Glasilo Svet invalidov - 2. številka

Svet invalidov MOM
Vsebina
Kolofon
Glasilo Sveta invalidov Mestne občine Maribor
Izdajatelj: Svet invalidov MOM
Spletna stran: www.maribor.si
Naslov:
Informacijska pisarna za invalide
Mestna občina Maribor, Ul. Heroja Staneta 1
2000 Maribor
Telefon: 02/2201-202
Telefaks: 02/2201-244
e-naslov: [email protected]
Uredniški odbor:
Uršula Godec, Slavica Jauševec, Milan Kotnik
Posamezni avtorji prispevkov in fotografij so objavljeni
na straneh društev, ki v glasilu predstavljajo svoje
poslanstvo in aktivnosti.
Oblikovanje in prelom:
Jure Mlakar
Tisk:
Dravska tiskarna Maribor
Naklada:
5.000 izvodov
3. stran
4. stran
5. stran
6. stran
8. stran
9. stran
10. stran
12. stran
14. stran
15. stran
16. stran
18. stran
20. stran
22. stran
24. stran
25. stran
26. stran
27. stran
Uvodne besede
Novice SI MOM
Športne igre invalidov
Društvo bolnikov po možganski kapi
Društvo diabetikov
Društvo distrofikov
DGNP
Društvo invalidov
Društvo laringektomiranih
Združenje multiple skleroze Slovenije - p. Maribor
Društvo študentov invalidov
Društvo vojnih invalidov
Društvo Sožitje
Društvo Sonček
MPIS
AC TRAIN
Županov oder prijateljstva
EPK napovednik
Obvestilo!
Informacijska pisarna za invalide posluje od 10. oktobra 2011 v prostorih Mestne občine
Maribor, Ulica heroja Staneta 1, soba 237/II. nadstropje.
Za osebe na invalidskih vozičkih in druge gibalno ovirane osebe je dostop urejen z dvigalom,
vhod z dvoriščne strani občinske stavbe.
Svoja vprašanja lahko pošljete tudi na e-naslov [email protected] ali nas pokličete na tel.
številko 02/2201 202.
Uradne ure: od pon. do pet. od 10.00 - 12.00.
INFORMACIJSKA PISARNA ZA INVALIDE, Mestna občina Maribor, Ul. Heroja Staneta 1, 2000 Maribor
Telefon: 02 2201 535
e-naslov: [email protected]
Uradne ure: od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro
Invalidom nudimo:
• osnovne informacije za urejanje osebnih dokumentov in drugih osebnih opravkov na Upravni enoti Maribor in
Mestni občini Maribor;
• informacije o lokacijah in delovanju invalidskih društev v Mariboru;
• pomoč pri reševanju problemov, napotitve na ustrezne institucije, posredovanje kontaktov in informiranje o
strokovnih službah MOM.
SVET INVALIDOV MOM,
sekretarka: Ana Mandl,
Kontakt med uradnimi urami: od pon. do pet. od 10.00 - 12.00
Telefon: 02/ 220 12 02, e-naslov: [email protected]
Svet invalidov MOM
Spoštovani!
Nadvse sem počaščen in ponosen, da vam lahko ob izidu že druge
številke skupnega časopisa mariborskih invalidskih društev in Sveta
invalidov MOM namenim nekaj besed.
Pred kratkim ste mi zaupali vodenje Sveta invalidov MOM, na kar sem
izredno ponosen. Svet invalidov je posvetovalno telo župana in smo
ga ustanovili z namenom izboljšanja položaja in izenačitve možnosti
za vse ljudi. Njegova naloga je predvsem ozaveščanje in opozarjanje
javnosti, pristojnih inštitucij in laične javnosti o drugačnih potrebah
vsakega izmed nas ter po svojih zmožnostih ukrepati za rešitev
problemov. Vsi skupaj pa moramo stremeti k temu, da omogočimo
pogoje, ki bodo nudili vsakemu posamezniku možnost za polno in
enakovredno vključevanje na vseh področjih življenja.
V razmeroma kratkem času smo z dobrim sodelovanjem, s predlogi in s pobudami vas vseh uspeli rešiti veliko neenakosti.
Kot primer naj omenim samo odstranitev velikega števila arhitektonskih ovir, vgradnjo talnih taktilnih oznak za slepe;
za izboljšanje dostopnosti do objektov, kjer se bodo med Evropsko prestolnico kulture izvajale različne prireditve, smo
ustanovili posebno skupino, vsekakor pa se trudimo tudi na drugih področjih.
Treba se je zavedati, da je reševanje invalidske problematike kompleksen in dolgotrajen proces, vendar smo na dobri
poti. Z ustanovitvijo skupin, ki vključujejo največje strokovnjake in entuziaste s posameznih področij, lahko s trdim
delom, zagnanostjo in s skupnimi močmi dosežemo še veliko več.
Zelo me je razveselilo spoznanje medsebojnega naraščajočega sodelovanja različnih invalidskih društev. To je bila velika
želja Sveta invalidov MOM že od njegove ustanovitve. Več glav več ve, ideje in prijateljske razprave lahko prinesejo
samo pozitivne stvari. Svet invalidov pa je tu kot spodbuda, pomoč in podpora pri skupnih prizadevanjih za boljši in
enakopravnejši jutri.
Zelo sem ponosen na vse vas, ki ste prispevali k temu, da smo izdali že drugo številko časopisa Svet invalidov. Zahvaljujem
se vsem avtorjem vsebin, uredništvu in donatorjem ter drugim sodelavcem, ki so omogočili njen izid. Za naprej si lahko
samo želim tako dobrega in uspešnega sodelovanja!
Vsem bralkam in bralcem pa želim čim boljšo informiranost in veliko zadovoljstva ob prebiranju glasila.
podžupan Milan Mikl
predsednik Sveta invalidov MOM
Jeseni predali namenu dvigalo na MOM
Od 16. septembra 2011 so bolj dostopni za invalide oziroma za gibalno ovirane prostori upravne enote in Mestne občine
Maribor, saj so takrat slovesno predali namenu osebno dvigalo, ki je zgrajeno tako, da se v njem lahko prevažajo tudi
gibalno ovirani.
Prav zaradi tega, torej olajšanju dostopa gibalno oviranih oseb v prostore mestne uprave MOM in Upravne enote
Maribor, so to dvigalo sploh začeli graditi. Dvigalo povezuje pritličje, prvo in drugo nadstropje, uporabnikom pa je vstop
vanj omogočen z dvoriščne strani zgradbe, kjer je poleg vstopa urejeno tudi parkirno mesto za invalide.
Pa še nekaj tehničnih podatkov o samem dvigalu – je panoramsko, torej s prozornimi stenami, tako da se vidi ven, in z
električnim pogonom. Njegova nosilnost je 630 kg ali osem oseb. Vrednost celotne investicije je znašala 65.387 evrov,
od tega so bila donatorska sredstva v višini 28.700 evrov, druga sredstva pa so bila zagotovljena iz proračuna MOM.
Dvigalo je na osnovi javnega razpisa uredilo podjetje Caster dvigala d.o.o. iz Ptuja.
U. G.
Svet invalidov MOM
Maribor potrebuje
invalidom prilagojena
javna stranišča
Avtorica: Petra Leskovšek Lasetzky
19. november je svetovni dan stranišča,
ki ga obeležujemo po vsem svetu in s katerim se povečuje
predvsem ozaveščenost in pripravljenost lokalnih
skupnosti za boljše sanitarne pogoje. Prav zaradi tega
je Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen (KVČB)
lani že tretjič izpeljalo projekt Naj javno stranišče. Projekt
je namenjen ozaveščanju javnosti o pomenu stranišč ter
kot informacija članom in nečlanom društva ter drugim
invalidom, kje v obiskanih mestih imamo možnost
dostopa do stranišč, ki jih kot svojo temeljno potrebo
nujno potrebujemo.
Mestna občina Maribor ima 8 javnih stranišč, dve v
Mariborskem mestnem parku (za Akvarijem-Terarijem
in v neposredni bližini otroških igral), na Vodnikovem
trgu na mariborski tržnici, v Magdalenskem parku, na
Trgu revolucije pod Glavnim mostom (na desnem bregu
Drave), na Partizanski cesti pod Turistično informacijskim
centrom (TIC), na Klinetovi ulici za Osnovno šolo Leona
Štuklja in pod Glavnim mostom na levem bregu Drave.
Od osmih javnih stranišč so namenjena izključno
invalidom na invalidskih vozičkih le na treh lokacijah, pa
še tam težko dostopna, in sicer pod Glavnim mostom na
levem bregu Drave, za Osnovno šolo Leona Štuklja in za
Akvarijem terarijem.
Na lokaciji pod Glavnim mostom je klančina, vendar se
vrata odpirajo navzven, zraven tega pa je postavljeno
še betonsko korito kar invalidom izredno otežuje sam
dostop. Zaradi tega predlagamo vrata, ki se odpirajo
na senzor. Javno stranišče za Akvarijem terarijem pa je
dosegljivo le s ključem, ki se ga dobi pri blagajni v samem
Akvariju terariju le, ko je ta odprt. Pravzaprav so nekatera
javna stranišča odprta le od 14. do 19. ure, kar je dodatna
težava.
Predlagamo, da MOM izgradnjo javnih stranišč,
dostopnih tudi za invalide na invalidskih vozičkih na
še več lokacijah, predvsem tistih, kjer se bodo v sklopu
Evropske prestolnice kulture odvijale številne prireditve
(npr. v neposredni bližini TIC ali na Trgu Leona Štuklja,
v prostorih bivšega kina Partizan ali kina Udarnik) in pa
spremembo odpiralnega časa, in sicer vsaj do 21. ure.
Stranišča potrebujemo namreč vsi, invalidi pa nujno
potrebujemo tudi prilagojen dostop, na katerega pa se
žal velikokrat pozabi.
4
Novice SI MOM
Predstavitev dela
skupine za preverjanje
dostopnosti
Avtorja: Valentina Šardi, Simon Šerbinek
Skupina za preverjanje dostopnosti v mestu Maribor deluje
v okviru zavoda MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica
kulture. Njen glavni namen je bil že pred začetkom EPK,
da obišče vse lokacije, ki so postala prizorišča predstav
in dogajanj v času, ko je Maribor evropska prestolnica
kulture, in jih po predpisanih kriterijih oceni, kako so
dostopna za osebe na invalidskih vozičkih, za slepe in
slabovidne ter gluhe in naglušne osebe. Na podlagi ocen
in zapisanih komentarjev so po vsakem pregledu napisali
tudi poročilo in fotografsko arhivirali.
Delovna skupina v sestavi Valentine Šardi (MARIBOR
2012), Simon Šerbinek (DPSŠ), Mitja Tomažič in Srečko
Ostreuh (DGNP) ter Boštjan Bratušek (DSIŠ) je obiskala 15
prizorišč:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Muzej Narodne osvoboditve
Pokrajinski muzej
Zavod Udarnik
Slovensko narodno gledališče Maribor
Stolna cerkev
Univerzitetna knjižnica Maribor
Festivalna dvorana Lent
Frančiškanska cerkev
Narodni dom
Kibla
Umetnostna galerija Maribor
Dvorana Union
Fotogalerija Stolp
Hiša Stare Trte
Lutkovno gledališče
Na podlagi ogledov in same komunikacije z vodji v
posameznih lokacijah smo ugotovili, da si zaposleni želijo
imeti bolj dostopne prostore v svojih ustanovah, vendar
pa spremembe in prilagoditve povsod niso izvedljive.
Največ težav poleg zagotavljanja zadostnega vira financ
povzroča birokracija, saj so nekateri objekti zgodovinsko
in/ali arhitekturno zaščiteni in se ne sme posegati v
te objekte. Nekateri objekti pa imajo več lastnikov in
največkrat v takih primerih pride do križanja interesov.
Ker se zaposleni sami zavedajo razsežnosti problematike,
so nam v vseh objektih zagotovili, da so pripravljeni nuditi
pomoč, če bi bila ta potrebna. Vendar pri vseh oblikah
invalidnosti kljub trudu ne moremo zagotoviti zadostne
pomoči. Osebe s težavami s sluhom oz. naglušne osebe
Novice SI MOM
potrebujejo indukcijsko zanko, da razumejo sogovornika.
