1. No category

Šolsko leto 2010/11
Pripravil in uredil:
Dejan Kokol
-
V projektu Evropska vas v šolskem letu 2010/2011 sodeluje 33 osnovnih
šol, Zavod PIP Europe Direkt Murska Sobota in medgeneracijski
center Hiša Sadeţi druţbe. Prvič se je projektu priključila tudi naša
šola.
Tematska
prioriteta
projekta
je
PROSTOVOLJSTVO,
med
pomembnejše cilje pa spadajo:
•
spoznati članice Evropske unije;
•
seznaniti se z njihovo kulturo, kulinariko, običaji, navadami, glasbo,
narodno nošo, posebnostmi, spoznati njihove zastave, grbe in
proučevati njihov način ţivljenja;
•
predstaviti misli in ideje o kulturnih problemih, ki jih vidijo mladi v
Evropi in Sloveniji;
•
spodbuditi medkulturno razumevanje, toleranco, solidarnost,
spoznavanje drugih narodov in drţav v Evropski uniji ter hkrati
zavedanje lastne kulturne identitete.
Drţava,
ki
smo
Češka Republika.
2
jo
izţrebali
in
podrobneje
spoznavali,
je
Vse, kar je nastalo skozi šolsko leto pri pouku in drugih dejavnostih,
smo predstavili na šolski zaključni prireditvi projekta, ter v ta namen
pripravili bogato razstavo. Del tega bodo učenci pokazali tudi na
zaključni prireditvi, ki bo v torek, 10. maja 2011, na Trgu kulture, v
Murski Soboti. Vsaka šola bo predstavila izbrano drţavo Evropske
unije. Z medsebojnim sodelovanjem vseh šol pa bomo zgradili evropsko
vas, ki zdruţuje vse drţave članice Evropske unije.
Odbor za pripravo in izvedbo projekta Evropska vas
Odbor za pripravo in izvedbo projekta Evropska vas:
1. Monika Bicskey – mentorica (1. razred, GVZ)
2. Bruna Švagan – članica (2. razred)
3. Silva Vračko – članica (3. razred)
4. Jerica Golob – članica (4. razred, SLJ)
5. Romana S. Ţnuderl – koordinatorica (5. razred)
6. Vera Vrbančič – članica (6. razred, GOS, SPH, NPH)
7. Tomaţ Lopert – član (7. razred, ZGO, GEO)
8. Dejan Kokol – glavni koordinator (8. in 9. razred)
9. Damijan Sovec – član (LVZ)
10. Nataša Zemljič – članica (GVZ)
11. Nataša Irgolič – članica (ŠVZ)
12. Manica Šerc – članica (PŠ)
3
Evropska vas je čudovit projekt, v sklopu katerega učenci spoznavajo
članice Evropske unije z različnih vidikov. Od 1. maja 2004 je tudi
Republika Slovenija članica Evropske unije in prav je, da učenci
spoznajo in poznajo članice te velike skupnosti ter nekatere njihove
zanimivosti. Tako imajo vsi udeleţenci projekta priloţnost, da širijo
svojo
splošno
razgledanost,
ob
tem
spoznavajo
in
sprejemajo
drugačnost kulture, jezika in njenih drţavljanov, ter s tem krepijo
lastno
istovetnost
in
pripadnost
narodu,
drţavi,
šoli,
razredu,
skupini… Učenci so v številnih aktivnostih ustvarjali izdelke, plakate,
figure, lutke, si ogledali češke risanke, plesali ljudske plese, poslušali
češko glasbo, peli češke pesmice, brali pravljice čeških avtorjev in nanje
poustvarjali, se naučili nekaj čeških izštevank in besed, spekli češke
kruhke rohlíky-je in še veliko drugega. V goste smo povabili tudi
sorodnike in znance, ki izhajajo iz Češke ali pa tam delajo, da nam
predstavijo Češko. Skratka, bilo je lepo, poučno in vsak je imel
priloţnost, da začuti del Češke drţave in spozna njene zanimivosti.
Hvala vsem, ki ste k temu pripomogli!
Dejan Kokol, koordinator projekta
V letošnjem šolskem letu je naša šola prvič sodelovala v projektu z
naslovom Evropska vas, v katerega je bilo vključenih 33 šol iz
celotnega Pomurja. Kot učiteljica nemščine in koordinatorica projekta
sem z navdušenjem podprla idejo o ustvarjanju učencev na naši šoli.
Čeprav smo se s sodelavci in učenci podali na novo neznano področje,
je bil odnos do projekta od začetka do konca zelo pozitiven. Menim, da
smo se vsi zelo potrudili, poiskali veliko najrazličnejših načinov za
ustvarjanje na izbrano temo, spoznali našo izbrano drţavo Češko z
različnih strani, se povezali z zunanjimi sodelavci in si dokazali, da
zmoremo. Med šolskim letom so nastajali pisani drobci spoznanj,
katere smo vtkali v naše vsakdanje šolsko ţivljenje, se z njimi obogatili
in pokukali v deţelo »onstran in drugam…«
Veselim se zaključka projekta, ki bo na trţnici v Murski Soboti v torek,
10. maja, kjer se bodo naši učenci lahko predstavili tudi širši javnosti
in… vsem sodelujočim iskrene čestitke!
Romana S. Ţnuderl
4
SEZNAM AKTIVNOSTI V PROJEKTU EVROPSKA VAS - ČEŠKA
Tema:
Nosilci/izvajalci:

Monika Bicskey, Edita Vodan
Šoštarič, Verica Fartek in učenci
1. razredov v času PB
Krtek: ogled risank, branje zgodbic, risanje risbic, 
izdelava figuric iz glinamola idr.
Monika Bicskey, Edita Vodan
Šoštarič, Verica Fartek in učenci
1. razredov v času PB
Pripovedovanje pravljice oz. anekdote v češkem in slovenskem jeziku. 
Petje otroške češke pesmice, ogled in prepoznavanje avtohtonih
čeških literarnih, pravljičnih junakov - maskot, lutk idr. Ogled češke
risanke, branje knjige in še kaj.
Janja Šinko, Milena Dvoršak,
Milica Drumlič in Martina Kocbek
z učenci 1. razredov
Gledanje risank in branje knjig o KRTKU. Izdelovanje vrečk z natisom 
Krtka, iskanje Češke Republike na zemljevidu, učenje češke pesmice
idr.
Branje češke pravljice »Lonček kuhaj« in poustvarjanje.

Verica Fartek z učenci 1. b razreda
Branje knjig o Krtku, slikanje motivov na prebrane knjige in iskanje 
različnih podatkov o Češki s predstavitvijo ostalim učencem na temo:
»KAJ VEM O ČEŠKI?«.
Bruna Švagan in Silva Čurman z
učenci 2. razredov
Dramatizacija češke pravljice, učenje češke izštevanke 
(razpočitadlo) in izvedba mednarodne šolske ure.
Silva Vračko, Simona Kolarič Wolf
z učenci 3. razredov in nekateri
njihovi starši
Branje knjig čeških avtorjev, zapis nadaljevanja, izdelava 
knjige, ogled ene izmed čeških risank in izdelovanje figur.
Jerica Golob, Sonja Miladinovid,
Simona Slogovič Brumen z učenci
4. razredov

Sonja Miladinovič z učenci 4. a
oddelka
Ogled čeških risank, risanje in izdelava glinenih junakov 
risanke.
Vera Serdt, Hilda Knuplež,
Valentin
Kovič
z
učenci
5. razredov
Izdelovanje Karlovega mostu iz čeških, nemških, 
angleških in slovenskih besed/fraz.
Romana S. Žnuderl, Silva Plohl in
Maja Rauter z učenci 5. razredov
Risanje/izdelava češke zastave .
Obisk gospoda Zdeneka Skrivaneka.
5
Majda Hojs z učenci 1. c razreda v
času PB
Risanje junaka priljubljene češke risanke »Krtka« na 
veliki plakat.
