v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: transpórt, transpórten, transportêr tranzístor tudi transístor -ja m (ȋ) 1. elektr. polprevodniška priprava za ojačevanje z najmanj tremi priključki 2. poljud. prenosni radijski sprejemnik s tranzistorji; prevzeto prek nem. Transistor iz agl. transistor ‛elektronski element s polprevodnikom’, kar je okrnjeno az agl. zveze trans(fer res)istor, v kateri transfer pomeni ‛prenos,prevodnost, prepustnost’ in resistor ‛upor’; s poimenovanjem je mišljen elektronski element, pri katerem je ena smer prepustna, druga pa ima upor in je zaviralna (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 82 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 454 češki ekvivalent: transistor/ tranzistor v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tranzistorírati, tranzistorizírati, tranzístorski tranzít -a m (ȋ) prevoz česa čez drugo državo, mesto; prevzeto prek nem. Transit iz it. transito ‛tranzit’, kar se je razvilo iz lat. transītus ‛prehod’, kar je izpeljanka iz lat. transīre ‛iti na drugo stran, prekoračiti, prečkati’, iz lat. trans ‛prek’ in īre ‛iti’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 617 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 1.037 češki ekvivalent: tranzit v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tranzíten, tranzitírati trása -e ž (ā) smer, potek prometnega objekta, napeljave na terenu; prevzeto prek nemškega Trasse v enakem pomenu, iz frc. tracé, posamostaljenega preteklega trpnega deležnika glagola frc. tracer ‛trasirati, določiti smer, začrtati, narisati’, ki se je razvil iz vlat. tractiāre ‛potegniti’, izpeljanka iz lat. tractus ‛povlečen, potegnjen’, thrahere ‛vleči’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 1.334 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 1.780 češki ekvivalent: trasa v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: trasêr, trasíranje, trasírati, trasíran tráta -e ž (á) z nizko, navadno negovano travo porasla manjša površina; beseda prevzeta iz srvnem. trat, nem. Tratte ‛trasirana menica, trata’, beseda se je razvila iz stvnem. trata ‛pašnik, sled, steza; mesto, kjer je zemlja zaradi paše steptana’, povezano s stvnem. trottōn, nem. treten ‛stopati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 672* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 2.275* 95 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: trática, trátina travêrza -e ž (ȇ) jeklen nosilni element, navadno profil; prevzeto prek nemškega Traverse ‛traverza, prečnik, preček’, iz frc. traverse ‛prečka, železniški prag’, izpeljanka iz traverser ‛iti čez, prečkati, prekoračiti’, kar se je razvilo iz lat. transversāre v enakem pomenu, izpeljanka iz transversus ‛prečen’, transvertere ‛obrniti, spremeniti’, kar je sestavljeno iz lat. trans ‛prek’ in vertere ‛vrteti, obračati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 7 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 18 češki ekvivalent: traverza v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: travestíja -e ž (ȋ) 1. lit. šaljivo ali posmehljivo delo, nastalo iz vsebinskih sestavin drugega dela; prevzeto prek nem. Travestie in agl. travesty v enakem pomenu iz frc. travesti ‛preobleka’, izpeljanka iz travestir, kar je izposojeno iz it. travestire ‛preobleči’, kar je sestavljanka iz it. tra ‛prek, pre-’ in vestire ‛obleči’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 44 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 56 češki ekvivalent: travestie v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: trávma -e ž (ȃ) 1. med. sprememba, prizadetost tkiva, organa, organizma zaradi nenadnega delovanja zunanje sile; poškodba 2. psih. duševna motnja zaradi (duševnega) pretresa 3. knjiž. zelo hudo, zelo težko doživetje; prevzeto prek nem. Trauma v enakem pomenu, iz gr. traũma ‛poškodba, rana’, kar je sorodno z jonsko gr. trōma ‛poškodba, rana’ in dalje z gr. trṓō ‛preluknjam, ranim, poškodujem’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 385* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 825* češki ekvivalent: trauma v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: travmátičen, travmatizírati, travmatizíran, travmátski trenírati -am nedov. (ȋ) 1. sistematično uriti se za tekmovanje v kaki športni disciplini 2. ekspr. uriti, vaditi; prevzeto prek nemškega trainieren v enakem pomenu, iz agl. train ‛vzgajati, uriti, vaditi, trenirati, prvotno vleči’, kar je prevzeto iz stfrc. trahiner, traïner (danes trainer) ‛vleči’ (entrainer ‛vleči’ in ‛trenirati’, entraineur ‛trener’), to pa se je razvilo iz galorom. *tragīnāre izpeljanke iz *tragere, različice od klas. lat. trahere ‛vleči’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 1.353 96 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 2.804 češki ekvivalent: trénovat v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: treníranje, treníranost, treníran, (s)trenírati, streníran, trenírka