To težavo so uredili v Stolni cerkvi in Frančiškanski cerkvi,
kjer so to zanko napeljali. V večini objektov z dvigali imajo
tipke za posamezna nadstropja tudi v Braillovi pisavi za
slepe in slabovidne.
Po ogledu vseh objektov, ki smo jih morali ogledati, smo
preverjali tudi vsebino prireditev in podali informacije
za vsebinsko dostopnost, predvsem za osebe s težavami
vida in sluha.
Športne igre invalidov
Maribora
Avtor besedila: Milan Kotnik,
strokovni delavec-sekretar DGNP Maribor
Fotografije: arhiv društva
V petek, 27. maja 2011, smo organizirali že »DRUGE
ŠPORTNE IGRE INVALIDOV MARIBORA« v izjemno
dobrem sodelovanju Sveta invalidov Mestne občine
Maribor in številnih mariborskih invalidskih društev v
športnih objektih Tabor.
Svet invalidov MOM
Na otvoritvi iger, kjer je bilo več kot 300 udeležencev, sta
spregovorila podžupan Mestne občine Maribor Milan
Mikl, predsednik Sveta invalidov Mestne občine Maribor
Aleš Škof, ki je prireditev vodil skupaj z vodji člani društev,
ki so bili zadolženi za izvedbo tekmovanj.
Na otvoritvi so s kulturnim programom nastopili še
varovanci društva Sožitje s plesom, ženski pevski zbor
Društva invalidov Maribor s pevskim nastopom in gluhi
člani kulturno-umetniške skupine »Tihi svet« iz Društva
gluhih in naglušnih Podravja z dvema točkama.
Zelo veseli smo bili članov Sveta za odpravljanje arhitektonskih in komunikacijskih ovir iz Ljubljane, ki so si
ogledali otvoritev in športna tekmovanja.
Dan je minil v prijateljskem tekmovalnem vzdušju. Ob
zaključku smo podelili 14 kompletov pokalov. Zelo smo
bili veseli, da so igre uspele in da so bili vsi udeleženci
in gostje zelo zadovoljni. Po prijetnem druženju smo
se poslovili z mislijo, da s skupnimi močmi lahko vedno
uspešno organiziramo tovrstna tekmovanja, kar je tudi
temeljni cilj Sveta invalidov Maribor, da se povezujemo,
delamo z roko v roki in izmenjujemo svoje izkušnje na
različnih področjih.
Iskrena hvala vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji in
se trudili za uspeh »iger«.
Na različnih športnih prizoriščih – Ledna dvorana, Dvorana
Tabor, gostišče Taborka – so se številni člani iz dvanajstih
invalidskih društev Maribora pomerili v šahu, steznem
kegljanju, ruskem kegljanju, namiznem tenisu, malem
nogometu, pikadu, ulični košarki na vozičku in metanju
na koš.
5
Svet invalidov MOM
Predstavitev društva
Avtor: Boris Hojnik, Zvezdana Sužnik
Fotografije: Arhiv društva DBMKP
Možganska kap, zlasti pa njene posledice, postavi
bolnika, njegove svojce, prijatelje, sodelavce in
znance pred številna in marsikdaj težavna vprašanja.
Na nekatera je možno odgovoriti takoj, na druga pa
prinesejo pravi odgovor šele čas, nove življenjske
izkušnje in druženje z ljudmi s podobnimi težavami.
Skratka, družimo se ljudje, ki smo preživeli možgansko
kap in naši svojci. V okviru Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije deluje od leta 2003 Klub
bolnikov po možganski kapi Maribor. Mesečno prihaja na
srečanje povprečno 35 članov, po evidenci Združenja CVB
pa je na našem območju 163 bolnikov, njihovih svojcev in
drugih. Prihajajo pa iz Mestne občine Maribor in okoliških
občin – Starše, Kungota, Rače - Fram, Hoče-Slivnica,
Pesnica, Šentilj, Ruše, Kungota itd..
Redna mesečna srečanja potekajo vsako drugo sredo v
mesecu ob 17. uri (razen julija in avgusta) v prostorih URI
Soča, Center Maribor, Čufarjeva 5, Maribor.
Na rednih srečanjih, ki so dolga približno 90 minut, v
prvem delu običajno potekajo strokovna predavanja in
predstavitve, predvsem s področja zdravstva in sociale, pa
tudi kakšna potopisna predavanja. Prisotni strokovnjaki so
zmeraj deležni številnih vprašanj. V drugem delu srečanja
ima mesto klubska tematika.
Društvo bolnikov po možganski kapi
Podravja Maribor
Interesne skupine
V klubu smo se začeli dobivati poleg rednih srečanj še v
manjših, interesnih skupinah. Glavni namen delovanja teh
skupin je druženje in pogovor, navezovanje in poglabljanje
medsebojnih odnosov ter posredovanje življenjskih
izkušenj. Zaradi lažjega zapomnjevanja potekajo vse
skupine v okviru CVB kluba Maribor ob istem času, na
istem mestu, približno enako dolgo – vedno v sredo ob 17.
uri.
Na željo bolnikov po možganski kapi, ki jim je – razen kapi
– skupen še kakšen drug interes so nastale štiri skupine, ki
združujejo tako bolnike kot tudi njihove svojce.
Skupina ročnih spretnosti »ROKICE« združuje želja po
ustvarjanju. Pri tem uporabljajo različne tehnike in
materiale. Ustvarjajo ob različnih priložnostih (izdelovanje
adventnih venčkov, novoletnih čestitk, pustnih mask,
barvanje pirhov itd.), pa tudi za razne namene (zlaganje
prtičkov, slikanje na steklo, les itd.). Med delom se rešujejo
majhne in velike težave, ki pestijo prisotne, razvijajo se
debate, ki jih spremljajo solze in smeh.
Računalniška skupina »TIPKE« združuje člane, ki se želijo
naučiti uporabljati računalnik ali pa svoje znanje dopolniti
in nadgraditi. Poleg računalniškega znanja razvijajo
tudi miselne spretnosti in pridobivajo možnost širše
komunikacije z domačega naslova.
Skupino s težavami v sporazumevanju »JEZIKI« sestavljajo
člani, ki imajo težave na različnih nivojih izražanja in sporazumevanja. Nekateri ne zmorejo govornega izražanja,
Skupinska slika naših članov pred vstopom na splav
6
Svet invalidov MOM
Društvo bolnikov po možganski kapi
Podravja Maribor
Obiskala nas je skupina iz Kranja
drugi imajo težave s pisanjem, tretji z razumevanjem
pisane besede, spet drugi imajo probleme na več področjih
hkrati. V skupini dobijo priložnost, da se »pogovarjajo« na
način, ki ga zmorejo.
Skupino »SVOJCI« sestavljajo svojci bolnikov po
možganski kapi. Svojci ugotavljajo, da je vsa pozornost
usmerjena na bolnike, sami pa ostajajo brez vsakršne
pomoči, prepuščeni samim sebi. Na skupini imajo
možnost spregovoriti o svojih težavah in strahovih, ki jih
spremljajo. Na eno od srečanj smo povabili specialistko
klinične psihologije dr. Vesno Radonjič – Miholič, ki se
na URI-SOČA v Ljubljani že 30 let ukvarja s problematiko
bolnikov po možganski kapi in njihovih svojcev. Rdeča
nit našega pogovora z dr. Radonjičevo je bila, kako
možganska kap vpliva na bolnika in njegovo družino.
Od aprila 2011 pa deluje tudi Društvo bolnikov po
možganski kapi Podravja Maribor, ki bo pokrivalo
območje severovzhodne Slovenije. Tako se bo večina
aktivnosti iz kluba nadaljevala v društvu.
Namen društva
•
•
•
•
•
•
vključevanje bolnikov po možganski kapi v družbeno
okolje, da lahko zadovoljujejo svoje posebne in
splošne potrebe, ki izvirajo iz njihovih telesnih okvar
in prizadetosti;
da se srečujejo s sebi enakimi, se pogovarjajo in
izmenjujejo izkušnje;
enakopravno vključevanje bolnikov po možganski
kapi v življenje z zdravimi;
ohranjanje in izboljšanje kakovosti življenja po
možganski kapi;
spodbujanje, spremljanje in sodelovanje v
preventivnih programih za bolnike po možganski
kapi, tako samostojnih in skupnih z drugimi društvi;
izvajanje preventivnih strokovnih predavanj za
•
izboljšanje
kakovosti
življenja;
• preučevanje in reševanje
zdravstvene in socialne
problematike
skupin
bolnikov in posameznikov
po
možganski
kapi;
premagovanje
socialnih
stisk in ovir;
• zavzemanje za dodatne,
zaradi bolezni specifične
pravice
bolnikov
po
možganski kapi (tehnični
pripomočki, odprava arhitektonskih, prometnih in
socialnih ovir);
• organizirano druženje z
drugimi sorodnimi društvi in
klubi;
organiziranje laične pomoči bolnikom po možganski
kapi.
Obiskujemo organizirano vadbo v telovadnici in bazenu,
ki jo vodi fizioterapevtka MTC Fontana. Zelo dobro so
sprejeti pikniki, sprehodi in izleti. Nadaljevali bomo tudi z
ogledi razstav, muzejev in raznih prireditev.
V novih prostorih
Naše društvo je pred kratkim od Mestne četrti Ivan Cankar
dobilo v uporabo prostore. Pri naših aktivnostih bomo k
sodelovanju povabili okoliške krajane. Trenutno nas je v
društvu 53 članov, nismo se še predstavili širši javnosti.
Delovanje društva v novih pogojih bo omogočalo
druženje v čisto prostih aktivnostih. Možno bo igranje
šaha, kart in drugih družabnih iger. Organiziramo lahko
strokovna predavanja, meritve – krvni tlak, sladkor in
holesterol – ter razne predstavitve – zdravstvo, rehabilitacija, pripomočki itd.
Društvo deluje z zelo malimi sredstvi, ki jih pridobimo
s članarino, dotacijo ene okoliške občine in verjetno bo
nekaj donacij naših prijateljev. Tudi v klubu smo vsa leta
delali samo z donacijami in prispevki nas samih.
DRUŠTVO BOLNIKOV PO MOŽGANSKI KAPI
PODRAVJA Maribor
Šubičeva ulica 11
2000 Maribor
Telefon: 041 715 911
Elektronski naslov:
[email protected]
Uradne ure:
sreda: 10.00–12.00
četrtek: 16.00–8.00
7
Svet invalidov MOM
Dogodki v letu 2011
Avtor: Lidija Salamon, strokovna sodelavka društva
Fotografije: Arhiv društva
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo v letu 2011
uspešno izvedli vse načrtovane aktivnosti.
Društvo Diabetikov Maribor
pravilni prehrani.
Predavanja
Zraven organiziranih predavanj, ki so bila v sklopu okrevanj,
smo še dodatno organizirali 3 strokovna predavanja v
raznih zdraviliščih.
Občni zbor
25. marca je bil redni občni zbor s strokovnim predavanjem:
»Diabetična retinopatija«. Predavala je dr. Dušica Pahor,
predstojnica oddelka za očesne bolezni UKC Maribor.
Občnega zbora se je udeležilo 170 članov.
Okrevanja
V letu 2011 smo izvedli kar tri edukativna okrevanja skupaj
z organiziranimi predavanji in sicer dva v zdravilišču in
enega na morju, na otoku Hvaru, katerega se je udeležilo
117 naših članov.
V času okrevanja je bilo poskrbljeno za naslednje
aktivnosti:
• jutranja telovadba • meritve krvnega sladkorja, holesterola in krvnega
tlaka
• strokovna predavanja
• vodeni sprehodi
Meritve
Skozi celo leto opravljamo brezplačne meritve krvnega
sladkorja, krvnega tlaka in brezplačno svetovanje o
Sprehodi in planinski pohodi
Po načrtovanem programu aktivnosti redno izvajamo
organizirane sprehode skozi mariborski Mestni park in
bližnjo okolico, ki jih vodi prostovoljec Golčar Valentin, ki
potekajo 1 krat tedensko. Organiziramo redne mesečne
planinske pohode, ki jih vodi prostovoljka Melita Klasinc,
višja medicinska sestra. Tako smo v letošnjem letu obiskali
Urban, Boč, Donačko goro, Veliko planino in Lovrenška
8
Društvo Diabetikov Maribor
Svet invalidov MOM
jezera. Udeležba na vseh
pohodih je brezplačna.