Nuša Zagorc z učenci 6. b razreda
Franz Kafka: Ogled odlomka filma »Preobrazba«, branje 
odlomka istoimenske knjige v nemščini in izdelava
papirnatega hrošča.
Dejan Kokol s skupino učencev v
sklopu OBP iz nemščine

Branko Beznec, Davorin Žižek in
Danijela Šedivy s skupino učencev
Priprava plakatov/seminarskih nalog o Češki republiki v okviru 
spoznavanja srenjeevropskih držav.
Tomaž Lopert pri GEO z učenci 7.
razredov
Izdelovanje plakatov v sklopu poglavij opis države in opis življenja 
ljudi.
Bernarda Rožman, Vera Granfol,
Olga Kotnik z učenci 7. razredov
Učenje česškega ljudskega plesa in predstavitev na 
prireditvi.
Nataša Zemljič in Nataša Irgolič s
skupino učenk 7., 8. in 9. razredov
Arhitekturne sledi slov. arhitekta Jožeta Plečnika 
(Praga) – risanje/slikanje čeških mest.
Sonja Muršec z učenci 8. b
razreda
Okus po Češki – Zbiranje receptov, slik, posebnosti, navad, embalaž 
prehrambnih izdelkov, urjenje, praktična priprava
jedi v času do uradne predstavitve in priprava
degustacije na sami prireditvi. Vključitev jedi v
mesečni jedilnik šole in na dan vključitve
informativna omemba pri objavah. Objava
posameznih receptov na spletni strani šole.
Vera Vrbančič z učenci izbirnih
predmetov SPH in NPH, kuharice
šole in organizatorji šolske
prehrane
Otto Wichterle in skrivnost uspešnega čiščenja kontaktnih 
leč.
Dragica Vereš s skupino učencev
v sklopu OBP iz kemije za
9.
razrede
Ogled češkega filma »Prigode dobrega vojaka Švejka« v 
nemščini in izdelava miselnega vzorca v podobi vojaka Švejka.
Dejan Kokol s skupino učencev v
sklopu OBP
Izdelava modela znamenite praške astronomske ure.
Aktivna udeležba na ACES akademiji v Pragi 29. 03. – 01. 04. 2011.

Vzpostavitev kontakta s češko šolo in izmenjava predstavitev o šoli, 
kraju in državi.
6
Silva Plohl in Zala Tirš, učenka 9. c
Silva Plohl
angleščine
z
učenci
DOD
Sodelovanje na spletnem forumu Evropske hiše Maribor:
http://www.evropskahisa-maribor.si/.

Dejan Kokol s skupino učencev
Branje in spoznavanje češke zgodbe in poustvarjanje na prebrano. 
Predstavitev nekaterih evropskih držav, še posebej Češke in njenih
značilnosti. Seznanitev s češkimi pesniki in z nekaterimi pesmimi.
Manica Šerc, Barbara Hojs, Mojca
Korošec z učenci NIS-a
Izdelava lutk iz »Prigod dobrega vojaka Švejka« in 
izdelava elementov stojnice za predstavitev 10. maja
2011.
Manica Šerc in Damijan Sovec z
učenci podružnične šole dr. Janka
Šlebingerja
Učenje pesmice o čebelici Maji in izštevanke.

Zdenka
Dresler
z
učenci
podružnične šole dr. Janka
Šlebingerja in učenci 4. razredov
Strokovna ekskurzija delavcev OŠ Gornja Radgona in podružnične šole
dr. Janka Šlebingerja na Češko (27. 5. in 28. 5. 2011).

Ravnatelj šole, Dušan Zagorc, in
sindikalni zaupnik, Miran Korošec
Predstavitev aktivnosti v okviru projekta učencem GROŠ-a in 
podružnične šole dr. Janka Šlebingerja (5. 5. 2011).
Vsi izvajalci v sklopu projekta
Predstavitev aktivnosti v okviru projekta na zaključni prireditvi na 
Trgu kulture v Murski Soboti (10. 5. 2011 – v okviru dneva Evrope).
Romana S. Žnuderl, Monika
Bicskey, Dejan Kokol in izbrani
učenci za predstavitev.
Predstavitev aktivnosti v okviru projekta, s partnerskimi šolami iz 
bližnje okolice, ki prav tako sodelujejo v projektu Evropska vas, na 21.
Dnevu šole.
Romana S. Žnuderl, Monika
Bicskey, Dejan Kokol, izbrani
učenci
za
predstavitev
in
partnerske šole iz bližnje okolice
7
Nekaj osnovnih podatkov o Češki Republiki:
Površina: 78.866 km2
Prebivalstvo: 10,28 milijonov
Glavno mesto: Praga
Denarna enota: češka krona, 1 EUR = 24,53 čeških
kron (CZK)
Dan drţavnosti: 28. oktober
Datum vstopa v EU: 1. maj 2004
Predsednik drţave: Václav Klaus
Predsednik vlade: Petr Nečas
Zunanji minister: Karel Schwarzenberg
Češka se je osamosvojila januarja 1993, ko je Češkoslovaška razpadla na
svoji dve ustanovni republiki. Češkoslovaška je bila do druge svetovne
vojne med desetimi najbolj industrializiranimi drţavami na svetu in
edina drţava v srednji Evropi, ki je ohranila demokratično ureditev do
leta 1938. Več kot 1000 let staro češko glavno mesto Praga je prava
zakladnica
snemalna
zgodovinskih
lokacija
arhitekturnih
mnogih
slogov
mednarodnih
in
filmskih
priljubljena
reţiserjev.
Industrijska proizvodnja je še vedno glavna gospodarska dejavnost,
zlasti
izdelava
avtomobilov,
strojnega
orodja
in
strojev.
Na
Moravskem (vzhodni del Češke) sta pomembni panogi ţelezarstvo in
jeklarstvo. Glavne poljščine so koruza, sladkorna pesa, krompir,
pšenica, ječmen in rţ. Pribliţno 95 % deţele pokrivajo hribi in gore –
popolno okolje za smučanje, gorsko kolesarjenje in planinarjenje. V
prostranih gozdovih najdemo divjega prašiča in lisico.
Na Češkem
izdelujejo svetovno znana piva, med njimi tudi priljubljeno pivo
Pilsner. Vinsko trto gojijo na jugu Moravske in v nekaterih delih
zahodne Češke. Na Češkem imajo tudi več kot 900 naravnih izvirov
mineralne vode, kar je svetovni rekord. V tradicionalni kuhinji so
pogosti knedlíky, cmoki iz krompirja ali kruha. Znani Čehi so Alfons
Mucha, predstavnik stila art nouveau, skladatelja Antonin Dvorţak
in Bedřich Smetana, pisatelja Milan Kundera in Franz Kafka ter
maratonski tekač Emil Zátopek.
Vir: http://europa.eu/abc/european_countries/eu_members/czechrepublic/index_sl.htm
8
Sem dobri vojak Švejk in me zanima,
kako dobro učenci Podruţnične šole
dr. Janka Šlebingerja poznajo Češko?
Učenci podruţnične šole smo prav tako sodelovali pri projektu. Učenci
iz NIS-a smo brali in spoznavali češko pravljico in nanjo poustvarjali.
Seznanili smo se s češkimi pesniki, spoznali nekaj pesmi in se eno tudi
naučili. Drţavo smo poiskali na zemljevidu in spoznali nekatere njene
značilnosti.
Učenci iz PPVI-jev smo izdelovali dobrega vojaka Švejka in narisali
podlago Karlovega mostu, na katerega so nato učenci 5. razredov
prilepili različne besede v številnih jezikih. Naučili smo se tudi pesmico
o čebelici Maji in izštevanko.
9
V okviru projekta Evropska vas sem pri slovenskem jeziku pripravil
govorni nastop o Češki. Predstavil sem značilnosti drţave, njihove
značilne jedi in znamenitosti.