trezór -ja m (ȏ )̣ posebno zavarovan prostor v banki za shranjevanje denarja, dragocenosti; prevzeti prek nemškega Tresor v enakem pomenu, iz frc. trésor ‛zaklad, zakladnica, blagajna’, kar se je razvilo iz lat. thēsaurus ‛zaklad, zakladnica, kašča’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 387 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 694 češki ekvivalent: trezor v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: triángel -gla m (á) 1. knjiž. trikot, trikotnik 2. muz. glasbilo v obliki jeklenega, v enem kotu odprtega, na vrvici visečega trikotnika, na katerega se udarja s paličico, trikot; prevzeto prek avstr. nem. Triangel ‛trikot, triangel’, iz lat. triangulum ‛trikotnik’, kar je zloženo iz lat. trēs, v zloženkah tri- ‛tri’ in izpeljanke iz angulus ‛kot’; dobesedni prevod tega izraza je star. sloven. trivoglina (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 29* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 98* češki ekvivalent: triangl (glasbilo, trikotnik) besede, ki so v povezavi z germanizmom: tribúna -e ž (ȗ) 1. začasen, odru podoben objekt, navadno iz desk, za govornike, gledalce na javnih prireditvah 2. navadno v zvezi javna tribuna javna razprava o kakem pomembnejšem vprašanju; prevzeto prek nemškega Tribüne v enakem pomenu in frc. tribune iz it. tribuna v enakem pomenu, kar se je razvilo iz lat. * tribūna, kar je izpeljanka iz lat. tribūnus ‛tribun’, tribūnal ‛lesen polkrožni oder’, beseda je prvotno pomenila ‛za tribuna narejen oder’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 657* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 1.690* češki ekvivalent: tribuna v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tribunál -a m (ȃ) knjiž. sodišče; prevzeto prek nemškega Tribunal v enakem pomenu, iz lat. tribūnal ‛sodišče, prvotno načelniko sedež, lesen, polkrožen oder’, izpeljanka iz lat. tribūnus ‛tribun, načelnik, poveljnik’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 673 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 584 97 češki ekvivalent: tribunál v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: trík -a m (ȋ) 1. dejanje, postopek, s katerim kdo skuša spretno kaj doseči 2. dejanje, s katerim kdo skuša koga spretno prevarati, preslepiti 3. v resničnosti nemogoče dejanje, katerega potek se prikrije zaradi ustvarjanja videza resničnosti 4. tehnični postopek v kinematografiji, fotografiji, gledališču za ustvarjanje posebnih optičnih, zvočnih učinkov; prevzeto prek nemškega Trick ‛trick, prijem’, iz agl. trick ‛trik, ukana, zvijača, zvijača, spletka’, kar je prevzeto iz stfrc. trique, narečne različice od triche ‛goljufija’, kar se je razvilo iz lat. trīcae ‛burke, zadrege, nadloge, neprijetnosti, intrige’, prvotno domnevno *‛kriva pota, vitice’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 977 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 2.333 češki ekvivalent: trik v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: trikó -ja m (ȏ )̣ strojno pletena prožna, raztegljiva pletenina; prevzeto prek nemškega Trikot v enakem pomenu, iz frc. tricot ‛pletenina, pleteno blago’, izpeljanka iz frc. tricoter ‛plesti’, kar je izpeljano iz tricot v star. pomenu ‛pletilka, kratka palica’, to je manjšalnica od frc. trique ‛gorjača, palica’, narečna različica od estrique, kar je izpeljano iz stfrc. estriquer, izposojenke iz niz. strikken ‛plesti, vezati’; niz. beseda je sorodna z nem. stricken ‛plesti’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 54* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 139* češki ekvivalent: triko v podobnem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: trím -a m (ȋ) rekreacijska telesna dejavnost, zlasti hoja, tek, gimnastične vaje; beseda iz nemškega Trimm/ Trim-dich-Pfad ‛trimska steza’, iz velelnika nem. sich trimmen ‛utrjevati se s športno dejavnostjo’, izposojeno iz agl. trim ‛spraviti v red, urediti, spraviti v dobro stanje’; agl. beseda pomeni tudi ‛okrasiti, spraviti (ladjo) v ravnovesje’ in se je verjetno razvila iz ags. trymian ‛utrditi’, trum ‛trden, močan’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 268 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 932 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: trímski triviálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. vsebinsko prazen, obrabljen, malovreden 2. vsakdanji, nepomemben; prevzeto prek nemškega trivial v enakem pomenu, iz frc. trivial v enakem pomenu, iz lat. triviālis ‛navaden, pouličen, prostaški’, prvotno ‛takšen, ki ga srečamo 98 na križpotjih, povsod’, izpeljanka iz lat. trivium ‛križpotje’, kar je zloženka iz lat. tri- ‛tri’ in izpeljanke iz via ‛pot’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 63 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 81 češki ekvivalent: triviální v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: trivializírati, triviálka, triviálnost troféja -e ž (ȇ )̣ 1. kar se vzame