Športne aktivnosti
Naši člani so aktivni tudi
na športnem področju;
v
balinanju,
kegljanju,
namiznem tenisu in pikadu.
Te aktivnosti izvajamo v
najetih dvoranah in so za
udeležence brezplačne.
V mesecu maju smo se
udeležili Športnega srečanja
diabetikov Slovenije v Murski
Soboti. Prvič smo organizirali
Državno
prvenstvo
v
kegljanju za diabetike, ki
je bilo v novembru 2011
v Športni dvorani Tabor.
Športne aktivnosti vodi
prostovoljec
Aleksander
Trnjar, ki je vodja športne
sekcije v društvu. Naša
športna ekipa je sodelovala
na Športnih igrah invalidov
in osvojila 4 pokale.
Plavanje v Termah Fontana
Maribor
lahko
naši
člani koristijo ceneje ob
predložitvi članske izkaznice.
Druženje
Na področju družabništva
smo zelo aktivni, saj smo
poskrbeli
za
prijetna
druženja na izletih. Tako smo
v maju mesecu obiskali Belo
Krajino, junija smo uživali na
Veliki planini, v septembru
smo obiskali Dolenjsko in v
mesecu oktobru občudovali
lepote Avstrijske Koroške.
Dobro sta bila obiskana
piknika in sicer 30. aprila na
Domu Jelka na Pohorju, ki je postal tradicionalen in 15.
oktobra kostanjev piknik s športnimi igrami in pohodom.
Letos je bilo prvič izvedeno Martinovanje na dvorišču
Doma invalidskih organizacij, kjer je tudi sedež našega
društva.
Sodelovanje v lokalni skupnosti
Aktivno smo sodelovali na Dnevu mobilnosti invalidov
pod pokroviteljstvom Sveta invalidov Mestne občine
Maribor in na predstavitvi društev na Festivalu Lent.
Leto 2011 smo 15. decembra zaključili z novoletnim
srečanjem diabetikov v Areni pod Pohorjem.
9
Svet invalidov MOM
Delo strokovne službe v
društvu
Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor
nanciranju dela osebnega dohodka za eno gluho osebo, ki
prihaja iz njihove občine.
Avtor: Milan Kotnik, strokovni delavec, sekretar društva
Fotografije: Arhiv društva
V Društvu gluhih in naglušnih Podravja Maribor
nadaljujemo aktivnosti po predhodno načrtovanem
planu in v skladu z izvajanjem posebnih socialnih
programov za gluhe, naglušne in gluhoslepe prebivalce,
živeče na območju 41 občin in mest v Podravju, kjer
delujemo. Aktivnosti v društvu so izjemno pomembne za
delo in življenje vseh naših uporabnikov – invalidov sluha,
saj lahko edino v društvu vsi uporabniki enakopravno
in samostojno sodelujejo in razvijajo svoje spretnosti
ter spregovorijo o svojih stiskah, problemih, željah in
pričakovanjih brez strahu, da bi se kdo norčevali iz njih ali
pa, da jih ne bi razumeli. Zato je zelo pomembno, da vsi
zaposleni v strokovni službi društva obvladamo slovenski
znakovni jezik gluhih ljudi. Za naglušne osebe s slušnim
aparatom imamo v vseh prostorih nameščeno indukcijsko
zanko, kar omogoča vsem obiskovalcem enake pogoje za
komunikacijo ne glede na okvaro sluha.
Pomoč starejši gluhi članici
Z izvajanjem tega programa zagotavljamo starejšim
gluhim, naglušnim in gluhoslepim enakovrednejše in
bolj kakovostno življenje. Tako zadovoljujemo osnovne
potrebe ostarele gluhe, naglušne in gluhoslepe osebe
po razumljivi komunikaciji, odpravljanju socialne
izključenosti. Cilj je zagotovitev boljše kakovosti življenja
ostarelih uporabnikov in njihovih družin, predvsem
v smislu premagovanja ovir, povezanih s starostjo in
gluhoto, naglušnostjo ali gluhoslepoto.
Elektro maribor d.d.
je doniral avtomobil
društvu gluhih in
naglušnih podravja
Maribor
V pisarni društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor
Avtor: Srečko Ostreuh
Fotografije: Arhiv društva
Zaposlitev dveh
gluhih oseb v društvu
»Priložnost zame«
Avtor: Milan Kotnik, strokovni delavec, sekretar društva
Fotografije: Arhiv društva
V letu 2011 smo uspeli s prijavo na javni razpis »Priložnost
zame« in realizirali zaposlitev dveh gluhih oseb za
pomoč v društvu za naslednjih 18 mesecev v programu
»Pomoč gluhim in naglušnim osebam«. Prav tako smo
uspešno pridobili sredstva Mestne občine Maribor za sofinanciranje dela osebnega dohodka za zaposleno gluho
osebo iz Maribora, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Po
intenzivnih razgovorih so nam tudi na občini Slovenska
Bistrica zagotovili, da bodo v letu 2012 pomagali pri sofi10
Prevzem doniranega avtomobila
Lani smo pridobili zelo pomembno darilo za naše društvo,
to je osebno vozilo Renault karavan, ki ga je doniralo podjetje Elektro Maribor d. d.
Svet invalidov MOM
Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor
Rabljeno osebno vozilo uporabljamo za prevoze invalidov
sluha, ki so starejši, so sami
in pogostokrat tudi socialno
ogroženi.
Z gotovostjo lahko trdimo,
da podarjeno vozilo članom
društva olajša reševanje vsakodnevnih potreb. Sedaj jim lahko redno omogočimo prevoz
v naše društvo, ki je za invalide
sluha njihov drugi dom, ter ga
hkrati uporabljamo za prevoze
na dom starejšim članom, kjer
jim nudimo osebno pomoč.
Hvala
Z vašo pomočjo ste invalidom
sluha omogočili boljšo kakovost življenja. Sluha jim ne
moremo povrniti, lahko pa jim
omogočimo enakopravnejše
vključevanje v vsakodnevne
situacije.
ALI SLABO SLIŠITE?
Vaš pravi naslov za več informacij je:
Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor
V STROKOVNI SLUŽBI DRUŠTVA VAM NUDIMO:
POMOČ, SVETOVANJE, INFORMACIJE:
1. Pravica do tolmača slovenskega znakovnega jezika za gluhe osebe
2. Slušni aparat za naglušne osebe
3. Telesna okvara z denarnim nadomestilom
4. Oprostitev plačevanja RTV-naročnine
5. Tehnični pripomočki
6. Oprostitev plačila turistične takse
7. Tečaj učenja slovenskega znakovnega jezika
8. Cenejše letovanje za naše člane
9. Udeležba na izletih in drugih aktivnostih
10. Brezplačno prejemanje lastnega časopisa »Naš glas«
78 let organiziranega delovanja v Podravju
(področje delovanja društva: 41 občin in mest)
Tečaj Szj
Avtor: Kaja-Zlatka Hötzl, tolmačica slovenskega znakovnega jezika
Fotografije: Arhiv društva
Že lep čas opazujemo, da se zanimanje za znanje slovenskega
znakovnega jezika za gluhe zelo veča. Lani septembra smo začeli
izvajati začetni in nadaljevalni tečaj SZJ.
Interesi za osvojitev znanja SZJ so zelo različni. Veliko tečajnikov se
po službeni poti ali v prostem času srečuje z gluhimi osebami, kjer
ugotavljajo, da je komunikacija otežena. Nekateri imajo v krogu
družine gluho osebo in bi si želeli izboljšati druženje in komunikacijo
Skupina tečajnikov slovenskega znakovnega jezika
z njimi, drugi imajo v svojem delovnem okolju gluhe osebe in si želijo
pogovorov brez prisotnosti tolmačev in pisanja. Veliko je tečajnikov, ki so upokojeni in želijo izkoristiti svoj prosti čas za
učenje jezika, za katerega pravijo, da je poseben. Posebej smo veseli študentov, ki želijo biti v svojih bodočih poklicih
pripravljeni na srečevanje z gluhimi osebami. Prav tako je nekaj tečajnikov zainteresiranih tudi za poklicno kvalifikacijo
»Tolmač za SZJ«.
Opozarjamo jih, da ta pot ni enostavna, saj so zahteve za pridobitev tega naziva zelo stroge zaradi dejstva, da si gluhe
osebe zaslužijo kakovostno tolmačenje, kar jim bo resnično olajšalo komunikacijo s slišečimi ljudmi.
Posebna pohvala velja zaposlenim in prostovoljcem Varstveno-delovnega centra Sonček v Mariboru, ki so se odločili za
učenje SZJ zaradi boljše komunikacije s svojimi gluhimi uporabniki.
Že v predlanskih poznih jesenskih mesecih je v naše društvo poklicalo veliko ljudi, ki so se želeli pridružiti tečaju. Zato
smo lanskega januarja organizirali še dva začetna tečaja SZJ, na katerih se poenoteno učimo izključno iz gradiva ge.
Ljubice Podboršek in Katje Krajnc »Naučimo se slovenskega znakovnega jezika«.
V mesecu maju sta dve skupini 28 tečajnikov uspešno opravili zaključni izpit iz SZJ. Pred štiričlansko komisijo, ki je bila
sestavljena izključno iz gluhih uporabnikov, so pokazali svoje na novo usvojeno znanje tako, da so odkretali različna
besedila, ki so bila povezana v smiselno celoto, in na koncu odgovarjali še na dodatna vprašanja komisije. Člani komisije
so izrazili zadovoljstvo nad pridobljenim znanjem in vsem tečajnikom čestitali.
11
Svet invalidov MOM
Aktivnosti v Društvu
invalidov Maribor
Avtor: Gorazd Mazej, Vlasta Vuković
Fotografije: arhiv DIM
Društvo invalidov Maribor (v nadaljevanju DIM) želi v
tokratnem glasilu predstaviti nekaj aktivnosti, ki so bile
opravljene v lanskem letu.
Ob 23 programih in številnih drugih aktivnostih, ki
jih pokriva društvo, so potekale različne dejavnosti,
predvsem na športnem, kulturnem in socialnem področju.
Športno področje
Tu so se predvsem izkazali pikadisti v ženski in moški
ekipi tako na območnih in tudi državnem tekmovanju,
ki je bilo v Borovnici v občini Vrhnika. Ženska ekipa je
osvojila naslov državnih prvakinj, moška pa je na istem
tekmovanju dosegla četrto mesto.
Omeniti moramo tudi športne sekcije bowlinga, namizni
tenis, plavanje, kegljaško sekcijo, ribiče, šahiste in baliniste,
ki sodelujejo na številnih tekmovanjih, tako v Podravju in
širše po Sloveniji.
Pohodniki so enkrat mesečno po programu opravili
pohode v različna območja in kraje naše ožje in širše
domovine.
Omeniti je treba sodelovanje naših članov na Športnem
dnevu invalidov MOM, kjer so člani DIM sodelovali v
tekmovanju šaha, pikada, ruskega kegljanja, kegljanja in
metanja na koš. Udeleženci našega društva so pobrali 17
pokalov in zasedli zavidljiva mesta.
Izleti
Lanski spomladanski izlet je bil organiziran v Dobrovnik
na razstavo orhidej. Izlet na Brdo pri Kranju je bil
organiziran v mesecu aprilu, kjer smo si ogledali posestvo
Brdo in protokolarne objekte Republike Slovenije. Na
tem izletu smo obiskali tudi Mestno hišo v Kranju, ki je
najpomembnejši arhitekturni spomenik na Slovenskem,
prav tako tudi Prešernov spominski muzej.
pot do bolnice Franje
12
Društvo invalidov Maribor
Najodmevnejši pa je bil izlet v mesecu septembru, ko
smo obiskali Bolnišnico Franjo in razstavo idrijskih čipk
v muzeju, kjer smo bili seznanjeni z delom in življenjem
rudarjev v rudniku živega srebra. Ob strokovni razlagi
vodičev muzeja smo se izletniki seznanili z zgodovino
mesta Idrija, ki je zahvaljujoč rudniku srebra v obdobju 19.
in v začetku 20. stoletja, bila dobro poznana na območju
stare celine. V njem so delali mnogi izkušeni rudarji,
inženirji in drugi strokovnjaki.
V Bolnišnici Franja
Bolnišnica Franja je še posebej pritegnila pozornost
izletnikov, saj je to spomenik, predvsem nam posvečenim
spominom na mnoge junake in heroje slovenskega
partizanskega uporniškega gibanja.