Češko smo spoznavali tudi pri
druţboslovju. Pri slovenščini smo spoznali tudi češke pesnike in
pisatelje ter prebrali nekaj pesmi in krajših zgodb. Spoznali smo češko
himno in prebrali pravljico »Lonček kuhaj«, na katero smo tudi
poustvarjali. Pri glasbi pa smo se naučili pesmico »Čebelica Maja« in
izštevanko.
Bilo je zelo zanimivo, saj smo se veliko naučili o Češki, ki je čudovita
deţela.
Ţiga Borko, 7. r., NIS2
(NIS 2)
10
Sem majhen, ţivim v zemlji,
rad kopljem luknje in sem
glavni junak češke risanke.
Učenci 1. razredov, kdo sem?
Učenci prvih razredov smo v goste povabili gospodično Lauro
Fekonja, ki je sicer iz Negove, a ţe štiri leta poučuje na fakulteti v
Brnu. Diplomirala je iz slovenistike in češkega jezika in se trenutno
ukvarja s podiplomskim študijem, na Češkem pa češke študente
poučuje slovenski jezik. Ker je Laura odlična pevka, nas je naučila
tudi češko otroško pesmico in nam prinesla najbolj prepoznavne,
avtohtone češke literarne, pravljične junake - maskote, lutke. S seboj je
prinesla tudi risanko, njihovo knjigo in še kaj. Seznanili smo se s
češkim jezikom, poslušali, kako besede zvenijo v slovenščini in kako v
češčini, se naučili češko pesmico, si ogledali češkega pravljičnega
junaka in se posladkali s slastno češko čokolado ter bomboni.
V času podaljšanega bivanja smo izdelovali češko zastavo, si večkrat
ogledali risanko »Krtek«, brali zgodbice in pravljice čeških avtorjev,
risali risbice, izdelovali figurice krtka iz glinamola, se učili češko
pesmico, kuhali v lončkih, natisnili motiv krtka na vrečke…
11
Prvošolci so na vprašanje: »KAJ STE SLIŠALI IN SI ZAPOMNILI O
DRŢAVI ČEŠKI?«, dobesedno odgovarjali takole.
1. Tinkara 1.a :«Kako se reče kruhu v obliki banane…«
2. Nino 1.a: »Kako se imenuje reka, ki teče skozi Češko…«
3. Neja 1. a: »Kako se reče risanki iz Češke…«
4. Alma 1.b: »Holka – deklica…«
5. Katja 1.b: »Dobri djen…«
6. Aljoša 1.a. »Jak se maš – kako se imaš…«
7. Taša 1.a: » Da je v Češki Karlov most, pa je narejen iz jajc…«
8. Tinkara: »Ţena stopi čez prag z desno nogo…« (češki običaji in
navade, šege ob poroki)
9. Nino 1.a: »En človek je ustvaril eno uro pa so ga oslepili, zato, da ne
bi več delala…«
10. Dolores 1.a: »Ura je bila stara 600 let!...«
12
Učenci 2. razredov, kaj
ste pa vi počeli v sklopu
projekta Evropska vas?
Učenci drugih razredov smo brali knjige o »Krtku«, slikali motive na
prebrane knjige in iskali različne podatke o Češki. Od doma smo prinesli
tudi številne spominke s Češke: punčko, oblečeno v narodno nošo,
razglednice, češki denar in še mnogo drugih stvari, ki smo jih vključili na
plakat.
13
V 2. a razredu smo reševali uganke o Češki. Izvedeli smo, da je
Karlov most zgrajen ne samo iz opeke in malte, ampak tudi iz
jajc. Glavno mesto Češke je Praga. Brali smo češke zgodbice o
»Krtku« in pravljico »Lonček, kuhaj«. Pravljico »Lonček, kuhaj«
smo tudi ilustrirali. Češki risanki sta »A je to« in »Krtek«. O
Češki smo izvedeli veliko novih stvari.
Nika Zala Fras, 2. a
Učenci smo v šolo prinesli slike
o Češki. Zbrali smo tudi druge
stvari: češki denar, deklico v
narodni noši, lonček za čaj,
knjige, zgoščenke z risankami
o »Krtku«. Pogovarjali smo se
o Češki, si ogledali slike in
napravili
plakat.
Učiteljica
nam je prebrala vse knjige o
»Krtku«.
ilustracije
Naslikali
za
smo
pravljico
»Lonček, kuhaj«.
Luša Maučec, 2. b
14
En ten týky, dva špaliky, …
Kako se ţe nadaljuje ta
izštevanka?! Učenci 3. razredov,
a mi lahko prosim pomagate.
Učenci tretjih razredov smo večkrat v goste povabili go. Lešnik, mamo
dveh učenk naše šole, ki nas je prijazno učila češke pesmice, izštevanko,
nekaj
čeških
besed…
Brali
smo
tudi
češke
pravljice,
pripravili
dramatizacijo ene izmed njih in se ob vsem tem zelo zabavali.
Zaradi mednarodno obarvanega oddelka smo izvedli tudi mednarodno
šolsko
uro,
narodnosti,
kjer
so
učenci,
katerih
starši
so
pripadniki
drugih
predstavili drţavo svojih staršev, povedali nekaj besed v
njihovem jeziku, nas naučili kakšno besedo, zapeli…
En ten týky,
dva špaliky,
čert vyletĕl
z elektriky
bez klobouku, bos,
natloukl si nos.
15
Kolo, kolo mlýnský,
za čtyry rýnský,
kolo se nàm polàmalo,
mnoho škody nadĕlalo,
udĕlalo bác!
Beruško půjč mi jednu tečku,
Tulipán a tulipaní,
třeba tu co máš na zadečku,
celý den se k sobě klaní,
musím ji napsat za větou,
aţ se diví okolí,
ať se mi slova nepletou.
ţe je záda nebolí.
ČERVENÁ KARKULKA
Před dávnými časy ţila Červená karkulka. Jméno dostala podle
červené čepičky, kterou dostala od sve babičky.
Karkulka byla hodné devčátko, proti ji maminka jednoho dne poslala
k nemocné babičce. Ali tam se ji nĕco stalo… Pod´vejme se co!
Vlk: »Dobrý den, Červená Karkulko.«
Červená Karkulka: (jde k postely) »Jé babičko, proč máš tak velké oči?«
Vlk: »Milá Červená Karkulko, abych tě lépe viděla.«
Červená Karkulka: »Proč máš tak velké uši?«
Vlk: »Abych tě lépe slyšela, Červená Karkulko.«
Červená Karkulka: »Babičko, řekni, proč máš tak velikou pusu?«
Vlk: »Abych tě lépe seţral!« (Vlk vyskočí z postele).
Ale pohádka má štástny konec. Kolem domu přišel myslivec. Kdyţ
nakoukl do domečku uvid vlka a hned vedĕl co se stalo. Vlkovi razřzl
břicho a zachránil babičku a Červenou karkulku.
Enyky, benyky, kliky bé,
abr, fabr domine,
elce, pelce, do pekelce,
aja, baja, bum!
16
Nekoč je ţivela Rdeča Kapica. Ime je dobila po rdeči kapi, ki ji jo je podarila
njena babica.
Bila je pridna deklica, zato jo je mama nekega dne poslala k bolni babici.
Toda tam se ji je zgodilo … pa poglejmo, kaj!
Rdeča Kapica: (potrka na babičina vrata in vstopi) »Dober dan, babica.«
Volk: »Dober dan, Rdeča Kapica.«
Rdeča Kapica: (gre proti postelji) »Joj, babica, zakaj imaš tako velike oči?«
Volk: »Ljuba Rdeča Kapica, da te bolje vidim.«
Rdeča Kapica: »Babica, zakaj imaš tako velika ušesa?«
Volk: »Da te bolje slišim, Rdeča Kapica.«
Rdeča Kapica: »Babica, povej, zakaj pa imaš tako velika usta?«
Volk: »Da te laţje poţrem.« (Volk skoči iz postelje …).