premaganemu sovražniku v znamenje zmage 2. kar se da, izroči kot priznanje za zmago ali izreden dosežek navadno na športnem tekmovanju; prevzeto prek nemškega Trophäe v enakem pomenu, iz frc. trophée ‛znamenje zmagoslavja, trofeja’, kar je prek lat. trophaeum, tropaeum, izposojeno iz gr. tropaĩon ‛znak zmage, na drevo obešen bojni plen v čast Zevsu’, izpeljanka iz gr. (Zeus) Tropaios ‛’(Zevs) ki podeli zmago’; Zevsov vzdevek Tropaios dobesedno pomeni ‛ki obrača (bojno srečo) ’ in je izpeljan iz gr. trépō ‛obrnem, spremenim’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 164 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 450 češki ekvivalent: trofej v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: troféjen tróla -e ž (ȏ )̣ slabš. neumna, nespametna ženska; beseda iz nemškega Drolle/ Trolle ‛debela, nerodna in neumna ženska, donda, kmetavzarica’, kar je ženska oblika od Troll ‛debel, neroden in neumen moški, kmetavz’, beseda je sorodna s stnord. troll ‛gozdni demon, velikan’, etimološko ni pojasnjeno (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 15* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 91* češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: trompéta -e ž (ȇ )̣ nižje pog. trobenta; beseda iz nemškega Trompete v enakem pomenu, kar je izposojeno iz stfrc. trompette v enakem pomenu, kar je manjšalnica od trompe ‛troba’, to je kakor it. tromba verjetno prevzeto iz neke germ. predloge, sorodne s stvnem. trumba ‛troba’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 0 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 27 češki ekvivalent: trumpeta/ trompeta v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: trompetíst 99 trón -a m (ȏ )̣ nižje pog. prestol; prevzeto prek nemškega Thron ‛prestol, stolček’, stfrc. throne in lat. thronus iz gr. thrónos ‛stol, prestol’, kar je sorodno z gr. thrānos ‛klop’, stind. dhíra- ‛trden’, dhāráyati ‛drži, nosi, vsebuje’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 242* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 811* češki ekvivalent: trůn v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tróšt -a m (ȏ )̣ nižje pog. 1. tolažba, uteha 2. upanje; beseda iz nemškega Trost v enakem pomenu; nem. beseda je dalje sorodna s stnord. traust, stfrank. trāst ‛tolažba’, stnord. traustr ‛zanesljiv, močan’, got. trausti ‛zveza, pogodba’, kar so verjetno vse izpeljanke iz iste ide. baze kot nem. treu ‛resničen’, trauen ‛upati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 503* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 673* češki ekvivalent: trošt v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tróštati, tróštati se trubadúr -ja m (ū) 1. v južni Franciji, od 12. do 14. stoletja pesnik in pevec ljubezenskih pesmi, ki nastopa po plemiških dvorcih 2. ekspr. dvorljivec, slavilec; prevzeto prek nemškega Troubadour v enakem pomenu, iz frc. troubadour, kar je izposojeno iz provan. trobador ‛trubadur, pesnik’, izpeljanka iz provan. trobar ‛zlagati pesmi’, ta glagol, ki je enak s stfrc. trover in frc. trouver, je izpeljan iz lat. tropus ‛način, melodija,slika’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 139* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 298* češki ekvivalent: trubadúr v enakem pomenu besede, ki so povezane z germanizmom: trubadúriti, trubadúrski, trubadúrstvo trúpa -e ž (ú) knjiž. 1. vojaška, oborožena enota, skupina 2. igralska skupina; prevzeto prek nemškega Truppe ‛enota, četa, družina, skupina’, iz frc. troupe ‛četa, tolpa’, kar se je razvilo iz galorom. troppus ‛čreda’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 540* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 4.646* češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: túba -e ž (ú) cevasta posoda za mazave snovi, ki se iztiskajo; prevzeto prek nemškega Tube v enakem pomenu, iz agl. tube ‛tuba, prvotno cev’, kar je prek frc. tube izposojeno iz lat. tubus ‛cev’ (SES) 100 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 86* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 285* češki ekvivalent: tuba v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: túba -e ž (ú) muz. veliko trobilo ovalne oblike z nizko ležečim tonskim obsegom; prevzeto prek nemškega Tuba v enakem pomenu, iz lat. tuba ‛vojaška ravna trobenta z nizkim zvokom’, kar je sorodno z lat. tubus ‛cev’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 86* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 285* češki ekvivalent: tuba ‛v enakem pomenu’ besede, ki so v povezavi z germanizmom: túcat ali dúcat -a m (ū) raba peša skupina dvanajstih istovrstnih kosov; prevzeto prek srvnem. tutzen, tutzet, nem. Dutzend, kar je izposojeno iz stfrc. dozeine, frc. douzaine ‛ducat’, to pa je izpeljano iz frc. douze ‛dvanajst’ < lat. duodecim ‛dvanajst’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 4 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 6 češki ekvivalent: tucet v