Skrita je v globoki soteski potoka Pasice, nedaleč od
Dolenjih Novakov nad Cerknim. Od decembra 1943 naprej
so jo uporabljali za zdravljenje ranjencev in bolnikov,
ki so jih do barak v soteski po strugi potoka prenesli 23.
decembra 1943. Prvi upravnik bolnišnice je bil zdravnik
doktor Viktor Volčjak, za njim pa od februarja 1944 doktor
Franja Bojc. Po slavni zdravnici je bolnišnica kasneje
dobila ime. Delovala je vse do osvoboditve. V njej se
je zdravilo 522 oseb, med njimi 80 pripadnikov drugih
narodov. Bolnišnica Franja je danes najbolj znan kompleks
partizanskih objektov v Sloveniji. Ta izlet bo ostal vsem
udeležencem v trajnem spominu, saj je ob ponovnem
obujanju dogodkov iz preteklosti porodil misel, da naj bo
to spomin in opomin nam vsem.
Barake
Kulturno področje
Ženski pevski zbor se je
udeležil revije pevskih
zborov v Lenartu, ki ga
je
organizirala
Zveza
delovnih
invalidov
Slovenije v mesecu maju
2011, sodeloval je tudi
ob prazniku Dneva žena
v prostorih DIM, nastopil
je v Mestni četrti Center.
Dramska skupina se je
predstavila ob prazniku
Dneva
žena
z
igro
Medsebojni odnosi, z isto
igro so nastopali tudi v
Prizor iz dramske igre
Svet invalidov MOM
Društvo invalidov Maribor
Društvu stoj pokončno.
Obisk Toneta Partliča 12. 4. 2011 v prostorih DIM je bil
poseben dogodek za naše člane.
Predstavljamo kratek vtis članice Darinke Peršin, ki ga je na
njo in na vse nas pustil ob predstavitvi svoje avtobiograf-
PREDSTAVITEV KNJIGE TONETA PARTLIČA
Zapisala: Darinka Peršin
Le kdo ne pozna Toneta Partljiča?
Je naš pisatelj, dramatik, scenarist, politik in še veliko
več. Prav za 70. rojstni dan si je »podaril« avtobiografijo z naslovom: »Hvala vam,bogovi, za te blodnje«.
Predstavitev te knjige je bila 12. 4. 2011 v prostorih
društva invalidov. Na ta dan je marsikoga vodila pot v
prostore našega društva. Dvorana se je hitro napolnila do zadnjega kotička in s ploskanjem smo pozdravili
prihajajočega gosta. Ubrani glasovi našega pevskega zbora so nas zazibali v brezdelje. Podpredsednik
društva Gorazd Mazej je Toneta in Barbaro, ki je vodila
pogovor, lepo pozdravil.
Obisk Toneta Partliča
Čipke
In ZAKAJ se nas je še toliko obiskovalcev zbralo? Odgovor je preprost – radi poslušamo zgodbe drugih
ljudi! Napisati svojo življenjsko zgodbo pa je že težje.
Veliko težje pa je pred ljudmi o vsej resnici spregovoriti. Partljič nam je pričaral dogodke iz mladosti pa tudi
iz zrelejših let. Čeprav so bile njegove zgodbe včasih
žalostne, jih je znal prikazati na humoristični način
– tako kot zna le on. Njegova pristnost in način pripovedovanja sta se nas morala dotakniti. Mene so se
dotaknile naslednje njegove besede: »Vse, kar je bilo
v meni, sem iztisnil v to knjigo. To je največ, kar sem
uspel v življenju narediti.«
V imenu vseh, ki smo bili prisotni, smo hvaležni pisatelju za tako bogato obdarjen dan in napisano knjigo. Prav tako iskrena hvala vsem, ki so organizirali
srečanje in to predstavitev.
Bogati v duši in pomlajeni v srcu, smo odhajali domov,
vsak po svoji poti resnice!
ske knjige z naslovom Hvala vam, bogovi za te blodnje.
Letovanja
Prvomajsko letovanje je bilo organizirano za člane DIM
v Vodicah. Udeležilo se je za cel avtobus naših članov.
Aranžma smo imeli v hotelu, agencija nam je organizirala
nekaj izletov v okolici Vodic.
V mesecu juniju 2011 smo
izvedli letovanje v Makarsko,
ki je bilo dobro obiskano. Člani
društva, ki so se letovanja
udeležili, so izrazili željo, da
ponovimo takšno letovanje,
kar smo tudi naredili in se v
mesecu septembru ponovno
napotili v prelepo Makarsko.
S tem smo prikazali letošnjo
nadvse
uspešno
sezono
našega dela v upanju, da bomo
imeli enake možnosti za delo
in aktivnost tudi v prihodnjem
letu.
In še za konec pesem, ki nam jo vsem poklanja naša
članica
DOBER DAN ŽIVLJENJE
Življenje je topel veter,
spomini otroških sanj,
in sprejemanje dobrot vsak dan.
Življenje je zrak, je sonce,
v žarkih se prepleta upanje,
za danes , jutri, vse do konca poti.
Življenje je smeh, bolečina in greh,
je knjiga brez naslova
in zgodba od globokih ran.
Življenje je smeh in jok,
je pot do trdne sreče,
ki se kar naprej vleče, tja do konca poti.
Ivanka Simonič
13
Svet invalidov MOM
Aktivnosti Društva in Pk
v letu 2011
Avtor: Danilo Papež,
podpredsednik DLS in vodja PK za Štajersko in Koroško
V lanskem letu smo, kljub znatnemu zmanjšanju
finančnih sredstev, uspeli organizirati za naše člane in
svojce kar nekaj lepih in predvsem prijetnih aktivnosti.
Kljub »šparanju« in krčenju sredstev – kar se najbolj pozna
pri mesečnih izdajah društvenega časopisa, imenovanih
Obvestila, saj nam lani prvič ni uspelo časopisa izdajati
mesečno tako kot vsa leta do sedaj, smo uspeli pod streho
Društvo Laringektomiranih Slovenije
Pk Za Štajersko In Koroško
»zagretih in malo manj zagretih« pohodnikov. Seveda
pa ta pohod za nas ni bil edini. V mesecu aprilu, prav na
praznik dneva upora proti okupatorju, smo se podali na
Pečke. Nekaj najbolj optimističnih in fizično pripravljenih
se je podalo na Pečke kar iz Limbuša, drugi, malo manj
pripravljeni, pa smo pot začeli na Meranovem. Vsako leto
imamo v enem najlepših mesecev, v mesecu maju piknik
in pohod na Farovcu. Piknik, ki ga mi začnemo z »Janino
juho« in končamo z mesnimi dobrotami, pečenimi na žaru,
je naš sedaj že tradicionalni piknik s pohodom. Kunigunda
je bila naš »premagovalni« pohod v juniju, ki ga je
spremljalo prelepo vreme, super lep razgled in obilo dobre
volje. Kot zadnji pohod, pohod s kostanjevim piknikom,
pa smo izvedli v mesecu oktobru, na sicer lep in sončen,
a vetroven dan. Da pa naša srečanja PK niso sestavljena
samo iz pohodov in piknikov, moramo
omeniti tudi izlet po našem prelepem
mestu Maribor skupaj s trgatvijo. Trgatev
smo opravili na Vodolah, kjer smo se natrgali
grozdja, še bolj pa smo se ga najedli, saj tako
sladkega grozdja že dolgo nismo brali.
Poleg vseh izletov in pohodov ter piknikov
organiziramo še za naše člane in svojce vsako
sredo fizioterapevtsko telovadbo in plavanje
na fiziatriji UKC Maribor ter ustvarjalne
delavnice, ki se odvijajo po četrtkih v
prostorih društva (Majeričeva 4, Maribor).
Prav tako imamo gledališki abonma.
Vsa ta druženja so za nas izrednega pomena
in so nam res v veselje. Omeniti pa moram
tudi »pobratenje« ter vsakoletna srečanja
in druženja laringektomiranih društev iz
Hrvaške in nemškega Triera.
Delavničarke Z Njihovimi Izdelki
spraviti vse naše vsakoletne programe. Tako smo se v
mesecu juniju odpravili na psihosocialno rehabilitacijo v
Vodice, program Ohranjanje zdravja smo izvedli v mesecu
avgustu na Rogli, prav tako pa smo organizirali za naše
nove člane spomladanski in jesenski tečaj nadomestnega
govora v Izoli.
Upamo, da nam bo vnaprej uspelo izpeljati
vse zastavljene in želene programe. Pri tem upamo, da
nam bodo še najprej v pomoč naši donatorji ter seveda
kakšna denarna sredstva iz občinske blagajne, saj se
moramo vsi zavedati, da so druženja za nas invalide res
velikega pomena, saj le tako ugotoviš, da nisi sam in edini.
Ker pa je naše društvo dejavno po vsej Sloveniji, je prijetno
in zelo zanimivo srečanje članov društva iz vse Slovenije.
Vsako leto »pride na vrsto« ena pokrajina. Tako je lani na
vrsto prišlo Prekmurje, natančneje Rakičan. Tradicionalno
srečanje je bilo letos že 16. zapored.
Seveda pa so za vse nas najprijetnejša druženja, pri katerih
lahko še nekaj postorimo za svoje zdravje. Tako smo se
Štajerci in Korošci odpravili na prvi pomladanski pohod na
Sv. Urban. Prelepo sončno sobotno jutro nas je prebudilo
ter nam dalo moči in voljo za ta pohod. V Kamnici, kjer
je bilo zbirno mesto, se nas je zbralo kar veliko število
14
Gasilska Na Pečah
Svet invalidov MOM
Zveza multiple skleroze Slovenije
Tečaj nordijske hoje
članov podružnice
Maribor – ZMSS
Avtor: Slavica Jaušovec, podpredsednica podružnice
Maribor ZMSS
Na pobudo nekaterih članov podružnice Maribor in
po zgledu invalidov MS iz skandinavskih dežel, smo
se v sodelovanju z Zvezo za nordijsko hojo Slovenije
in v dogovoru z združenjem MS Slovenije odločili
organizirati tečaj nordijske hoje.
Hoja s palicami je preprosta vadba za vsakogar, tako tudi
za nas invalide obolele za multiplo sklerozo. Dejansko jo
lahko izvajamo povsod v naravi. Idealno mesto za nas je
bil Mariborski Mestni park. Med samo hojo nam je nudil
senco pred žgočim soncem in klopce za nam nujen
počitek. V društvenem prostoru, ki je ob samem Mestnem
parku pa smo lahko pustili naše osebne stvari.
Drugo srečanje tečaja nordijske hoje
Nordijska hoja je za uporabo enostaven in prijazen,
vendar učinkovit program za razgibanje celotnega
telesa. Je idealna gibalna terapija, pri kateri se roke,
noge in telo pravilno premikajo. To nam omogočajo
posebne palice za nordijsko hojo; mi smo uporabljali
finske palice Exel iz kompozitnega materiala. Uporaba
palic stabilizira stanje, varuje sklepe in izboljša našo
koordinacijo, s katero ima večina naših članov težave.
Roke smo gibali tako kot pri hoji brez palic, le koraki
so bili glede na sposobnosti posameznika nekoliko
daljši. Vsi prisotni smo ugotovili, da je to posebna
vrsta hoje, ki je lahko zelo primerna za nas bolnike z
MS. Bila nam je nov izziv, kjer smo se trudili hoditi čim
bolj naravno, kljub našemu zanašanju in prizadetosti
okončin.
Tečaj so vodili inštruktorji z mednarodno licenco
INWA, pod vodstvom glavnega mednarodnega INWA
trenerja v državi, Andreja Šventa, sicer predsednika
Nasvet pred odhodom v park
Zveze za nordijsko hojo Slovenije.
Inštruktorji (sicer fizioterapevtke, višje medicinske
sestre in športni pedagogi) so na uvodnem srečanju
prilagodili metodologijo učenja tehnike in sam tempo
izvedbe nordijske hoje zmožnosti posameznika,
obolelega za multiplo sklerozo; nastalo je
več manjših skupin. Ustvarili smo prijetne
skupine z različno stopnjo obolevnosti
MS. Ponosna sem bila na Aldino, Dragico
in ostale sotrpine in sotrpinke, ki smo z
nordijskimi palicami z zmerno hojo zmogli
prehoditi precejšen del poti v parku.