Toda pravljica se srečno konča. Mimo hiše je prišel lovec. Ko je pogledal v
hišo, je zagledal volka in takoj je vedel, kaj se je zgodilo.
Volku je prerezal trebuh in rešil babico in Rdečo Kapico.
V 3. a in 3. b smo se učili češki jezik, kar nam je bilo zelo zanimivo.
Najbolj nam je bilo všeč, ko smo se učili pesem Beruško, kar v
slovenščini pomeni pikapolonica.
Poslušali smo češke otroške pesmi. Gledali smo tudi njihove risanke in
filme. Filmi niso imeli podnapisov, ob »slikah« pa smo vseeno razumeli
njihovo vsebino.
Češki jezik je kot besedilo teţko prebrati, ko pa ga poslušaš, je veliko
besed podobnih našim.
Děkuji.
Naschledanou pane ředitely.
Dobré ráno, žákyně a žáci.
Dobré ráno, paní učitelko.
Dobrý den.
17
Hvala.
Nasvidenje, gospod ravnatelj.
Dobro jutro, učenke in učenci.
Dobro jutro, gospa učiteljica.
Dober dan.
učenci 3. a in 3. b
Joj, kako čudovite knjige in
figure. Učenci 4. razredov,
a ste ji res izdelali sami?
Učenci četrtih razredov smo brali knjige čeških avtorjev, zapisali
njihova nadaljevanja in izdelali knjige. Ogledali smo si tudi češko
risanko in izdelali figure, ki jih lahko občudujete spodaj na fotografijah.
Učenci 4. a oddelka smo v goste povabili tudi gospoda Zdeneka
Skrivaneka, dedka učenca Nina Sterniše, ki je po narodnosti Čeh.
Predstavil nam je drţavo, iz katere izhaja, njen jezik, nas naučil nekaj
čeških besed ter deklamiral češko pesmico.
18
Prebrali smo knjigo Josefa Čapka,
»O psičku in muci«. Obiskal nas je
Ninov dedek in nas naučil nekaj
čeških
besed.
Po
skupinah
smo
oblikovali knjige na dani naslov
»O psičku in muci«.
Kaja Blaţka Ţnuderl, 4. a
Zelo mi je bilo všeč, ker sem se
naučila
veliko
o
tuji
drţavi.
Napisali smo zgodbico o »Krtku«,
ogledali smo si tudi risanko o
»Krtku«. Naše delo je potekalo po
skupinah.
Urša Ţiva Škof, 4. b
Učili smo se izštevanko »Pacy pacy«, ki mi je bila všeč. Naučili smo se
novo besedo »milyute«, ki pomeni »ljubim te«. Naučili smo se, katero
je glavno mesto te drţave, katera je najdaljša reka in še več. Laurina
mama je prebrala zelo zanimivo zgodbo po imenu Karlov most, ki je
bila v češčini. Gledali smo tudi češke risanke, ki so bile zelo smešne in
tudi v češčini. Brali smo knjigo »Krtek« z naslovom »Miška je
zbolela«, nato pa smo izdelali ţivali iz gline. Laura je prinesla zelo
zelo dobro češko pecivo.
Jaša Zupančič, 4. c
19
Le kako naj to naredim?!
Učenci 5. razredov, a mi lahko
prosim pomagate…
Učenci petih razredov smo si ogledali številne epizode risanke »A je
to!«, kjer se junaka Pat in Mat vedno znova zapleteta v razne zabavne
zagate, za katere sta si seveda kriva sama. A zmeraj najdeta rešitev,
do katere običajno prideta na nenavaden način. Prav tako pa smo iz
gline izdelali junake te risanke.
Karlov most čez Vltavo je ena od glavnih znamenitosti Prage. Maketo
le-tega smo obogatili z zidaki, na katerih so besede v slovenskem,
nemškem, angleškem in češkem jeziku.
Bilo je zanimivo spoznati Češko republiko. Naučila sem se veliko novih
čeških besed. Dobro je bilo, da smo gledali češke risanke in nasploh je bilo
zabavno. Tudi jedli smo češke kruhove cmoke. Okus so imeli po navadnih
cmokih. V jedilnici so bili razstavljeni recepti za nekatere češke jedi.
Spoznali in izdelali smo Karlov most. Spoznali smo glavno mesto Češke,
Prago, češko zastavo, češki denar – krono in še marsikaj.
Julija Lukovnjak, 5. a
20
Bilo je zanimivo in prijetno.
Najbolj mi je v spominu ostala
beseda PRASNICE – prašič. Zelo
zanimivo
pa
je
bilo
tudi
gledanje risanke »A je to…« in
oblikovanje figuric Pat in Mat.
Naučila sem se nekaj čeških in
angleških besed in se spomnila
nekaj nemških. Upam, da bomo
Bilo je zanimivo delo. Zelo mi je bila
to še kdaj ponovili…
Ivana Pintarič, 5. a
všeč beseda PAVAUK – pajek in
SLINEK
–
polţ.
Zelo
je
bilo
vse
napeto, veselo in zanimivo delo. Všeč
mi je bila risanka »PAT in MAT«,
ker je zelo lepa in smešna.
Ula Loti Belak, 5. a
Ta projekt je zelo zanimiv. V razredu
smo delali različne stvari kot so npr.
izdelava Pata in Mata iz gline, ogledali
smo si film »Pat in Mat« in izdelali
plakat o Češki. Presenetilo me je, da je
simbol Prage Karlov most narejen iz
jajc. Pri tem projektu sem se veliko
naučila
o
Primerjali
drugi
smo
evropski
nemške,
drţavi.
slovenske,
angleške in češke besede.
Alja Strah, 5. a
21
Zakaj me nihče ne mara?
Skupina učencev obogatitvenega programa iz nemščine smo si
ogledali odlomek filma »Preobrazba«, češkega avtorja Franza
Kafke, brali odlomek istoimenske knjige v nemškem jeziku in
izdelali papirnate hrošče. Ugotovili smo, da se je Gregor Samsa
preko noči spremenil v hrošča. S tem je postal tudi na zunaj
drugačen, posledica drugačnosti pa je bila izločenost iz druţine,
druţbe. Gregor je po preobrazbi mesece preţivel v svoji sobi. Zanj je
skrbela njegova sestra Greta, vendar je čez čas Gregorju posvečala
vse manj pozornosti, saj je imela svoje obveznosti. Tako je Gregor
vse manj jedel in je slabel, njegova soba pa je postala neurejena.
Nekega dne je Gregor prišel ves prašen iz sobe in preplašil tri
podnajemnike, ki zanj niso vedeli. Tisti trenutek so se Samsovi
odločili, da se ga morajo znebiti, pa tudi misli, da je to Gregor.
Gregor se je poln bolečine počasi vrnil v svojo sobo, kjer je ob svitu
umrl. S tem so se končale njegove muke in muke staršev ter sestre.
Podobo hrošča je mogoče razloţiti kot vzvišen, prezirljiv odnos
druţine do njenega člana ali tudi druţbe do umetnika. Gregor Samsa
postane po preobrazbi nemočna ţrtev okolice, ki ga končno tudi
usmrti.
Na delavnicah smo se imeli zelo lepo, gledali smo kratek film in
delali papirnate ščurke. Veliko pa smo se tudi smejali.
Samo Vogrinec, 6. a
22
23
Kako sem čeden na tej
sliki… Le kdo jo je narisal?
Učenci 6. b smo spoznavali in narisali »Krtka«, ki je animiran lik v
risankah, kot v pravljicah in ga je naredil češki animator Zdeněk Miler.
Ideja se je avtorju rodila v Pragi leta 1956. Na njegovo delovanje je močno
vplival Walt Disney in tako za glavno vlogo določil ţival - Krtka. Do tega
je prišel, ko je razmišljujoče hodil po poti in po nesreči stopil na resnično
krtovo prebivališče. Krtkove risanke v 50. letih postanejo veliki hit v
vzhodni Evropi: v Nemčiji, Avstriji, na Kitajskem in v Indiji.