enakem pomenu besede, ki so povezane z germanizmom: dúcaten túlipan tudi tulipán -a m (ȗ; ȃ) okrasna rastlina s pokončnim čašastim cvetom in črtalastimi listi; prevzeto prek nemškega Tulipan v enakem pomenu ali it. tulipano, iz novolat. tulipanus ‛tulipan’, kar je izposojeno iz turš. tülbend ‛turban’; oblika tulipanovih pestičev, ko odpadejo venčni listi, namreč spominja na turban; tulipan je iz Turčije v Evropo v 16. stol. prinesel Ghislain de Busbecq, francoski ambasador pri Sulejmanu Velikem; listina, v kateri je prvič omenjen, navaja cvetico, kateri naj bi Turki rekli tulipan; običajna turš. beseda za ‛tulipan’ je lâle, vendar se figuralično, v pesniškem jeziku namesto nje lahko uporabi tudi tülbend z osnovnim pomenom ‛turban’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 146* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 612* češki ekvivalent: tulipán v enakem pomenu besede, ki so povezane z germanizmom: túlipanast, túlipanov, túlipanovec túlpa -e ž (ȗ) redko tulipan; beseda iz nemškega Tulpe v enakem pomenu, kar je v 17. stol. skrajšano iz Tulipan (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 32* 101 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 14* češki ekvivalent: tulipán v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tunél -a m (ȇ )̣ 1. pog. cevast prostor pod zemljo, urejen za železniški, cestni promet; predor: 2. cevasta naprava med dvema objektoma, namenjena za prehod; prevzeto prek nemškega Tunnel v enakem pomenu in agl. tunnel v enakem pomenu, iz frc. tonnel ‛obok’, kar je izpeljano iz stfrc. tonne ‛velik sod’, kar kaže na sodasto obliko predora (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 380 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 1.144 češki ekvivalent: tunel v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tunélec, tunelnína, tunélski túnjka -e ž (ū) nar. severovzhodno okrogla, spodaj širša nizka posoda, zlasti za shranjevanje masti; manjšalnica od túnja, kar je prek srvnem. tunna ‛kad, čeber, sod’ in stvnem. tunna prevzeto iz srlat. tunna ‛sod’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 2 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 3 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: túnkati -am nedov. (ȗ) pog. 1. potapljati, pomakati 2. navadno v zvezi z v spravljati koga v neprijeten, zapleten položaj, stanje; beseda iz nem. tunken ‛pomakati’, kar se je razvilo iz stvnem. thuncōn v enakem pomenu in kar je sorodno z gr. téngō ‛omočim, zmočim, namočim’, lat. tingere ‛zmočiti, omočiti’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 2 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 3 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: potúnkati túra -e ž (ȗ) navadno daljša, napornejša pot, potovanje z določenim ciljem; prevzeto prek nemškega Tour ‛izlet, tura, vrtljaj, obrat, način, kolo v šahu’, iz frc. tour ‛tura, pot, potovanje, prvotno krožna pot, krožno gibanje, krog’, kar se je razvilo iz lat. tornus ‛lončarsko kolo, stružnica, rezbarski nož’, pod pomenskim vplivom od tod izpeljanega stfrc. glagola tourner ‛vrteti, obračati’, lat. tornus je izposojeno iz gr. tórnos ‛rezbarski nož, krivilno železo, stružnica, železo za črtanje kroga’, izpeljanko iz teírō ‛tarem, pritiskam’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 343 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 1.241 102 češki ekvivalent: túra v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: turíst, turístičen, turístično, turístika , turístinja, turístka, turístovski turbína -e ž (ȋ) strojn. pogonski stroj z lopatami, ki spreminja pogonsko energijo pare, plina ali vode v mehansko delo; prevzeto prek nemškega Turbine v enakem pomenu, iz frc. turbine, kar je tvorjeno iz lat. turbō ‛’(zračni) vrtinec, kar se vrti’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 123 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 459 češki ekvivalent: turbína v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: turbínski túren -rna m (ú) nižje pog. cerkveni stolp, zvonik; beseda iz srvnem. turn, nem. Turm v enakem pomenu, to je izposojeno in prenarejeno iz stfrc. torz, kar se je razvilo iz lat. turris ‛stolp, grad, palača’, izposojenke iz gr. týrsis ‛stolp, utrjena naselbina, z zidom obdana hiša’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 4 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 17 češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: túrenski turkíz -a m (ȋ) poldrag kamen modrikasto zelene barve; prevzeto iz nem. Türkis < srvnem. turkīs, kar je izposojeno iz frc. turqoise, v ženskem spolu posamostaljena star. frc. pridevnika turqois ‛turški’; v Turčiji so namreč bogata nahajališča tega kamna (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 19* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 88* češki ekvivalent: tyrkys, tyrkyz v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: turkízen turnír -ja m (í) 1. tekmovanje v določenem