Boštjan, Frenki in Biserka, ki so ob tem času
imeli manjše nevrološke težave, pa so se
napotili z inštruktorji na daljšo pohodniško
pot. Prisotni inštruktorji so se zelo trudili,
da smo se naučili pravilnega usklajevanja
in zaporedja gibov. Svetovali so nam tudi
pri izbiri ustrezne udobne športne obutve
s kakovostnim podplatom, ter primernih,
lahkih in udobnih oblačil ter pokrivala za zaščito pred
soncem in zaužitjem pijače. Tečaj smo organizirali že
drugo leto v mesecu maju in juniju. Udeležilo se nas
je od 12 do 16 članov. Namen tečaja je bil izboljšati
našo kondicijo, koordinacijo udov in seveda prijetno
druženje v naravi (Mestni park) pod budnim očesom
inštruktorjev. Z njihovo pomočjo smo si pridobiti
znanje in veščine, kako olajšati vsakdanji korak za
lastno zdravje.
Vsi prisotni smo se strinjali, da je nordijska hoja
pozitivno vplivala na naše počutje, da nam krepi
mišičevje in usklajuje delovanje rok in nog. Lahko
rečemo, da smo pri hoji uživali, poleg tega pa
povečali svojo samostojnost, osebno rast in naredili
nekaj prijetnega zase.
Zahvaljujemo se vsem inštruktorjem, fizioterapevtom in seveda posebej Darinki, ki nam je ta tečaj
priporočila.
15
Svet invalidov MOM
Potujoča izmenjava
Meet the neighbours
Avtor: Tina Cerk, Bojana Dukarić
Fotografije: arhiv društva
Na začetku lanskega septembra, natančneje v
ponedeljek, 5. septembra, smo se iz mariborske pisarne
odpeljali v Zgornjo Kungoto, kjer smo se skupaj z
drugimi udeleženci nastanili v Sončkovi kmetiji. Začela
se je mednarodna mladinska izmenjava Meet the
neighbours, v kateri je sodelovalo 33 mladih iz Avstrije,
Hrvaške, Madžarske in Slovenije. V 13 dneh, od 5. do 17.
septembra 2011, smo obiskali vse omenjene države. V
Sloveniji smo raziskovali področje zaposlovanja in se
ukvarjali s pripravo na iskanje zaposlitve, na Hrvaškem
smo odkrivali kulturo in umetnost, na Madžarskem nas
je združeval šport, v Avstriji pa smo odkrivali dostopnost
Gradca in tamkajšnjega študija.
Društvo študentov invalidov Slovenije
ogledali sabor, saj je slovenska skupina dobila za nalogo, da
spozna zgodovino hrvaškega parlamenta in povpraša, če
je tisti dan parlament zasedal. Ogledali smo si tudi Mestni
muzej in Trg sv. Marka. Naslednji dan smo spoznali igralca
Maria Kovača in se skupaj z njim podali v raziskovalne in
igralske vode. Igre, ki jih je pripravil, so bile prilagojene za
slepe in slabovidne. Od napornega in zanimivega dneva
pa smo se zvečer oddahnili ob plesu v diskoteki. Zadnji
dan smo si uspeli ogledati še Muzej razpadlih odnosov in
fascinanten Muzej moderne umetnosti. Ta ima tobogan in
zelo zanimivo stalno zbirko.
… in pri Blatnem jezeru
Pot nas je vodila naprej v panonsko nižino, v vasico k
Blatnemu jezeru. Pogled na jezero je neizmerno lep.
Kopanje, ki smo ga tisti prvi dan tudi uspeli doživeti, pa
je še bolj navdušujoče. Živeli smo 20 metrov stran od
jezera v zelo udobnih in urejenih bungalovih. Kulturno
V vsaki državi smo bili tri dni. Vsaka država udeleženka je
prvi dan gostovanja poskušala na lasten način predstaviti
svoje čare in posebnosti na interkulturnem večeru. V
Sloveniji smo s spoznavno delavnico naredili prvi stik z
drugimi tujimi udeleženci, delavnica nam je pomagala
razbiti led, sprožili smo začetek novega prijateljstva. V
okviru naših treh dni v Sloveniji smo obiskali FERI in IRRS
v Mariboru ter Infopeko, kjer smo imeli aktivno delavnico.
Postavili smo se v vloge menedžerja in delavca. Iskali smo
najbolj iskane lastnosti posameznika, ki jih išče menedžer.
Prav tako pa smo s predstavljanji sebe poskušali zgraditi
svojo predstavitev in biti v sebi samozavestni.
Na Hrvaškem …
Naše druženje se je poglobilo med vožnjo proti Zagrebu.
V milijonskem mestu smo se skorajda izgubili. Nastanjeni
smo bili na dveh lokacijah v hotelu in v študentskem
domu v študentskem naselju. Tam smo imeli tudi kosila in
večerje, iz zaposlovanja pa smo zajadrali v kulturne vode.
Prvo popoldne smo si ogledali stari del mesta, kjer imata
prostore tudi vlada in parlament. Sami smo si pobližje
16
navdušenje iz Zagreba nas je popeljalo še k rekreaciji.
Spoznali smo nekaj športov, ki so prilagojeni za slepe in
slabovidne in gibalno ovirane. Prav tako smo resnično
odjadrali po Balatonskem (Blatnem) jezeru. Jadrnica je bila
prilagojena za vozičke, na njej pa smo bili približno tri ure.
Ogledali smo si tudi gasilski dom in njihove pripomočke,
muzej kočij in ogledali bližnje mesto.
Društvo študentov invalidov Slovenije
Skok v Avstrijo
Zadnja postaja, kamor nas je vodila pot, je bil Gradec. Z
mestom imamo Slovenci nekaj skupnega. Reko Muro, ki
teče skozi mesto. Nastanjeni smo bili v hostlu, kjer smo imeli
še zadnji interkulturni večer. Potepali smo se po mestu in
ga spoznavali tudi z avtobusov ali tramvajev z namenom,
da izpolnimo dane naloge. Tematika zadnjih treh dni je
bila dostopnost mesta in samega študija. Obiskali smo
univerzo, kjer smo imeli predstavitev pisarne, ki pomaga
študentom s posebnimi potrebami do informacij ter jim
nudi pomoč. Zadnje dni smo si izmenjavali informacije o
prilagojenosti študija v naših državah.
Svet invalidov MOM
obisk, saj nas je na letališču dočakal sam organizator
izmenjave s kombijem, ki je bil primeren tudi za potnico
na invalidskem vozičku. Nastanili so nas v hotelu z
dvigalom, v skoraj neokrnjeni naravi v bližini parka, kjer
nas je dočakalo trinajst članov in članic poljske skupine
študentov invalidov, tako nas je bilo skupaj dvajset članov
in članic.
Izmenjavo so podprli Zavod MOVIT s sredstvi
EU-programa Mladi v Akciji in donatorji - Univerza v
Mariboru in Krka.
Mladinska izmenjava v poljskem Lublinu
Poljska je država, ki je največkrat omenjena v kontekstu
vodenja EU, kar glede na aktualno ekonomsko-politično
situacijo v celotni EU, verjetno ni enostavno. No, za tiste,
ki niste vedeli, naj omenim, da poljsko mesto Lublin
kandidira za Evropsko prestolnico kulture leta 2016, kar je
tudi bil povod za šestdnevno mladinsko izmenjavo, ki je
potekala od 5. do 11. maja letos v tem mestu.
Gre za izmenjavo, na katero so nas povabili poljski
študenti invalidi in invalidke v sodelovanju z DŠIS in
Epeko. Namen izmenjave je bil prepričati se, ali je mesto
Lublin dostopen tudi ljudem s posebnimi potrebami in
kaj bi bilo treba še pripraviti oz popraviti do časa Evropske
prestolnice kulture 2016. Slovensko skupino, ki se je
udeležila izmenjave, je sestavljalo osem članov oziroma
članic – študentov invalidov na mariborski ali ljubljanski
univerzi ter študenti z različnimi posebnimi potrebami.
Vseh šest dni izmenjave je bilo zastavljeno tako, da smo
testirali dostopnost mestnih stavb, si ogledali mestne
znamenitosti (v luči primernosti za ljudi s posebnimi
potrebami) ter se seznanili o odnosu poljske družbe do
ljudi s posebnimi potrebami. Kot zanimivost naj omenim,
da na lublinski univerzi študira skoraj štiristo študentov s
posebnimi potrebami.
Že po pristanku na varšavskem letališču smo opazili,
da so naši gostitelji zelo dobro pripravljeni na naš
Vsak nov dan našega bivanja v Lublinu smo imeli možnost
ugotoviti, da so Poljakinje in Poljaki (ne le naši gostitelji)
zelo prijazni in gostoljubni ljudje. Glede na podobnost
naših jezikov smo se dokaj enostavno sporazumevali.
Dojeli smo, da imajo bogato kulturno dediščino, kar se
je dalo opaziti že po sami arhitekturi mesta, v lublinskem
gradu in katedrali. Povedali so nam, da je na lublinski
univerzi zelo popularno prostovoljstvo, saj so prostovoljci
in prostovoljke tisti, ki nudijo študentom invalidom
osebno asistenco in teh prostovoljcev je veliko.
Med drugim so nas povabili tudi na na ogled Theatroterapie. Theatroterapia je vzor, kako je mogoče spremeniti
zapuščeno tovarno v zanimiv dnevni center, ki je kulturno
bogat in v katerem odrasli ljudje s posebnimi potrebami
ustvarjajo kulturo, ki jo publika priznava in sprejema. Gre
predvsem za izdelovanje lutk ter produkcijo lutkovnih
in gledaliških predstav, ki so vedno dobro obiskane oz
razprodane.
Zapomnili si bomo tudi sprejem na mestni upravi, ki so
nam ga pripravili lublinski občinski delavci, zanimanje
tamkajšnjih medijev za naš obisk, odlično predstavitev
mesta z okolico, ki so nam jo pripravili študenti gostitelji.
Skratka bilo je nepozabno in hvala vsem, ki so nam
omogočili doživeto doživeti.
17
Svet invalidov MOM
Jesenski izlet članov
Društva vojnih invalidov
Maribor
Avtor: Vasja Cimerman
Kot vsako leto smo tudi lani načrtovali dva izleta. V
maju smo obiskali Prekmurje, v okviru jesenskega izleta
pa smo se odločili, da si bomo v soboto, 17. 9., ogledali
Vipavsko dolino s prekrasnim Štanjelom in se udeležili
vseslovenskega zborovanja za mir ob mednarodnem
dnevu miru ob Pomniku braniteljem slovenske zemlje
na Cerju.
O načrtovanih izletih smo naše člane obvestili že januarja
v našem biltenu, toda kljub temu smo konec avgusta vsem
našim članom poslali tudi posebno vabilo za jesenski
izlet.
Nekaj dni pred izletom smo s strahom poslušali vremensko
napoved, saj nam je lansko leto enak izlet preprečilo
vreme z močnimi nalivi in ujmo. No tokrat pa smo imeli
srečo, saj je bilo vreme kot naročeno. Zbrali smo se že
zjutraj ob sedmi uri, saj nas je čakala pot, dolga skoraj 500
km. Kot vedno so tudi sedaj prišli vsi že pred dogovorjeno
uro na zbirališče pred Vinagom in smo lahko pravočasno
krenili na pot.
Izlet je vodil Vasja Cimerman, ki se je dobro pripravil
za to nalogo, saj smo ves čas potovanja imeli opis
poti, predstavitev krajev in znamenitosti in nekatere
zgodovinske zanimivosti, ki jih ni bilo malo. Že na začetku
potovanja nam je podal kratek oris vsega, kar nas je
čakalo, povedal nekaj značilnosti o krajih, skozi katere
bomo potovali in predstavil pomen zborovanja, ki smo
se ga nameravali udeležiti. S tem zborovanjem, ki ga
je pripravila Koordinacija domoljubnih in veteranskih
organizacij Slovenije, smo se tudi slovenski veterani,
vojaški invalidi, žrtve vojnega nasilja in vsi, ki nam je pri
srcu življenje v miru in nasprotujemo vojnam, vključili v
svetovno gibanje za mir.