Miler je ţelel ustvariti ţivalski lik, ki bi vseboval številne človeške lastnosti,
a nikakor ni uspel najti primerne ţivali, vse dokler se ni nekega dne
spotaknil ob krtino na svojem dvorišču. Ideja je bila zasnovana in zvezda
kmalu rojena. Miler je verjel, da je moţno ustvariti risanko, ki bi bila
razumljiva za vse, zato je namesto Krtkovega govora uporabil glas svoje
hčerke, ki je izraţala le najbolj osnovna občutja in zaznavo okolice.
V risanki igra glasba zelo pomembno vlogo odkar liki v risanki ne govorijo.
Glasba se igra na tradicionalne inštrumente. Glasbo sta v risanki
prispevala Vadim Petrov in Jiri Strohner.
Mitja Štrakl in Ţan Vrbnjak, 6. b
24
Le zakaj so učenci
7. razredov izdelali toliko
plakatov?
Učenci sedmih razredov smo pri geografiji obravnavali srednjo
Evropo. Ker je Češka drţava srednje Evrope, smo jo tudi bolj podrobno
spoznali. Razdelili smo si teme, se razdelili po dvojicah ali posamezno
in se lotili dela. Teme, ki smo jih dobili, smo predstavili pri pouku.
Spoznali smo zgodovino Češke, češki jezik, osnovne značilnosti Češke,
naravne enote, podnebje, rastlinstvo, ţivalstvo… Spoznali smo , da je s
to drţavo povezana tudi Slovenija (Joţe Plečnik). Spoznali smo tudi
češko
glasbo,
skladatelje,
šport
in
tudi
simbol
češke,
znamko
avtomobila Škodo. V 7. b razredu smo se posladkali tudi z močno
sladkano češko torto. Delo nam je bilo všeč, veliko smo se naučili in se
tudi lepo imeli.
Veronika Jakopič, 7. b
Plakate smo izdelovali tudi pri slovenščini, pri poglavju Opis drţave
in Opis ţivljenja ljudi.
25
26
»DOUDLEBSKA
POLKA« je resnično
zanimiv ples!
Skupina učenk 7. razredov in skupina učenk 8. in 9. razredov smo se
naučile plesati češki narodni ples »DOUDLEBSKA POLKA«. Plesni
pari pri doudlebski polki stojijo v krogu, frontalno drug proti
drugemu, z običajno drţo in plesalec z hrbtom proti središču kroga.
Prvih 16 taktov zaplešejo pari polko s kroţnim gibanjem v isto smer.
Naslednjih 16 taktov nato tvorijo zvezdo, tako da plesalec s svojo levo
roko prime za ramo plesalca spredaj, z desno pa še zmeraj drţi
plesalko in plešejo. Vsi plesalci se nato obrnejo v krog in skupno
ploskajo. Plesalke med tem časom same plešejo okrog njih in si poiščejo
novega plesalca, se postavijo za njim in ko se plesalci obrnejo, se
prične ples od začetka. Ples bomo predstavile na prireditvi v šoli in
nato tudi na zaključni prireditvi projekta Evropska vas, v Murski
Soboti.
Instrumentalno
nas
bo
na
harmoniki
spremljal
Bratuša, učenec 8. a razreda.
SKICA »DOUDLEBSKE POLKE«
27
Teodor
28
To pa je res
zanimiva ura.
Kaj vse kaţe?
Model znamenite astronomske ure iz Prage je rezultat dobrega
medpredmetnega sodelovanja učiteljev tehnike in tehnologije in
učiteljice likovne vzgoje. Mnenja mnogih poznavalcev se nagibajo v
prid trditvi, da praška astronomska ura in njej podobne ure kaţejo
poleg časa, konstelacije zvezd, Sončevega sistema (Sonca, planetov,
Lune), še na neko pomembno človeško lastnost, in sicer na prirojeno
zanimanje človeškega rodu do vesoljskega reda. Astronomska ura na
pročelju starega praškega magistrata je ena največjih znamenitosti
češkega glavnega mesta. Obkroţajo jo stare izjemno slikovite romanske
in gotske zgradbe.
29
-
Kaj pa je Plečnik počel na
Češkem? In kakšna
zanimiva zgradba je to?
Pobrskali sva po Plečnikovem ţivljenjepisu in njegovih delih. Bil je
izjemen arhitekt v Sloveniji in kasneje na Češkem. Predstavili sva ga s
plakatom pri oddelčni uri.
Izdelali sva še katedralo Svobode. Za izdelavo sva se odločili zato, ker
sva jo videli na slovenskem kovancu za »10 centov«. Kasneje sva
ugotovili, da sploh ni bila nikoli zgrajena. Namenjena je bila
slovenskemu parlamentu, stala pa naj bi v Ljubljani. Najino katedralo
Svobode sva izdelali iz papirja, kartona in zobotrebcev. Na koncu sva
jo tudi prebarvali.
Nives Vogrinec in Sandra Pajek iz 8. b
30
Ojoj, kako sem lačen!
A imajo na Češkem kaj
dobrega za pojesti?
Učenci izbirnega predmeta NPH smo se odločili, da bomo obdelali in
se spoznali s kulinariko te drţave. Najprej nam je učiteljica
gospodinjstva,
ga.
Vera
Vrbančič,
povedala
nekaj
osnovnih
značilnosti, nekaj pa smo jih poiskali učenci sami. Učiteljica je
predlagala, da bi povabili mamo naše učenke, ki je po rodu Čehinja.
Naučila nas je speči značilnost njene domovine – rohliky, ki so nekaj
podobnega kot naše ţemlje, vendar so v obliki štručke. Zamesili smo
testo po originalnem receptu - zapisanega smo prilepili kar na
kuhinjski element, da ja ne bi kaj pozabili. Nato nam je gospa
Lešnikova pokazala, kako se razvaljajo kepice kvašenega testa in
oblikujejo štručke. Vse to smo praktično delali tudi učenci. Ko smo
jih spekli, smo jih tudi poskusili (mmmmm, so dobri!) in jih ponudili
tudi ostalim. Na te štručke lahko namaţemo različne namaze. O
našem delu pričajo tudi fotografski posnetki. Ob prvi priloţnosti smo
vajo ponovili samostojno pri pouku izbirnega predmeta. Lepo nam
je uspelo. Poleg smo si pripravili še namaz iz trdo kuhanih jajčk.
Tudi ta je bil zelo dober. Namazan na rohliky pa je vse skupaj
boţansko. Recept smo si prepisali (tudi v češčini) in češke štručke
bomo pekli tudi doma!
Taja Klemenčič, 8. c
31
32
ČEŠKA KUHINJA
Velikomoravsko drţavo so zasedli Madţari, ki pa so
prinesli svoje tradicionalne jedi. Ena teh je tudi golaţ.
Guláž se na češkem pripravlja iz govedine brez
zelenjave
in
ni
tako
močno
začinjen
kot
njegov
madţarski sorodnik. Golaţ kuhajo tudi iz divjačinskega
in piščančjega mesa.
Eno od najstarejših ţivil, ki ga Čehi radi uporabljajo, je leča, pa tudi proso.
Kumina se uporablja pri veliko jedeh, zlasti pri svinjini, včasih pa jo tudi
posipajo po kruhu.
Habsburţani so vladali češki skoraj štiri stoletja – od 1526 do 1918. V tem
dolgem časovnem razdobju je prišlo do povezovanja češke in avstrijske
kuhinje. Ni vaţno ali zahvaljujoč Nemcem ali Avstrijcem, dejstvo je, da je na
češkem razširjen običaj dodajanja sladkorja jedem, zlasti solatam.
Češka ima veliko rek in jezer, zato je zastopanost rečnih rib v češki kuhinji
velika. Za krapom je druga riba po priljubljenosti postrv. Ribe pripravljajo
na več načinov: kuhane, pečene ali ocvrte.
Obvezna sestavina češke kuhinje je povsod prisotni rohlíky,
ki so nekaj takega kot pri nas ţemljice.