športu, dejavnosti z večjim številom udeležencev, ki poteka v več tekmah 2. zgod. srednjeveška prireditev, na kateri tekmuje večje število vitezov, navadno na konjih, v bojnih igrah, bojnih spretnostih; beseda iz nemškega Turnier v enakem pomenu, kar je izpeljano iz srvnem. turnieren ‛udeležiti se viteškega turnirja’, to pa je izposojeno iz stfrc. tornier v enakem pomenu, dobesedno ‛obračati, premikati’, iz tega glagola, ki se je razvil iz vlat. tornāre ‛vrteti, obračati’ in ki je dal današnje frc. tourner v enakem pomenu, je tvorjeno tudi frc. tournoi ‛turnir’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 12.854 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 30.269 103 češki ekvivalent: turnaj/ turnýr v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: turnírski túrnus -a m (ȗ) 1. časovno sklenjen del delovnega procesa, ki se ponavlja po ustaljenem redu na določenem delovnem mestu, izmena 2. čas opravljanja kake dejavnosti, dolžnosti od ene do druge ustaljene menjave 3. žarg. skupina oseb, ki opravlja kako dejavnost, dolžnost v času od ene do druge ustaljene menjave; prevzeto prek nemškega Turnus v enakem pomenu, iz srlat. *turnus ‛sprememba, obračanje, vrstni red’, kar se je razvilo iz klas. lat. tornus ‛lončarsko kolo, stružnica, rezbarski nož’, pod pomenskim vplivom od tod izpeljanega glagola tornāre ‛vrteti, obračati’, ki se ohranja npr. v frc. tourner in it. tornare ‛vrteti, obračati’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 21 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 78 češki ekvivalent: turnus v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: túrnusen túš -a m (ȗ) 1. sredstvo za pisanje, risanje, navadno črne barve in na osnovi saj 2. um. slikarska tehnika, pri kateri se riše in barva s tem sredstvom; beseda iz nemškega Tusche v enakem pomenu, kar je izpeljanka iz nem. tuschen ‛nanašati črno barvo’, kar je izposojeno iz frc. toucher v enakem pomenu, kar sicer v prvi vrsti pomeni ‛dotikati se’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 2.324* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 6.117* češki ekvivalent: tuš v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tušíranje, tušíranka, tušírati, tušíran, tušíren túš -a m (ȗ) pog. prha; beseda iz nemškega Dusche v enakem pomenu, v avstr. in bav. izreki Tusch ‛prha’, kar je izposojeno iz frc. douche ‛prha, raka, napeljava vode (na mlin) ’, kar je prevzeto iz it. doccia v enakem pomenu, kar je sorodno z it. doccione ‛vodna napeljava’, to pa se je razvilo iz lat. ductiō ‛napeljava’, izpeljanka iz lat. dūcere ‛peljati, voditi’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 2.324* število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 6.117* češki ekvivalent: besede, ki so v povezavi z germanizmom: tušíranje, tušírati túš -a m (ȗ) muz. kratek, bučen glasbeni uvod, pozdrav, navadno s pihalnimi glasbili in bobni; beseda iz nemškega Tusch, kar je v 18. stol. prevzeto iz avstr. narečij, kjer beseda pomeni ‛udarec, ropot, hrup trobent ali tolkal’ (SES) število podatkov v korpusu slovenskega jezika Nova beseda: 2.324* 104 število podatkov v korpusu slovenskega jezika Fidaplus: 6.117 češki ekvivalent: tuš v enakem pomenu besede, ki so v povezavi z germanizmom: tušírati 105 Izrazi, pri katerih število zadetkov v korpusih ne odgovarja pomenu * šáh vsebuje osebno lastno ime (ime Šah) šál vsebuje tudi samostalnik šala (rod. mn. šal) šálica vsebuje tudi lastno ime (recimo pesem Šalica) šamán vsebuje lastno ime (recimo dok. film Šaman iz 20. stoletja) šance vsebuje osebno lastno ime (oddajnik Šance) šank vsebuje lastno ime recimo (skupina Šank rock) šaráda vsebuje lastno ime (recimo film Šarada) šárm vsebuje lastno ime (recimo Šarm el Šejk) šárža vsebuje lastno ime (recimo kulturni center Šarža) šéjk vsebuje lastno ime (recimo Šarm el Šejk) šéma vsebuje osebno lastno ime (recimo žensko ime Šema) šíbra vsebuje osebno lastno ime (recimo rod. priimka Šiber) šífra vsebuje lastno ime (recimo knjiga Da Vincijeva šifra) šík vsebuje osebno lastno ime (recimo priimek Šik) šikána vsebuje lastno ime (recimo strip Šikana) šíling vsebuje lastno ime (recimo oddaja Šiling) šímelj vsebuje lastno ime (recimo klub Šimelj, oktet Šimelj) šimpánz vsebuje osebno lastno ime (operacija Šimpanz) škárje vsebuje osebno lastno ime (recimo rod. priimka Škarja) škís vsebuje lastno ime (recimo zveza študentskih klubov ŠKIS) škràt vsebuje lastno ime (recimo društvo Škrat, trgovina Škrat) šláger vsebuje lastno ime (recimo oddaja Šlager na šlager) šlúk vsebuje lastno ime (recimo pesem Šluk) šmínka vsebuje lastno ime (recimo predstava Tinka Šminka) 106 šóder vsebuje lastno ime (vzdevek Šoder) šók vsebuje lastno ime (recimo oddaja Rock šok) šóla vsebuje lastno ime (recimo oddaja TV šola) šólen vsebuje lastno ime (recimo roman Šolen) šòp vsebuje tudi drug pomen (recimo seks šop) špága vsebuje lastno ime (recimo ansambel Suha špaga) špalír vsebuje osebno lastno ime (recimo priimek