18
Društvo vojnih invalidov Maribor
V prijetnem vzdušju smo se kar hitro pripeljali do zgornje
Vipavske doline, ki leži na zahodnem delu Slovenije. Od
vzhoda proti zahodu jo oklepajo planote Nanos, Hrušica
in Trnovski gozd, na jugu jo od Krasa ločijo Vipavski griči.
Na pestrem potovanju skozi Vipavsko dolino smo med
drugim prisluhnili tudi zanimivi predstavitvi znane bitke
med stotisočglavima vojskama, ki je vplivala na poznejši
razvoj celotne Evrope in se je odvijala na teh tleh. Pred
dobrimi šestnajstimi stoletji sta se v Vipavski dolini udarila
krščanski rimski cesar Teodozij I. Veliki in njegov poganski
nasprotnik Evgenij. Nikoli prej in nikoli pozneje, razen
v prejšnjem stoletju, ni bilo v naših krajih tako velike in
krvave bitke. V njej je sodelovalo blizu sto petdeset tisoč
mož, njen izid pa je skrojila silovita burja. Bitka je trajala
dva dni, 5. in 6. septembra 394, in je veljala za neposredni
povod razpada rimskega cesarstva na dva dela. V Vipavsko
dolino so kasneje radi prihajali tudi drugi mogočneži in
bogataši. Prav po številnih gradovih, ki so si jih tu zgradili,
je dolina dobila svoj vzdevek Dolina dvorcev in gradov.
Na Cerje smo prispeli pol ure pred pričetkom prireditve.
S seboj smo pripeljali tudi naš prapor, s katerim se je
praporščak svečano postavil med druge praporščake, ki jih
je bilo res veliko. Mnogi med nami smo si še pred pričetkom
privoščili okusno malico, ki jo je pripravil organizator.
Zbrane – prišlo je več kot tisoč ljudi iz Slovenije in sosednje
Italije – sta nagovorila župan občine Mi¬ren-Kostanjevica
Zlatko Martin Marušič, ki je orisal zgodovino gradnje
spomenika, in predsednik Fun¬dacije Poti miru v Posočju
Zdravko Likar. Slavnostni govornik je bil kulturni delavec
dr. Matjaž Kmecl, ki je poudaril, da je Zemlja, naš skupni
dom, na robu rušilnih dogodkov in da kapital, ki mu je
človeška sreča figo mar, izčrpava bržkone zadnje velike
rezerve, ki jih hrani planet.
Na zborovanju je predsednik Fundacije Poti miru v Posočju
Zdravko Likar predstavil razširjen projekt Pot miru, pri
katerem ena glavnih postojank postaja prav pomnik na
Cerju. “Pot miru se začne pri vhodu v jašek rudnika Rajbel v
Logu pod Mangartom in konča pri muzeju na prostem na
Mengorah pri Mo¬stu na Soči. Po vzoru Poti miru v Posočju
Svet invalidov MOM
Društvo vojnih invalidov Maribor
smo se odločili enotno predstaviti tudi prizorišča krvavih
bojev ob Soči na Goriškem in Krasu. Tako po Po¬sočju
prek Kolovrata in Sabotina pot miru vodi do pomnika
na Cerju,« je med drugim povedal Likar in poudaril, da
postaja danes frontna črta, ki je včasih ločevala narode
avstro-ogrske monarhije in Kralje¬vine Italije, priložnost
za sodelovanje in skupno pri¬zadevanje za trajni mir med
narodi.
Po prireditvi smo še malce poklepetali z znanci, ki smo
jih našli med drugimi udeleženci zborovanja in se ob
14. uri odpravili proti Štanjelu. Tokrat nas je pot vodila
po Braniški dolini skozi tipična kraška naselja in mimo
slikovitega gradu Rihemberk na južni strani doline. Grad iz
17. stoletja je največji in najstarejši grad na Primorskem in
spada med imozantnejše slovenske gradove. Tudi ta pot
nam je ob predstavitvi lokalnih zanimivosti hitro minila in
mimogrede smo prispeli do Štanjela.
Štanjel je eno najbolj slikovitih in najstarejših naselij
na Krasu, poznan po kakovostno oblikovanem in
zgodovinsko ter arhitekturno izjemno vrednem starem
naselbinskem jedru s prazgodovinsko osnovo. V starem
delu vasi zasledimo značilen odprt tip kraških hiš, ki so vse
do danes ohranile romansko in gotsko zasnovo, z ozkimi
ulicami, ki se iztekajo v manjše trge z monumentalnimi
vodnjaki. Po drugi svetovni vojni se je ob starem delu vasi
začel razvijati spodnji, novejši del naselja.
Po ogledu Štanjela, kjer smo se zadržali dobri dve uri,
smo nadaljevali proti 6 km oddaljeni Hruševici, kjer nas
je v Izletniški kmetiji Grča čakalo kosilo. Vsi udeleženci
izleta smo bili s ponudbo dobrot tamkajšnjih gostiteljev
prav prijetno presenečeni. To je bil tudi razlog, da smo se
na kmetiji zadržali dlje, kot je bilo načrtovano. Z dobro
hrano, izvrstnim teranom in dobro voljo obloženi smo se
odpeljali proti domu. V Maribor smo prišli šele okrog 22.
ure polni vtisov in prijetno utrujeni.
TERMINI PROGRAMA »TRADICIJE IN DRUŽENJE« .. DVI MARIBOR za leto 2012
AKTIVNOST
predavanje - usposabljanje
spomladanski izlet
dan zmage (pohod okoli Ljubljane)
spomladanski piknik
Limbuško nabrežje – srečanje v veteranov
»Prenos ranjencev« - proslava
jesenski izlet
proslava ob mednarodnem dnevu miru
1. kongres AFŽ
tradicionalni kostanjev piknik
osrednja spomin. svečanost
osrednja spomin. svečanost
udeležba na komemoracijah
martinovanje
pogostitev jubilantov
silvestrovanje
TERMIN (predvidoma)
april
maj
maj
junij
7. 7.
avgust
september
september
oktober
oktober
oktober
oktober
oktober
november
november
december
LOKACIJA
Dom invalidov
naknadno bo objavljena
Ljubljana
Dom invalidov Maribor
Maribor
Vojsko
naknadno bo objavljena
Cerje
Dobrnič
Dom invalidov Maribor
Trnja vas– Annabichl – A.
Sela – Avstrija
Maribor
Dom invalidov Maribor
Taborka
naknadno bo objavljena
19
Svet invalidov MOM
Program dela
medobčinskega društva
Sožitje
Avtor: Martin Benko, predsednik društva
Fotografije: Arhiv društva
Program dela MDS Maribor je namenjen OMDR
oziroma našim članom uporabnikom pri reševanju in
izboljšanju pogojev in doseganju ciljev glede na njihove
sposobnosti.
Medobčinsko društvo Sožitje
Posebni socialni programi
Klubska pomoč in drugo
Gre za klubsko dejavnost, druženje, družabništvo,
izobraževanje, samopomoč, prevoze, nasvete in strokovno
podporo pri reševanju problematike z urejanjem zahtev za
OMDR.
Področje delovanja našega društva temelji na sprejetih
Zavedamo se, da brez ustreznega kadra in prostovoljcev
zastavljenega programa ne bi zmogli izvesti v dobrobit
naših uporabnikov. Prisluhnili smo željam ter program
prilagodili in organizirali na takšnem nivoju, da je dostopen
vsem, ki se želijo vključiti v posamezne dejavnosti.
Naši programi se po vsebini in težavnosti razlikujejo,
vendar se pri njih upošteva skupno izhodišče in doseganje
cilja, ohranjuje psihofizične sposobnosti OMDR. Pri
načrtovanju programov in realizaciji smo jih opredelili
terminsko in časovno, da je dostop možen čim večjem
številu uporabnikov, saj jih je veliko, ki so vključeni v
več aktivnosti tako, da nam se dejavnosti ne pokrivajo.
Aktivnosti posameznih programov so podrobno
prikazane v nadaljevanju programa. V opredelitvi našega
dela si bomo prizadevali povezovanje aktivnosti med
posameznimi izvajalci programov tako med VDC, BE in
drugimi aktivnostmi, ki jih izvajamo na nivoju MD Sožitje.
Program izvajamo celovito za celotno članstvo. Program
dela VDC in BE je podrobneje opredeljen in so za njegovo
izvedbo zadolženi delavci, zaposleni v MD Sožitje Maribor.
Sodelovanje z zunanjimi institucijami – MDDSZ, Zvezo
Sožitij Slovenije, MOM, drugimi občinami, VDC Polž ter
sorodnimi društvi in posamezniki – bo potekalo v skladu
z medsebojnim spoštovanjem in pomočjo v korist OMDR
in izboljšanju standarda in borbe za enake možnosti.
20
načelih, ki so se v preteklosti izkazala za pravilna.
Ugotavljamo, da je lahko sodelovanje med člani društva
in drugimi, ki skrbijo za izvajanje programa v odkritosti,
zaupanju in medsebojnem spoštovanju, dobro. Prav zaradi
tega imamo mesečna srečanja naših članov in OMDR s
strokovnim vodenjem in različnimi aktivnostmi. Na teh
srečanjih obravnavamo tekočo problematiko, izvedemo
razna predavanja za starše in mladostnike. Organiziramo
razna družabna srečanja, letni izlet društva, družabno
srečanje članov in silvestrovanje. Ob tem še izvedemo
veliko aktivnosti za naše člane, ki ob vsakdanjih težavah
potrebujejo našo pomoč.
Šport in rekreacija
Ob pripravi letnega načrta delovanja našega društva smo
v njem namenili posebno pozornost športu in rekreaciji
naših članov oziroma OMDR. Poudariti je treba, da se je
oblikovala nogometna ekipa v okviru specialne olimpijade,
ta nastopa v tretji skupini tekmovalnega ciklusa.
Svet invalidov MOM
Medobčinsko društvo Sožitje
Dejavnost organiziramo rekreativno in tekmovalno.
Opažamo, da se vse več članov vključuje v rekreacijo,
ki jo vodijo ustrezni strokovni delavci. Posebej je treba
poudariti, da na področju tekmovalne dejavnosti v
okviru specialne olimpijade dosegamo izredne uspehe. Z
uspehi in angažiranjem OMDR pri vključevanju v različne
aktivnosti smo izredno zadovoljni. Programe aktivnosti,
kot so plavanje, košarka, telovadba, atletika, vodi Ljubo
Miličevič. V različne športne aktivnosti je vključenih
približno 65 članov.
Razbremenitev družin
Gre za posebne socialne programe za razbremenitev
družin z OMDR na lokalnem nivoju. S samim programom
izobražujemo in dajemo možnost, da tudi OMDR
spoznavajo lepote in raznolikosti naše dežele.
Planinarjenje in pohodništvo izvajamo po sprejetem
letnem programu. Sam program je prilagojen glede na
sposobnosti naših članov. Programa se je udeležilo 250
članov društva.
Socialni program z družinami OMDR
Gre za socialni program na lokalnem nivoju. Z našimi člani
se vključujemo v različne aktivnosti po raznih destinacijah
po Sloveniji in tako ozaveščamo OMDR z možnostjo
Socialni program za razbremenitev družin z OMDR
poteka na lokalnem nivoju in ga izvajamo skupaj z Zvezo
Sožitij. Vikend seminar poteka na dogovorjeni lokaciji v
skladu z letnim programom dela. Del sredstev prispeva
Zveza Sožitje in del udeleženci seminarja. Seminar poteka
v obliki predavanj, ki se jih bodo udeležili strokovnjaki
s področja zakonodaje socialnega varstva, športa in
rekreacije. Vikend seminarja se udeležuje približno 70
oseb.
Posebni program za ohranjanje psihofizičnih
sposobnosti družin z OMDR
izvajamo skupaj z Zvezo Sožitij, na osnovi letnega razpisa.
Programa se udeležuje 60 članov društva.
Spremembe zakonodaje potrebujejo našo pozornost
Posebno pozornost vsako leto posvečamo spremembam
zakonodaje, sprejemanju novih zakonov, predvsem
pa izvajanju že sprejetega zakona o socialno-varstvenih prejemkih, ki za našo populacijo vnaša nemir in
enostransko obravnavo in zmanjšanje že pridobljenih
pravic in socialne varnosti.
vključitve v program rekreacije.