Knedliky so mehki (polnjeni) cmoki. Pripravljajo jih na
različne načine, s kruhom, krompirjem ali slanino
(spekové knedliky), polnijo pa jih tudi s sadjem (ovocné
knedliky), najpogosteje s slivami (švestkové).
33
Čehi pogosto za malico ali kot lahko kosilo, zraven piva, kruha
in čebule, jedo sýrečke, bolj znane kot olomoucké tvaružky.
Sestavljeni so iz koščkov sira, ki so prepoznavni po močnem
vonju.
Prava češka duhovna, boţična hrana je vepřo knedlo zelo. Ime
je kratica iz vepřova, knedlo a zelí - svinjske zarebrnice,
cmoki in kislo zelje.
Smaženy sýr je ocvrti sir. Zraven njega redno postreţejo
hranolke (pomfrit) in tatarsko omako, le ta pa ima povsem
drugačen okus kot v Sloveniji.
Priljubljene so tudi gobe (houby).
Drobtinice, zanimivosti:
Svičková na smetanĕ je zelenjavno-smetanova omaka s
korenčkom in peteršiljem.
Utopenci so mehke klobase, ki so vloţene v kozarec kot kumarice, z
veliko čebule, lovorovimi listi in poprom v kisu. Po nekaj tednih se
postreţejo s kruhom.
Pivní sýr je pivski sir, ki se namaka v pivu, dokler se ne
zmehča. Najbolje ga je pokusiti narezanega na črnem kruhu z
drobno sesekljano čebulo.
V praških mesnicah prodajajo razen znane praške šunke in klobas tudi
odlične solate z gobami, ribami idr.
Čehi svojo kuhinjo komentirajo na način dobrega vojaka Švejka, ko pravijo:
"teţka je, naporna je, ampak tako dobra!"
34
1. Recept za Rohlíky
České rohlíky
Češki rohliky
Suroviny:
Sestavine:
250 ml mléka
1 lţička cukru
1 lţička soli
3 lţíce oleje
2 vejce
500 g hladké mouky
1,5 lţičky nebo necelá 1/2 čerstvého
droţdí
250 ml mleka
1 ţlička sladkorja
1 ţlička soli
3 ţlice olja
2 jajci
500 g gladke moke
1,5 ţličke suhega kvasa
ali manj kot polovico sveţega
kvasa
Pečemo pribliţno 10 - 15 minut na temperaturi 200°C.
2. Recept za Rohlíky
České rohlíky
Češki rohliky
Suroviny:
Sestavine:
450 ml vody
1,5 lţíce medu
1,5 lţičky soli
1,5 lţičky cukru
800 g hladké mouky
2 lţičky sušeného nebo 1/2
čerstvého droţdí
450 ml vode
1,5 ţlice medu
1,5 ţličke soli
1,5 ţličke sladkorja
800 g gladke moke
2 ţličke suhega ali 1/2 sveţega kvasa
Pečemo pribliţno 10 - 15 minut na temperaturi 200°C.
Pripravili ga. Martina Lešnik in učiteljica Vera Vrbančič
35
Skrivnost uspešnega
čiščenja kontaktnih leč je…
Skupina učencev obogatitvenega programa iz kemije smo spoznavali
OTTA WICHTERLEJA, češkega kemika in izumitelja. Med njegovimi
prek 150 izumi je gotovo največja iznajdba kontaktnih leč. Izumil jih je
doma, s pomočjo soproge, leta 1961, a ni z njimi nič zasluţil, saj je češka
Akademija znanosti patent prodala ameriškemu podjetju National
Patent
Development.
Wichterle
je
tudi
ustanovil
oddelek
za
mikromolekularno kemijo na praški Karlovi univerzi in Kemijski
inštitut, ki je zaslovel z razvijanjem gelov za kontaktne leče.
36
Nadarjeni učenci 9. a, b, in c razreda smo se z veseljem vključili v
projekt »EVROPSKA VAS«. Ker je bila to Češka, smo se
dogovorili, da bomo preko spleta poiskali zanimivega češkega
kemika in poiskali čim več podatkov o njegovem delu. Odločili
smo se za Otta Wichterleja. Tako smo spoznali, da je med drugim
odkril tudi mehko kontaktno lečo. Ko smo imeli dovolj gradiva,
smo v delavnici izdelali plakat.
Načrtovali in izvedli smo preproste eksperimente na temo
»SKRIVNOST USPEŠNEGA ČIŠČENJA KONTAKTNIH LEČ«.
Učenci smo v delavnici aktivno sodelovali. Pridobili smo veliko
novih informacij o njegovem raziskovalnem delu.
Učenci OBP iz kemije
37
Sem dobri vojak Švejk,
preprost mali človek, ki se
mora znajti v brezčutnem
uradniškem svetu
drţavnega aparata in
njegove represivne
vsemogočnosti.
Skupina učencev obogatitvenega programa iz nemščine smo si
ogledali film o »Dobrem vojaku Švejku« v nemškem jeziku, češkega
avtorja Jaroslava Haška, se o videnem pogovorili in izdelali model
vojaka Švejka iz kartona. Izvedeli smo, da je »Dobri vojak Švejk«
Haškovo najbolj znano delo. Uvrščeno je bilo na častni seznam stotih
knjig, ki so oblikovale 20. stoletje in je prevedeno v šestdeset jezikov.
Naš skromni vojak ima mnogo slavnih prednikov. Learov norec,
Don Kihot, Vojček in Knez Miškin so samo nekateri izmed njih, ki so
se zapisali v zgodovino. Tako kot njegovi predhodniki pa tudi Švejk
ni
zgolj
navaden
bebček.
Pravzaprav
je
samo
prostodušni
posameznik, ki ne more ali noče sprejeti "bebavosti" sveta, ki ga
obkroţa. Naiven, vljuden, iskren in optimističen se mirno smehlja v
brk razčlovečeni birokraciji, političnemu nasilju, organom represije,
nizkotni človeški naravi in celo svetovni vojni. To je človek, ki v času
vsesplošnega pomanjkanja idealov, etičnih in moralnih principov,
vsemu navkljub vzklika domoljubne parole, pripoveduje nedolţne
anekdote in verjame v cesarja ter pravico. Takšnemu bebcu se je
treba nujno smejati, drugače bi se lahko kar razjokali.
Gregor Trplan, 9. b
38
Zala, kaj sta z učiteljico
angleščine, go. Silvo Plohl,
počeli v Pragi?
Z učiteljico Silvo Plohl sva se udeleţili 4 dnevne Akademije ACES v
Pragi. Prisotnih je bilo več kot 300 udeleţencev iz 15 evropskih
drţav, med katerimi so bili nosilci letošnjih in tudi lanskoletnih
projektov ter predstavniki ministrstev iz 14 drţav. Na akademiji
sta bili tudi predstavnici romunske šole, s katero smo bili v lanskem
šolskem letu v partnerskem projektu. Bili smo nastanjeni v praškem
hotelu Diplomat, kjer so potekale tudi vse dejavnosti. Udeleţili smo
se različnih delavnic, ki so bile povezane z novo temo za ACES
projekta. Nosilci predhodnih projektov smo imeli še dodatne naloge.
Vodili smo predstavitve kriterijev ocenjevanja projektov. Hitro je
prišel dan zaključne slovesnosti s podelitvijo različnih nagrad in
priznanj. Po uradni prireditvi je nastopila skupina The Spankers.
Ob njej smo uţivali in plesali. Sledil je še disko in druţenje z novimi
prijatelji. V petek dopoldne smo imeli vodeni ogled Prage in nato je
sledil povratek domov. Druţenje z udeleţenci akademije je bilo
zabavno,
predvsem
pa
poučno.
Spoznala
sem
veliko
novih
prijateljev, aktivno urila svoje znanje angleščine in nemščine, si
nabrala novih izkušenj pri medkulturnem timskem sodelovanju ter
se naučila veliko novega.