Špalir) špárgelj vsebujelastno ime (recimo knjižica Špargelj) špás vsebuje lastno ime (recimo teater Špas) špeceríja vsebuje lastno ime (recimo ekipa Špecerija Bled) špèh vsebuje osebno lastno ime (priimek Špeh) špíc vsebuje lastno ime (recimo športno informativni portal ŠPIC) špíca vsebuje lastno ime (recimo ansambel Špica) špíla razen samostalnika vsebuje tudi 3. os glagola špilati) špirála vsebuje lastno ime (recimo show Špirala sreče) špírit vsebuje lastno ime (recimo skupina Špirit band) špitál vsebuje osebno lastno ime (recimo priimek Špital) špórt vsebuje lastno ime (recimo hotel Šport) špráha vsebuje osebno lastno ime (rod. edn. priimka Šprah) šránga razen samostalnika vsebuje tudi 3. os. glagola šrangati šrót vsebuje osebno lastno ime (recimo priimek Šrot) štáb vsebuje osebno lastno ime (recimo priimek Štab) štaféta vsebuje lastno ime (recimo knjiga Štafeta hvaležnosti) štánca razen samostalnika vsebuje tudi 3. os. glagola štancati štánga vsebuje lastno ime (recimo občina Štanga) 107 štêmpelj vsebuje osebno lastno ime (recimo priimek Štempelj) štìh vsebuje osebno lastno ime (recimo priimek Štih) štíma vsebuje tudi 3. os. edn. glagola štimati štírka razen samostalnika vsebuje tudi številko štiri štór vsebuje osebno lastno ime (priimek Štor) štórklja razen samostalnika vsebuje tudi 3. os. glagola štorkljati štós vsebuje lastno ime (recimo oddaja ŠTOS) štrúca vsebuje osebno lastno ime (recimo rod. priimka Štruc) štrúkelj vsebuje osebno lastno ime (recimo priimek Štrukelj) študènt vsebuje lastno ime (recimo Radio Študent) štúk in štùk oba pomena šúnd vsebuje lastno ime (recimo film Šund) šús vsebuje lastno ime (recimo Športna unija Slovenije ŠUS) šúštar vsebuje osebno lastno ime (recimo priimek Šuštar) šváb vsebuje osebno lastno ime (recimo priimek Švab) táca vsebuje lastno ime (recimo predstava Taca maca) tákt oba pomena táktika vsebuje lastno ime (recimo oddaja Taktika in znanje) talon vsebuje lastno ime (recimo oddaja Talon) tára vsebuje osebno lastno ime (recimo žensko ime Tara) tarantéla vsebuje lastno ime (recimo diskoteka Tarantela) tása vsebuje lastno ime (recimo kratica TAS, rod. edn. TASa) téhnika vsebuje tudi rod.samostalnika tehnik téma vsebuje tudi samostalnik temà 108 tén na število vpliva več faktorjev (recimo besedna zveza Top-ten) têrca vsebuje lastno ime (recimo podjetje Terca) têrma vsebuje lastno ime (recimo ekipa Termo, rod. edn. Terma) testamènt vsebuje lastno ime (recimo skupina Testament) tíger vsebuje osebno lastno ime (recimo moško ime Tiger) tík vsebuje tudi druga pomena (tropsko drevo in kratek glas pri udarcu) tílda vsebuje osebno lastno ime (recimo žensko ime Tilda) tínta vsebuje lastno ime (recimo oddaja Tinta) típ vsebuje tudi druge izraze (recimo besedna zveza tip top) títel vsebuje lastno ime (recimo Film ohne Titel) tólar vsebuje osebno lastno ime (recimo priimek Tolar) tón vsebuje tudi rod. mn. samostalnika tona tóna vsebuje tudi rod. edn. samostalnika ton tornádo vsebuje lastno ime (recimo razne ekipe, ki se imenujejo Tornado) torpédo vsebuje lastno ime (recimo razne ekipe in institucije, ki se imenujejo Torpedo) trafíka vsebuje lastno ime (recimo oddaja Trafika) tráta vsebuje lastno ime (recimo Lokateks Trata) trávma vsebuje lastno ime (recimo oddaja Travma) triángel vsebuje lastno ime (recimo vlečnica Triangel) tribúna vsebuje lastno ime (recimo časopis, oddaja idr.) trikó vsebuje lastno ime (recimo predstava Triko) tróla tudi druga pomena (trolejbusni tokovi, trolejbus) trón vsebuje lastno ime (recimo računalnik Tron) tróšt vsebuje osebno lastno ime (recimo priimek Trošt) trubadúr vsebuje lastno ime (recimo opera Trubadur) 109 trúpa vsebuje tudi rod. edn. samostalnika trup túba oba pomena túlipan vsebuje lastno ime (recimo gostišče, ansambel idr.) túlpa vsebuje osebno lastno ime (recimo priimek Tulpa) turkíz vsebuje lastno ime (recimo operacija Turkiz) túš vsi pomeni in tudi vsebuje lastno ime (recimo trgovina Tuš) 110 Zaključek V svoji diplomski nalogi Germanizmi v slovenskem jeziku sem se ukvarjal z germanizmi, ki jih najdemo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). V teoretičnem delu sem najprej predstavil slovenski jezik, definicije germanizmov, tujk in izposojenk iz slovenskega, češkega in nemškega pogleda. Definicije germanizmov se razlikujejo v tem, da Toporišičeva (slovenska) definicija pravi, da so germanizmi jezikovne prvine, nesprejete v knjižno normo, ampak niti češke niti nemške definicije ne govorijo o tem, da germanizmi niso sprejeti v knjižno normo. V drugem delu svoje diplomske naloge, empiričnem, je bil moj cilj najti germanizme, ki se nahajajo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, in tudi določiti, ali se dani germanizmi v slovenskem knjižnem jeziku danes uporabljajo. Naredil sem slovar, ki vsebuje dani germanizem, njegov pomen in izvor, številko podatkov v jezikovnih korpusih, ekvivalent germanizma v češčini s pomenom in izpeljanke iz danega germanizma. Gesla so v mojem slovarju