Termalno plavanje izvajamo po sprejetem programu v
različnih krajih Slovenije. V program je vključenih približno
180 članov društva. Program bomo dopolnili z dodatnimi
vsebinami in predlogi uporabnikov, ki jih po opravljeni
evalvaciji tudi upoštevamo.
Spremstvo in prevoz na razne lokacije
Za program VŽU, ki ga organizira Zveza Sožitje v
sodelovanju z MD Sožitje Maribor, vključujemo 53 OMDR.
Za potrebe OMDR je treba organizirati ustrezno
spremstvo in zagotoviti prevoz na razne lokacije. Pri
organiziranju vseživljenjskega učenja oseb z motnjo v
duševnem razvoju upoštevamo socialne razmere, status
osebe. Prednost imajo OMDR, ki so doma in niso deležne
individualnih obravnav v ustreznih inštitucijah in jim je to
edina vključitev v programe.
Kdo kaj dela?
Koordinator vseh programov je predsednik društva
Martin Benko.
Za strokovno izvajanje programov skrbita Marija Bunta, dipl. psih., in Ljubo Miličevič, športni pedagog. Po
predhodnem dogovoru posamezne aktivnosti vodijo naši usposobljeni prostovoljci in podporni člani
društva.
21
Svet invalidov MOM
Zgodilo Se Je … 2011
Sonček – Mariborsko društvo za cerebralno
paralizo
•
Avtorji teksta in fotografij: Karmen Dajčman, Erna Bezjak in Lidija Šestak Zorič
Leto 2011 je bilo za Sonček ustvarjalno in polno novosti.
Od aprila, ko je izšla prva številka glasila Svet invalidov,
se je zgodilo:
•
•
•
aprila smo izvedli prvi »Dan odprtih vrat terapevtskega
jahanja« na Meljskem hribu. K sodelovanju smo
pritegnili priznane strokovnjake s tega področja,
prav tako pa tudi zainteresirane in uporabnike tega
programa.
maja smo se zbrali na Sončkovi kmetiji v Vrtičah
pri Zgornji Kungoti na skupščini društva, ki smo jo
»podaljšali« v piknik, lepi mesec maj pa smo izbrali
tudi za nepozaben izlet v enega najlepših mest naše
južne sosede – Varaždin. Izleta se je udeležilo 110
članov in simpatizerjev društva.
junija so se mame otrok s cerebralno paralizo
odpravile na že tradicionalni tridnevni izlet v Pulo,
Brione in Nacionalni park Kamenjak.
•
•
•
•
julija in avgusta so se najbolj razveselili naši najmlajši
člani, ki so v šestih terapevtskih kolonijah po sedem dni
združevali prijetno s koristnim v Elerjih pri Ankaranu.
Nekaterim so se pridružili starši in sorojenci, drugi so šli
sami. Skupaj s fizioterapevti, hipoterapevti, logopedi,
specialnimi pedagogi in drugimi strokovnimi sodelavci
se je letošnjih Sončkovih kolonij udeležilo okoli 200
udeležencev, od tega 67 otrok s cerebralno paralizo.
septembra smo se razveselili obvestila, da smo izbrani
za sodelovanje na MARIBOR 2012 Evropska prestolnica
kulture v programskem sklopu Priložnost za vsakogar
s predstavo »Jaz, mene, meni, me« avtorja in režiserja
Nebojše Pop Tasiča.
oktobra smo temeljito prenovili društveno pisarno,
ki je dobila svetlejši in s tem prijaznejši videz, hkrati
pa je društvo dobilo prve redno zaposlene sodelavce:
koordinatorko društvenih programov in dva osebna
asistenta. Posledično je stekel program osebne
asistence, vrata pisarne pa so odslej odprta vsak
delavnik od 8.00 do 16.00, ob sredah do 18.00.
oktobra smo se zbrali na tradicionalnem kostanjevem
pikniku. Sicer pa programi, opisani v prvi številki:
terapevtsko in rekreativno plavanje, terapevtsko
jahanje, joga, boccia itd. tečejo nemoteno vse leto.
decembra smo se še enkrat zbrali v gostišču Anderlič,
na novoletnem srečanju in si zaželeli lepih dni v letu
2012, ko mariborsko društvo Sonček proslavlja že
30-letnico delovanja. Otroke je v tem prazničnem času
obiskal in obdaril Dedek Mraz.
Življenjska zgodba
Erna Bezjak: KAKO DO VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA
Spominjam se, kako me je oče pri mojem 18. letu začel
nagovarjati, naj si pridobim vozniški izpit. Našla sem tisoč
in en izgovor, da ga ne bi šla opravljat. To ni bilo nekaj, brez
česar ne bi mogla živet.
•
22
istega meseca je bil naš član, Tomaž Lutarič, gost v
studiu Radia City, kjer je dobil priložnost povedati
nekaj besed v eter.
Leta 2005 je prišel on. Bila sva zaljubljena. Veliko sva se
pogovarjala o pomembnih življenjskih vprašanjih. Takrat
sem se odločila in poizkusila. Zgodaj poleti istega leta
sem se odpravila v Ljubljano, v Zavod za rehabilitacijo
invalidov, kjer so testirali moje vozniške sposobnosti. Na
Sonček – Mariborsko društvo za cerebralno
paralizo
podlagi rezultatov testa so izdali dokument, v katerem
so natančno opisali potrebne prilagoditve za nemoteno
vožnjo avtomobila. Konec poletja sva se s fantom razšla,
kar me je močno potrlo. Takrat je izrazito “pokukala na
dan” želja, da dosežem cilj. Najbližji so mi stali ob strani,
pa čeprav potiho. Jeseni sem opravila zdravniški pregled.
Bilo je v začetku januarja 2006, ko sem prestopila prag
avtošole Vremec v Mariboru. Prvi vtis učitelja, ki me je
poučeval teoretični del, je bil dober. Imel je nekaj, da sem
se kljub paniki, ki je vladala v meni, počutila prijetno.
Uspešno sem opravila teoretični del izpita na avtošoli.
Sledil je še dogovor, da bo tudi moj učitelj vožnje, ker je
imel že kar nekaj izkušenj s poučevanjem oseb s telesno
okvaro.
Sledilo je intenzivno iskanje primernega avtomobila.
Ustrezno prilagoditev, ki mi omogoča vožnjo avtomobila,
mi je naredil in vgradil g. Rudi Šrajner iz Rogoze pri
Mariboru. Nato sva z očetom na Ljubljanskem potniškem
prometu pridobila po zakonu obvezen A-test prilagoditve,
kar so zapisali v homoligacijski kartonček. Takoj za tem
sva odšla še v Zavod za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani,
kjer smo v drugem poizkusu dobili pozitivno mnenje, da
vgrajena prilagoditev ustreza mojim sposobnostim.
Z avtošolo sem podpisala pogodbo o najemu mojega
avtomobila za čas usposabljanja oziroma do uspešno
opravljenega izpita. Pisal se je 16. marec leta 2006, ko
sem prvič sedla za volan, na moji desni je sedel moj
inštruktor Miran. Od prve ure sva sklenila, da bova kar na
“ti”. Minevale so ure, dnevi, tedni in postajala sva vedno
boljši tandem. Prišli so seveda tudi krizni trenutki, ko
sem obupavala. Zahvaljujoč Miranu nisem obupala, saj je
vedno našel prave besede tolažbe in spodbude, da sem
nadaljevala.
Aprila 2006 sem na izpitnem centru uspešno opravila
teoretični del izpita. Prišel je tudi dan D, sreda, 26. julij
2006 – izpitna ura. Čutila sem malce napetosti, preden
sem speljala s parkirišča. Nato pa me je preplavil val
neskončne umirjenosti. Bila sem izredno samozavestna in
prepričana v uspeh. Nisem dolgo vozila, ko sem naredila
»usodno napako«, ne da bi to sploh vedela. Ko smo prišli
Svet invalidov MOM
nazaj, mi je gospod povedal, da nisem bila uspešna. Tako
se je zgodba ponovila še 4-krat, vedno z drugo vrsto
»usodne napake«. Vsakič so tekle solze žalosti. Toda Miran
je vedno znova našel prave besede tolažbe. Brez njega
bi ne mogla vztrajati do srečnega konca, ki je napočil v
četrtek, 9. novembra 2006. Pred izpitno uro sem Miranu
rekla, da bom poskušala znova in znova, dokler ne bom
uspela. Nisem si upala verjeti v uspeh. Bilo me je strah, da
mi bo znova spodletelo. Nikdar ne bom pozabila gospoda,
ki mi je tistega dne ob koncu izpitne ure najprej povedal
za napake, ki sem jih storila (v sebi sem se že pripravljala
na vnovični neuspeh), nato pa zaključil približno takole:
»S kolegom, (v komisiji sta bila dva) sva se odločila, da ste
preizkus uspešno opravili. Želiva Vam srečno vožnjo.«
Veselje in sreča sta bila v naslednjih dneh nepopisna. Še
danes ju čutim in iz dneva v dan spoznavam in počasi
dojemam, kaj sem dosegla, s pomočjo vseh, ki so tako ali
drugače sodelovali pri tem.
NOVO OD OKTOBRA: OSEBNA ASISTENCA
Sredi oktobra 2011 smo v društvu začeli izvajanje novega
programa »osebna asistenca«.
Zaradi tega smo zaposlili dva osebna asistenta, ki težje in
težko gibalno oviranim osebam pomagata pri programih:
• osebna nega in pomoč pri življenjskih aktivnostih
• gospodinjska pomoč
• pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, spremstvo po
opravkih, nakupih in na družabne prireditve
• prevoz s prevoznim sredstvom društva ali uporabnika
• druga dela, ki so dogovorjena v individualnem načrtu
uporabnika
PRAZNIČNI IZDELKI IZ VARSTVENO DELOVNEGA
CENTRA
V Varstveno delovnem centru vsak konec leta, v mesecu
novembru in decembru, teče pospešena proizvodnja in
prodaja izdelkov Sončkovih delavnic.
Izdelki so lepi ter kakovostni in primerni tudi za poslovna
darila, zato vas takrat vabimo k nakupu na stojnice v
E Leclercu, Mercatorju ali v VDC Sonček Maribor na
Pobrežju.
Podjetja pa lahko pokličete na telefonsko številko 02/480
06 80 ali 031/671 846.
Sonček – Mariborsko društvo za cerebralno
paralizo
Trubarjeva ulica 15, 2000 Maribor
Telefon: 02 25 22 528
Elektronski naslov: [email protected]
spletna stran: www.soncek-maribor.si
Predsednica društva je Lidija Šestak Zorič
VDC
Cesta IX.divizije, Maribor
Sončna pot d.o.o.
Trubarjeva ulica 15, Maribor
23
Svet invalidov MOM
MPIS - Mobilna podporno-informacijska
služba za svetovanje
in povečanje socialne
vključenosti ter zaposljivosti ranljivih skupin
Avtorji: Nataša Rebernik, Vodja mednarodnih projektov, OZARA d.o.o.; Darko Slemenjak, Koordinator pisarn
MPIS, ZZV Maribor
O projektu
Namen projekta MPIS, v okviru katerega so se povezali
partnerji Zavod za zdravstveno varstvo Maribor,
invalidsko podjetja OZARA d.o.o., IRI Ljubljana in Zveza
svobodnih sindikatov Slovenije ter pridruženi partnerji
Zavod RS za zaposlovanje, Mestna občina Maribor
in Mestna občina Slovenj Gradec, je vzpostavitev
stične točke med ranljivimi skupinami in delodajalci v
procesu iskanja zaposlitve, kar skrbno uresničujeta dve
svetovalni pisarni MPIS v Mariboru in Slovenj Gradcu.
Več o projektu na www.mpis.si.
Projektno operacijo delno financira Evropska unija iz
sredstev Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja
v okviru Operativnega programa razvoja človeških
virov za obdobje 2007-2013, 4. razvojne prioritete
»Enake možnosti in spodbujanje socialne vključenosti«
ter 4.1. prednostne usmeritve »Enake možnosti na trgu
dela in krepitev socialne vključenosti«.
Svetovalni pisarni MPIS v Mariboru in Slovenj Gradcu
V okviru projekta smo januarja 2012 odprli dve pisarni
z namenom svetovanja v procesu iskanja zaposlitve.
Sedem svetovalcev, štirje v pisarni v Mariboru in trije v
pisarni v Slovenj Gradcu, so na voljo vsak dan v tednu,
tako ranljivim skupinam kot delodajalcem.