Zala Tirš, 9. c
39
Tukaj sva midve z
učiteljico.
40
Ste spoznali tudi kakšno
češko šolo in z njo navezali
stike?
Skupina učencev dadatnega pouka angleščine, pod mentorstvom
učiteljice ang., Silve Plohl, je vzpostavila kontakt z eno izmed čeških
šol - GYMNAZIUM USTI NAD LABEM, in si izmenjala predstavitve
šole, kraja in drţave. Predstavitve so zelo zanimive in bogate. Šola se
nahaja v okolici glavnega mesta Prage, v kraju Usti nad Labem in je
od Gornje Radgone oddaljena pribliţno 630 km. Prav tako smo
poiskali šolski sistem Češke, ga iz angleščine prevedli in primerjali z
našim.
41
42
NA KRATKO O NAŠI PARTNERSKI ŠOLI
Gymnazium dr.V. Smejkala
je ena od dveh gimnazij v mestu Usti nad
Labem (nad reko Labo) na severu Češke v bliţini nemške meje, ki ima okoli
100.000 prebivalcev.
Gymnazija dr.V. Smejkala je bila ustanovljena leta 1989. Sedaj jo obiskuje
okoli 600 učencev v starosti od 11 do 19 let. Izbirajo lahko med 4 ali 8 letnim
izobraţevanjem: štiriletni program gimnazije kot srednje šole ali osemletni
program, kar pomeni 4 leta niţje gimnazije po petem razredu osnovne šole in
še dodatna štiri leta gimnazije. Ta šola jih pripravi na študij na univerzi.
Vsak razred ima svojo matično učilnico, imajo pa še tudi računalniške,
znanstvene, likovne, glasbene učilnice, knjiţnico in dve telovadnici. Vsak
učenec ima svojo omarico.
Šola organizira različne izobraţevalne, okoljske, zgodovinske in jezikovne
prireditve, vsakoletne izmenjave z nemško šolo iz Chemnitza in tudi
jezikovna potovanja v Veliko Britanijo in Irsko ter smučanje v Avstriji ali
Italiji.
ČEŠKI IZOBRAŢEVALNI SISTEM
Obvezno izobraţevanje traja 9 let, od 6. do 15. leta, in se konča z zaključnim
spričevalom osnovne šole.
Tako imenovana niţja srednja šola ali niţja gimnazija lahko poteka ţe od 11.
do 15. leta, sicer pa se srednja šola prične s 15. letom starosti ter konča pri 19.
letih z maturo.
Za prehod v srednjo šolo imajo učenci tri moţnosti:
1. gymnázium,
2. tehnično šolo, imenovano støední odborná škola (SOS),
3. ali strokovno šolo, imenovano støední odborné uèilištì (SOU).
Manj kot 10% študentov v tej starosti obiskuje Škofijsko gimnazijo.
Vse srednje šole ob zaključku organizirajo svoje maturitetne oz. zaključne
izpite.
Pia Zemljič, 9. c
43
MOTIVACIJSKA VPRAŠANJA
V času spoznavanja Češke smo občasno, pri jutranjih objavah,
postavljali motivacijska vprašanja, na katera so učenci samostojno
iskali odgovore in tako še dodatno bogatili vedenje o dotični drţavi.
Učenci, pozdravljeni!
Kot ste mogoče ţe prav ugotovili, je naša izţrebana drţava, Češka Republika. Ob
številnih aktivnostih, ki se bodo v šoli odvijale, ţelimo, da sami iščete informacije v
zvezi s Češko in tako tudi samostojno spoznavate izbrano drţavo. V ta namen bomo
občasno zastavili vprašanje, na katerega poskušajte najti odgovor. Ker je tematski
poudarek projekta na PROSTOVOLJSTVU, zastavljena vprašanja niso tekmovalne
narave, zato tudi nagrad ni. Največja nagrada vsakega naj bo obogateno znanje in
spoznanje! In še vprašanje?
Iz kakšnega materiala je bil (poleg kamenja in malte) zgrajen simbol Prage, Karlov
most?
Iz kakšnega materiala je bil (poleg kamenja in malte) zgrajen simbol Prage, Karlov
most? Odgovor na zastavljeno vprašanje so jajca. Legenda pravi, da je kralj Karel
IV., leta 1357 od vseh čeških kmetov zahteval kokošja jajca kot dodatek h
gradbenemu materialu za bodoči most čez reko Vltavo. Tako naj bi bil most
močnejši in trdnejši. Toda kmetje so zahtevo razumeli po svoje in so mu poslali trdo
kuhana jajca.
Tudi slavnega češkega pisatelja, Jaroslava Haška, je neke februarske noči, leta 1911,
prignalo na Karlov most, a iz povsem drugih razlogov. Pijan se je ţelel vreči v
Vltavo, a mu je to preprečil mimoidoči frizer. Le nekaj mesecev po tem je začel
pisati zgodbo o Dobrem vojaku... Kako je bilo ime glavnemu junaku teh satiričnih
romanov?
Karlov most je ena izmed najbolj obleganih turističnih znamenitosti Prage. V 14.
stoletju zgrajen most povezuje staro mestno jedro Prage z Malo strano. Po njem se
vsaj enkrat sprehodi prav vsak turist – ne samo zaradi čudovitih stolpov na obeh
bregovih reke Vltave, ki jo prečka most, in umetelno izdelanih kipov na mostu, pač
pa tudi zaradi enkratnega razgleda na Hradčane in ostale dele Prage.
Vsi obiskovalci se morajo po starem običaju dotakniti medeninaste plošče na
podnoţju praškega nadškofa Janeza Nepomuka, svetnika tega mostu, najstarejšega
od 30 kipov - dotik po legendi prinaša srečo.
44
Kako je bilo ime glavnemu junaku satiričnih romanov Jaroslava Haška? Odgovor
na zastavljeno vprašanje je Švejk. Jaroslav Hašek, slavni češki humorist in pisatelj
satiričnih romanov, in nad tisoč kratkih zgodb, je bil rojen 30. aprila 1883 v Pragi
in umrl nenadne ter zgodnje smrti 3. januarja 1923 v vasi Lipnice, zaradi
tuberkuloze in prevelike telesne teţe. Bil je tudi novinar, razvpit bohem in splošni
šaljivec, kar mu je v ţivljenju povzročalo veliko teţav in ga hkrati navdihovalo pri
pisanju. Haškovo najbolj znano delo je »Dobri vojak Švejk«. Uvrščeno je bilo na
častni seznam stotih knjig, ki so oblikovale 20. stoletje in je prevedeno v šestdeset
jezikov.
Sedaj pa še novo vprašanje. Praga je eno od najlepših evropskih mest, arhitekturno
izstopajo Hradčani, nekdanji dvorec čeških kraljev, sedaj pa sedeţ češke vlade.
Tudi Slovenec je pustil močan arhitekturni pečat v mestu Praga. Kateri?
"ŠVEJK, NE IGRAJTE MI BEBCA!"
Naš skromni vojak ima mnogo slavnih prednikov. Learov norec, Don Kihot,
Vojček in Knez Miškin so samo nekateri izmed njih, ki so se zapisali v zgodovino.
Tako kot njegovi predhodniki pa tudi Švejk ni zgolj navaden bebček. Pravzaprav je
samo prostodušni posameznik, ki ne more ali noče sprejeti "bebavosti" sveta, ki ga
obkroţa. Naiven, vljuden, iskren in optimističen se mirno smehlja v brk
razčlovečeni birokraciji, političnemu nasilju, organom represije, nizkotni človeški
naravi in celo svetovni vojni.
To je človek, ki v času vsesplošnega pomanjkanja idealov, etičnih in moralnih
principov, vsemu navkljub vzklika domoljubne parole, pripoveduje nedolţne
anekdote in verjame v cesarja ter pravico. Takšnemu bebcu se je treba nujno
smejati, drugače bi se lahko kar razjokali.