urejena po abecednem redu po slovenskem izrazu. Kadar sem pojasnjeval pomen germanizma, sem izhajal iz SSKJ. Za naslednji postopek, določitev etimološkega izvora, sem uporabljal etimološke slovarje11. Dalje sem uporabljal jezikovna korpusa Nova Beseda in Fidaplus, da bi pokazal, kako živi so danes dani germanizmi. Za določitev češke verzije germanizma sem uporabil slovar češkega knjižnega jezika ter etimološki slovar češčine. Slovar vsebuje 299 gesel. Kot sem predvideval, obstaja veliko besed, ki so prišle iz ali prek nemškega jezika. Nemščina je obogatila ne le slovenski, ampak tudi češki jezik. Od vseh izrazov v SSKJ pri črki Š najdemo 161 izrazov in 107 od njih ustreza germanizmom v češkem jeziku. Pri črki T je razmerje med slovenskimi in češkimi germanizmi še višje. Za 138 germanizmov obstaja 11 Snoj, Marko: Slovenski etimološki slovar, 2003; Holub, Josef; Lyer Stanislav: Stručný etymologický slovník jazyka českého, 1982; Machek, Václav: Etymologický slovník jazyka českého, 1968; Köbler, Gerhard: Deutsches Etymologysches Wörterbuch, 1995 111 126 ustreznic v češkem jeziku. K višjemu razmerju pri črki T pripomore tudi to, da je tukaj več strokovnih in mednarodnih izrazov kot pri črki Š, torej besed, ki so v slovenski jezik preko nemškega le prišle, kar vidimo na prvem diagramu. Število germanizmov v slovenščini in češčini 180 161 število germanizmov 160 138 140 126 120 107 germanizmi v slovenščini 100 ekvivalenti slovenskih germanizmov v češčini 80 60 40 20 0 črka Š črka T Na drugem diagramu vidimo, da 78 germanizmov, torej skoraj polovica germanizmov pri črki Š, se nahajajo na ravni besed pogovornih ali nižje pogovornih. Razlika je pri črki T, kjer je takšnih besed le 15. Na število spet vpliva to, da je tukaj preveč strokovnih poimenovanj za različne stvari. Pogovorne ali nižje pogovorne besede med germanizmi število germanizmov 180 161 160 138 140 120 100 80 germanizmi v slovenščini 78 iz tega pogovornih ali nižje pogovornih besed 60 40 15 20 0 črka Š črka T 112 Dalje sem opazoval, koliko izrazov iz mojega slovarja bi lahko šteli med žive besede. V sedmih primerih pri črki Š noben od korpusov ni našel niti enega podatka, pri črki T je bil takšen le en primer. V trinajstih primerih pri črki Š je samo en korpus našel vsaj en podatek in pri črki T so bili takšni štirje primeri. To prikazuje slednji diagram. Živost germanizmov 180 število germanizmov 160 161 141 celotno število germanizmov 138 133 140 120 germanizmi, pri katerih sta oba korpusa našla vsaj en podatek 100 80 noben od korpusov ni našel niti enega podatka 60 40 20 7 13 1 0 črka Š 4 samo en korpus je našel vsaj en podatek črka T Za 109 primerov iz celotnih 299 izrazov mojega slovarja na žalost jezikovnim korpusom ni uspelo določiti točnega števila podatkov. Na podatke so v teh primerih vplivali: iskani izraz se ujema recimo z lastnim imenom (npr. tára – Tara), s poimenovanjem nekaterega društva ali ekipe ali sta se ujemala samoglasnik in tretja oseba glagola (npr. špíla /špaličica/ – špila /igra/) ali se je iskani izraz ujemal med sabo, četudi je imel drug pomen (npr. tuš /sredstvo za pisanje/ – tuš /prha/ – tuš /glasbeni uvod/). Iz tega razloga bi se zdel kot najboljši način preverjanja tega, ali se beseda uporablja v slovenščini, anketa. Neposredno bi lahko vprašal ljudi, ali germanizem poznajo in ali ga uporabljajo. Na žalost je bilo število oseb, ki bi jih lahko vprašal, premajhno in zato sem se odločil za določanje s pomočjo korpusa. Kljub temu to diplomsko delo kaže, da se germanizmi v slovenskem jeziku uporabljajo ne le v ljudskem jeziku, ampak tudi na ravni knjižnega jezika in jih ni malo. 113 Resumé Ve své diplomové práci Germanismy ve slovinském jazyce jsem se zabýval germanismy, které dnes najdeme ve slovníku spisovného slovinského jazyka (Slovar slovenskega knjižnega jezika). V teoretické části práci jsem nejdříve představil slovinský jazyk, definice germanismů, cizích slov a jazykových výpůjček z pohledu slovinského, českého a také německého. Definice se rozchází v pojetí označení germanismus. Definice slovinského jazykovědce Toporišiče říká, že germanismy jsou jazykové prvky, které nebyly přijaty do knižní normy, ovšem české ani německé definice nemluví o tom, že by germanismy měly stát mimo knižní normu. V druhé části diplomové práce, praktické, jsem měl za cíl najít germanismy, které se nachází ve slovníku spisovného slovinského jazyka (SSKJ) a také určit, zda se tyto germanismy ve slovinském spisovném jazyce dnes používají. Vytvořil jsem slovník germanismů, který obsahuje daný výraz, jeho význam a původ, počet hesel v korpusech slovinského jazyka, ekvivalent daného germanismu v češtině s významem a příbuzná slova daného germanismu. Hesla v mém slovníku jsou uspořádaná abecedně podle slovinského výrazu. Pro objasňování významu germanismu jsem použil slovník spisovného slovinského jazyka. Při dalším postupu, určování etymologického původu, jsem používal slovníky etymologické. Pomůckou pro určení živosti slov jsem použil jazykové korpusy Nova Beseda a Fidaplus. Pro určení české verze germanismů a jejich významů jsem použil Etymologický slovník jazyka českého a Slovník spisovné češtiny. Slovník mnou vytvořený obsahuje 299 výrazů. Jak jsem se přesvědčil, existuje mnoho slov, která přišla z němčiny a nebo byla přes německý jazyk přejata. Němčina obohatila nejen slovinský, ale také český jazyk. Ze všech výrazů v SSKJ najdeme u písmene Š 161 těch, které přišly z němčiny a 107 z nich má český ekvivalent. U písmene T je poměr mezi slovinskými a českými germanismy ještě větší. 