Nanje pa se največ obračajo:
• invalidi in druge funkcionalno ovirane osebe,
• mladi, predvsem iskalci prve zaposlitve,
• starejši od 50 let,
• ženske,
• dolgotrajno brezposelne osebe,
• pripadniki etničnih skupin.
Informacije in oblike pomoči, ki jih nudita svetovalni
pisarni MPIS
Osebni svetovalec vam bo na voljo za svetovanje in
podporo, nudil vam bo pomoč pri pisanju prošenj za
zaposlitev, vas vodil skozi postopek pridobivanja statusa
invalida ali urejanja storitev zaposlitvene rehabilitacije,
24
MPIS
spremljal vas bo na različne institucije, kot so zavod za
zaposlovanje, upravne enote, občinski uradi, vam pomagal
iskati primerno delovno mesto, urejal stike z delodajalci in
spremljal ponudbo izobraževanj ter usposabljanj.
Informacije in storitve za delodajalce
MPIS pisarni nudita delodajalcem brezplačno pomoč pri:
• izpolnjevanju zahtev kvotnega sistema - pomoč pri
izpolnjevanju kvote,
• nadomestnem izpolnjevanju kvote,
• plačevanju prispevkov v Sklad RS za vzpodbujanje
zaposlovanja invalidov,
• iskanju možnosti za pridobivanje različnih finančnih
vzpodbud,
• zaposlovanju invalidov,
• iskanju kandidatov za izpolnitev kvote,
• iskanju delavcev za specifično delovno mesto,
• prilagajanju delovnih procesov in delovnih mest.
Prvi rezultati
Prvi rezultati že kažejo, da pisarni MPIS uresničujeta svoj
namen, saj so svetovalci v dobrih dveh mesecih svetovali
že skoraj 120 svetovancem in 20 delodajalcem, 3 osebe
pa so bile v okviru njihovega delovanja tudi že uspešno
zaposlene. Vljudno vabljeni tudi vi!
MPIS Maribor
Telefon pisarna : 02/23 45 490
Koordinator MPIS : 031/386 947
Mobitel: 031/386 958
e – mail:
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
MPIS Slovenj Gradec
Telefon pisarna: 02/ 88 56 690
Mobitel: 031/ 386 922
e – mail:
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
ACTrain
Program usposabljanja
v oblikovanju keramike
za gluhe, naglušne,
slepe in slabovidne
osebe - vzorčni primer
dostopnega programa
usposabljanja
Avtorji: Nataša Rebernik, Vodja mednarodnih projektov, OZARA d.o.o.
Fotografija: Mag. phil. Barbara Plasonik
Svet invalidov MOM
Z neposrednim vključevanjem ciljnih skupin v 5 jezikih
razvijamo prilagojen kurikulum in vsebine usposabljanja
za 50 učnih ur v oblikovanju keramike ter v 5 jezikih in 4
znakovnih jezikih prilagoditve za gluhe, naglušne, slepe
in slabovidne, ki bodo združene v popolnoma brezplačni,
uporabniku prijazni in dostopni IKT aplikaciji Proteus
(http://app.aeris3.si/proteus/). Zanjo tudi slepe osebe
ne bodo potrebovale dragih bralnikov zaslona, temveč
bo potreben le osebni računalnik z naloženo osnovno
programsko opremo in dostop do interneta.
Brezplačen, uporabniku prijazen in dostopen vsakomur
Naše osnovno vodilo je oblikovati popolnoma brezplačen,
Kako se je vse začelo?
Osebe s posebnimi potrebami se v življenju srečujejo z
nemalo težavami, ki izhajajo iz neprilagojenosti okolja
in sistemov, ki v njem delujejo.
Senzorno ovirane osebe se tako primarno srečujejo s
pomanjkanjem dostopa do informacij. Le s težavo se
prebijajo tudi skozi
sisteme izobraževanja
in usposabljanja, da
bi pridobile znanja
in veščine zgolj zase
ali svojo kariero. To
zavedanje
nas
je
usmerilo v razvoj
ideje
programa
usposabljanja, ki z
dostopnostjo
preko
spleta in s premišljenim kombiniranjem prilagoditev
za slepe, slabovidne, gluhe in naglušne zagotavlja
dostopnost vsem, ne glede na specifike oviranosti.
Program usposabljanja za gluhe, naglušne, slepe in
slabovidne osebe
Strokovnjaki iz Slovenije, Avstrije, Italije in Grčije s
področij izobraževanja in usposabljanja oseb s posebnimi
potrebami, s področja IKT razvoja, lončarstva ter
oblikovanja keramike smo se združili z namenom, da
razvijemo vzorčni program usposabljanja, dostopen
senzorno oviranim osebam ter vsem, ki se soočajo z
nedostopnostjo klasičnih izobraževalnih programov,
četudi zgolj zaradi oddaljenosti. Tako smo se partnerji iz
štirih držav podali v inovativno zgodbo, zgodbo o razvoju
IKT-podrtega usposabljanja v oblikovanju keramike
za gluhe, naglušne, slepe in slabovidne osebe. Zgodba
zori že tretje leto v okviru evropskega projekta ACTrain
(www.see-hear-touch.com), ki ga v okviru programa
Vseživljenjskega učenja, Leonardo da Vinci, financira
Evropska komisija.
dostopen in uporabniku prijazen vzorčni program
usposabljanja. Kako nam uspeva, lahko preverite na
povezavi http://app.aeris3.si/proteus/. Produkt je še v
razvoju, zato vas vabimo, da v prihodnjih mesecih redno
spremljate napredek. Vaš odziv je pomemben, da bi lahko
bili še boljši!
In kako je to v praksi?
Pilotni treningi, skozi katere preizkušamo program
usposabljanja, so se že pričeli, zato naj v zaključku
ohranimo vaše zanimanje še z nekaj fotografijami že
izvedenih pilotnih usposabljanj. Prepričani smo, da
prepoznate uporabnost predstavljenih rezultatov, ne
glede na to, ali želite program usposabljanja uporabljati
kot del prostočasnih aktivnosti doma, v socialno-varstvenih ali drugih institucijah, umestiti v delovno okolje,
šolske programe (redno izobraževanje, popoldanske
dejavnosti, tehnične dneve, usposabljanje otrok s
posebnimi potrebami ipd.) ali rehabilitacijske programe.
Organizacije vabimo, da se nam pridružite s svojo pilotno
skupino!
25
Svet invalidov MOM
Dobrodošli, prijatelji,
dobrodošli v naš Maribor,
Evropsko prestolnico kulture 2012!
Županov oder prijateljstva
prizorišču bo za obiskovalce brezplačno. Dobrodošli na
županov oder prijateljstva!
Župan Franc Kangler
Županov oder
prijateljstva
Avtorji: Boris Šinkovič, avtor projekta
Maribor je pobrateno, prijateljsko ali partnersko mesto
s številnimi mesti iz prostora nekdanje skupne države
Jugoslavije in iz drugih delov Evrope. Z njimi vzdržuje
redne, pristne in nasploh odlične stike na kulturnem,
izobraževalnem, gospodarskem , športnem ali političnem
področju.
Zaradi želje po nadaljnjem utrjevanju, izmenjavi in
razvijanju medsebojnih prisrčnih in toplih odnosov med
kulturniki, se je porodila ideja za mednarodni kulturni
projekt Županov oder prijateljstva. Njegovo poslanstvo
je enako kot so smernice in cilji več kot petindvajset let
starega vseevropskega projekta z nazivom Evropska
prestolnica kulture (EPK), katerega v letošnjem letu nosi
Maribor. Promovira bogastvo evropskih kultur in poudarja
pomen kulturne raznolikosti, mednarodnega sodelovanja
ter skupne evropske entitete.
Nedeljski glasbeni popoldnevi na Lentu
V letu, ko nas kultura še posebej povezuje, bodo skoraj
vsa naša pobratena, prijateljska in partnerska mesta
zagotovila glasbeni program na odru pod Sončno uro na
Lentu, postavljeno v neposredni bližini Stare vinske trte.
Kultura in raznolika glasba, ki nam jo bodo v teh mesecih
na samostojnih koncertih predstavile manjše zasedbe,
je izrazito nekomercialna in visoko kvalitetna. Na Lentu
bomo lahko slišali vse od lahkotnejšega jazza, swinga,
rocka in etna do kantavtorske, zborovske, tradicionalne,
šansonske, folk in druge vokalne ter instrumentalne
glasbe. Na nekaj koncertih se bodo glasbenikom na odru
pridružili in njihove nastope obogatili izvajalci ljudskih
plesov.
Glasbeni, kulturni in umetniški program na županovem
odru prijateljstva prinaša dragoceno prireditveno
oživitev in popestritev mariborskega Lenta. Z njim želi v
ta najstarejši del mesta ob Dravi dodatno pritegniti ljudi
od pomladi do jeseni in tako razširiti priljubljeno mestno
obrečno sprehajališče v živahno in sproščeno večmesečno
kulturno prizorišče. Spremljanje nedeljskih glasbenih
popoldnevov na imenitnem in slikovitem »lentovskem«
26
Maribor 2012 – EPK / Projekt županov oder prijateljstva
Od aprila do septembra 2012, vsako nedeljo ob 17.00 pod
Sončno uro, blizu Stare trte na Lentu
24.04.2012
06.05.2012
13.05.2012
20.05.2012
27.05.2012
03.06.2012
10.06.2012
17.06.2012
24.06.2012
01.07.2012
08.07.2012
Novalja
Skopje
Clonmel
Pula
Videm
Valjevo
Marburg
Gradec
Tours
Harkov
Sarajevo
15.07.2012
22.07.2012
29.07.2012
05.08.2012
12.08.2012
19.08.2012
26.08.2012
02.09.2012
09.09.2012
16.09.2012
23.09.2012
30.09.2012
Split
Budva
Sankt Peterburg
Osijek
Szombathely
Petange
Krapina
Kraljevo
Cetinje
Reka
Novi Sad
Greenwich
Hrvaška
Makedonija
Irska
Hrvaška
Italija
Srbija
Nemčija
Avstrija
Francija
Ukrajina
Bosna in
Hercegovina
Hrvaška
Črna gora
Rusija
Hrvaška
Madžarska
Luksemburg
Hrvaška
Srbija
Črna gora
Hrvaška
Srbija
Anglija
Svet invalidov MOM
Izbor dogodkov EPK
EPK za gluhe in naglušne obiskovalce,
slepe in slabovidne ali osebe z motnjami v duševnem razvoju
Po predhodnem dogovoru lahko organiziramo termine
vodenih ogledov razstav ali dogodkov s tolmačem
za znakovni jezik. Nekateri dogodki in delavnice se
vsebinsko lahko prilagodijo vaši skupini obiskovalcev.
Prosim sporočite svoje želje prek emaila:
[email protected]
V NOVI LUČI. Arheološka dediščina Štajerske iz
Univerzalnega muzeja Joanneuma
3. 5. - 31. 10. 2012, Dvorec Betnava - Viteška dvorana
Maribor
PUSTNE MASKE NA PTUJSKEM OBMOČJU IN STALNA
ZBIRKA
18. 5. - 31. 12. 2012, Ptujski grad
Preteklost Novega mesta / Novomeška situlska
umetnost, etnološka dediščina Dolenjske
6. - 31. 12. 2012, Dolenjski muzej Novo mesto
Hiša znanosti- Center eksperimentov
Vse leto, Hiša znanosti - Center eksperimentov,
Maribor(Ustrezna lokacija, možen dostop tudi za gibalno
ovirane.)
MARIBUM
10.5., 23.5., 21.7.2012 - NASTOP MAMOUTOU DEMBELE,
Bar Huda kava, Maribor
ČITALNICA NA JASI
19.5. - 16.9. 2012, Mestni park Maribor
ART CAMP
22. 6. - 7. 7. 2012, Čitalnica na jasi - Mestni park Maribor
Za slepe in slabovidne:
Novo Mesto 1848 - 1918
skozi vse leto, Dolenjski muzej Novo mesto
StandUpFest
22. 6. - 7.7., Vetrinjski dvorec
Več informacij o programu EPK si lahko ogledate
na spletni strani www.maribor2012.eu . Iskanje je
omogočeno direktno prek koledarja dogodkov ali prek
filtrov glede na vrsto in dostopnost dogodkov.
27