Kateri Slovenec je pustil močan arhitekturni pečat v češkem mestu Praga? To je bil
svetovno znani slovenski arhitekt, Joţe Plečnik. Plečnik je pustil močan pečat v češki
prestolnici, saj je tam na povabilo takratnega češkoslovaškega predsednika, Tomaša
Garrigueja Masaryka, deloval med letoma 1920 in 1935, ko je prenovil in novo podobo
vtisnil sedeţu čeških vladarjev, gradu Hradčani, in se lotil mogočnega sakralnega
projekta, ki sodi v sam vrh njegovega ustvarjanja - lotil se je gradnje Cerkve srca
Jezusovega na Vinohradih.
Obvezna sestavina češke kuhinje je rohlíky. Kaj je to? Odgovore na zadnje vprašanje
lahko zapišete na listič, ne pozabite pripisati svojega imena, priimka in razreda, ter ga
oddajte še danes v rdečo vrečko s Češko zastavo, ki se nahaja v jedilnici. Med
pravilnimi odgovori bomo izţrebali nekoga, ki bo prejel nagrado od gospoda
ravnatelja, Dušana Zagorca, na svetovni Dan Zemlje, 22. 4. 2011.
45
Značilnost Plečnikovih arhitekturnih stvaritev je, da je vedno izrabil vse elemente v
objektu, prostoru in naravi, ki so ţe tam in jih izpostavil kot vredne. Zasvetile so se v
novem sijaju in energiji; z odstranitvijo posameznih delov previsokega obzidja okoli
praškega gradu je Praţanom pokazal najlepše vedute Prage, s projektom »Rajski
vrt« na Hradčanih pa je vključil zanemarjeni angleški park v novo vlogo na gradu.
Tako je grad povezal z mestom, meščane pa z naravo v njihovi neposredni bliţini.
Podobno je harmonično povezal naravo in stari dvorec v Lanceh blizu Prage, ki je
poletna rezidenca predsednika republike. Znamenit je tudi verski objekt Cerkev srca
Jezusovega v Pragi z idealno rešeno enovito prostorno dvorano. Nad oltarjem v tej
cerkvi je postavil skupino kipov svetnikov, ki so zaščitniki Čehov, in Jezusa. Cerkev
je zgrajena v mestni četrti Vinohrady v letih 1928-1930 na moderen način zelo hitre
gradnje. Po odprtju so jo nekateri kritizirali in v nekaterih vodnikih po Pragi sploh ni
navedena. Plečnik je v Pragi deloval kar dolgo časa, saj je bil v obdobju 1911 do
1920 profesor na Umetniško-obrtni šoli, od 1920 do 1930 pa glavni arhitekt obnove
gradu čeških knezov in kraljev.
Obvezna sestavina češke kuhinje je »rohlíky«. Kaj je to? Rohliky je podolgovati
kruh, podoben našim štručkam oz. rogljičkom. Običajno je rahlo slan in se lahko
uţiva tudi z različni namazi. Na šoli so jih spekli tudi učenci pri izbirnem predmetu
NPH, s prijazno pomočjo ge. Lešnik, mame učenke naše šole, in učiteljice
gospodinjstva, Vere Vrbančič. Rohliky-ji bodo občasno, vse do prireditve za
Evropsko vas, tudi na pokušino.
V sklopu projekta, je bilo to zadnje vprašanje. Upam, da ste, kljub ne-tekmovalni
naravnanosti vprašanj, poiskali odgovore na različna vprašanja, se ob tem kaj novega
naučili in tako bolje spoznali drţavo Češko. Na osnovi številnih aktivnosti, ki so se
odvijale na šoli, je nastalo mnogo lepih izdelkov. Vabimo vas, da si ogledate razstavo
izdelkov, fotografij, plakatov, katero izmed risank »Krtka« ali »A je to«, in še kaj, ter
tako začutite Češko, kot smo jo tudi mi. Sklepni prireditvi projekta bosta na naši šoli,
v četrtek, dne 5. 5. 2011, in v Murski Soboti, dne 10. 5. 2011.
Na zastavljeno vprašanje
je pravilno odgovorila
Tinkara iz 1. a.
46
Razstava
Na osnovi vseh aktivnosti, ki so se izvajale na temo projekta Evropska
vas – Češka skozi vso šolsko leto, smo v avli šole pripravili razstavo
nastalih izdelkov, fotografij in video-predstavitev, na kateri so se med
drugim predvajale tudi češke risanke, ki so si jih učenci z veseljem
pogledali in se ob njih iz srca nasmejali.
47
Zaključna prireditev na šoli
Šolsko sklepno prireditev projekta Evropska vas - Češka, dne 5. 5. 2011,
smo izvedli v dveh delih, in sicer, 3. šolsko uro za učence predmetne
stopnje in 4. šolsko uro za učence razredne stopnje ter učence
podruţnične šole dr. Janka Šlebingerja. Namen predstavite je bil, da
celotna šola vidi in začuti, kaj vse se je na šoli dogajalo v sklopu
projekta. Na prireditvi so učenci predstavljali delo v oddelkih oz.
skupinah, opisali svoje občutke in vtise, nekateri so zapeli, spet drugi
zaplesali… Bilo je lepo, pestro in vsakomur je bila ponujena priloţnost,
da začuti kanček Češke drţave.
48
Knjiţnica
Seznam poljudnoznanstvene literature o Češki, izbor češkega ljudskega slovstva in
leposlovja čeških avtorjev, ki jih imamo v šolski knjiţnici
Ljudsko slovstvo:
Lonček, kuhaj! Ljubljana : Mladinska knjiga, 1993. (Pedenjpedov vrtiljak) + zvočna kaseta
Lonček, kuhaj! V: Lonček kuhaj! : Najlepše slovanske ljudske pripovedi. Ljubljana : MK,
2011. (Deteljica)
Enonoga goska. V: Lonček, kuhaj!
Ko dedek noče več pripovedovati. V: Lonček, kuhaj!
Katra in peklenšček. V: Svetovne pravljice. Ljubljana : Nova revija, 2004
C
Miller, Z.: Krtek in raketa. Ljubljana : Zaloţba Mladika, 2002
Miller, Z.: Krtek in orel. Ljubljana : Zaloţba Mladika, 1998
Miller, Z.: Kako je krtek prišel do hlačk. Ljubljana : Zaloţba Mladika, 1999
Miller, Z. Krtek in zelena zvezda. Ljubljana : Zaloţba Mladika, 1999
Miller, Z. Krtek pozimi. Ljubljana : Zaloţba Mladika, 2000
Miller, Z. Krtek in mamica. Ljubljana : Zaloţba Mladika, 2010
Čapek, J.: O psičku in muci. Ljubljana : Zaloţba Mladika, 1994
Čepčekova, E.: Čebelica Maja in njeni prijatelji. Ljubljana : Mladinska knjiga , 1978
Stojak, A.: Jonatan 1 in 2. Ljubljana : Domači video, 1993. videoposnetek
P
Werich, J.: Fimfarum. Ljubljana : Sanje, 2003
Čech, P.: Čudeţni vrt. Ljubljana : Sanje, 2009
Čapek, K.: Devet pravljica pa še ena za nameček od Jesefa Čapka. Ljubljana : MK, 1976
M
Švejk, J.: Dobri vojak Švejk.Ljubljana : DZS, 2000
Kundera, M.: Neznosna lahkost bivanja. Ljubljana : MK, 1985
Čapek, K.: Vojna z močeradi. Ljubljana : TZS, 1980
Poljudnoznanstvena literatura
Severna in vzhodna Evropa. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1994.
Boden, M.: Evropa naša preteklost in prihodnost. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2004
Lambert, N.: Evropejčki. Radovljica : Didakta 2008
Boltje, J.W. Češka. Radolvjica : Didakta, 2006
Pripravila; Janja Miladinovič Loncner
49
-
»Na shledanou«
(nasvidenje) do
naslednjega šolskega leta,
ko bomo spoznavali
drugo članico Evropske
unije.
50