114 Pro 138 slovinských výrazů je 126 českých ekvivalentů. Vyššímu poměru nahrává to, že je tu více odborných a mezinárodních výrazů než u písmene Š, takže slov která do slovinštiny pouze přes německý jazyk přišla. Dále vidíme, že 78 germanismů, takže téměř polovina z písmene Š, se nachází v rovině hovorové. Rozdíl je u písmene T, kde je takovýchto výrazů jen 15. Tento počet opět ovlivňuje to, že jsou u tohoto písmene odborné výrazy pro různé věci. Také jsem sledoval, kolik germanismů z mého slovníku, bychom mohli zařadit mezi živá slova. U písmene Š nastalo v sedmi případech, že žádný z jazykových korpusů nenašel ani jeden výsledek. U písmena T byl takový případ pouze jeden. Ve třinácti případech u písmene Š našel pouze jeden jazykový korpus alespoň jeden výsledek a u písmene T byly čtyři tyto případy. Bohužel musím také zmínit, že ve 109 případech z celkových 299 výrazů mého slovníku, nebyly jazykové korpusy schopny určit přesný výsledek pro hledaný výraz. Výsledné číslo tak bylo ovlivněno faktory jako: hledaný výraz se shodoval s některým vlastním jménem (např. tára ˗ Tara), názvem např. nějakého spolku či se shodovalo např. podstatné jméno s třetí osobou slovesa (např. špila /špejle/ ˗ špila /hraje/) anebo se hledaný výraz shodoval, i když měl jiný význam (např. tuš /tuš jako psací prostředek/ ˗ tuš /sprcha/ ˗ tuš /tuš jako fanfára/). Z tohoto důvodu by bylo lepší použít pro určení živosti slov, kde bych se mohl zeptat přímo lidí, zda daný výraz znají a zda jej používají. Avšak z důvodu malého počtu potencionálních dotázaných jsem se rozhodl pro určování pomocí jazykových korpusů. I přesto tato práce dokazuje, že germanismy se ve slovinském jazyce používají nejen mezi lidmi v jazyce hovorovém, ale na v nejvyšším stupni jazyka, v jazyce knižním a není jih málo. 115 Viri in literatura Bertelsmann Lexikon. Gütersloh: Bertelsmann Lexikon Verlag, 1990. Bezlaj, France: Etimološki slovar slovenskega jezika. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1977. Brockhaus Enzyklopädie. Mannheim: F.A. Brockhaus, 1990. Breznik, Anton: O tujkah in izposojenkah. Dom in svet 18, str. 149–153. Ljubljana, 1906. Duden Fremdwörterbuch. Mannheim: Dudenverlag, 1997. Filipec, Josef: Slovník spisovné češtiny pro školu a veřejnost. Praha: Academia, 1998. Gantar, Polona: Stalne besedne zveze v slovenščini: korpusni pristop. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2007. Grepl, Miroslav in kolektiv: Příruční mluvnice češtiny. Praha: Lidové noviny, 2008. Holub, Josef; Lyer Stanislav: Stručný etymologický slovník jazyka českého. Praha: Státní pedagogické nakladatelství, 1982. Klančar, Marija: Germanismen im sloweinischen mittesteirischen Dialekt. Diplomsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta, 2010. Köbler, Gerhard: Deutsches Etymologisches Wörterbuch. Tübingen: Mohr, 1995. Kumprecht, Karel; Ostmeyer, Jürgen: Česko-německý a německo-český slovník. Vimperk, Papyrus, 1997. Machek, Václav: Etymologický slovník jazyka českého. Praha: Academia, 1968. Mistrík, Jozef: Encyklopédie jazykovedy. Bratislava: Obzor, 1993. Snoj, Marko: O tujkah in izposojenkah v slovenskem jeziku Slavistična revija, let. 54, posebna št., str. 343–349. Ljubljana, 2006. Snoj, Marko: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Modrijan, 2003. Stramljič Breznik, Irena: Samostalniški germanizmi v frazemih Slovarja slovenskega knjižnega jezika od a do h. Maribor: Slavistično društvo, 2007. 116 Striedter-Temps, Hildegard: Deutsche Lehnwörter im Slovenischen. Berlin: OsteuropaInstitut, 1963. Toporišič, Jože: Družbenost slovenskega jezika. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991. Toporišič, Jože: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992. Toporišič, Jože: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja, 2000. Trajber, Aleksander-Saša: Germanismen im slowenischen Dialekt von Prekmurje. Diplomsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta, 2010. Verbinc, France: Slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1976. Http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html (jezikovni korpus Nova beseda). Http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html (elektronski Slovar slovenskega knjižnega jezika). Http://ssjc.ujc.cas.cz/ (elektronski slovar češkega knjižnega jezika). Http://www.fidaplus.net/ (jezikovni korpus Fidaplus). 117
© Copyright 2024