Glasilo Svet invalidov - 2. številka
Svet invalidov MOM Vsebina Kolofon Glasilo Sveta invalidov Mestne občine Maribor Izdajatelj: Svet invalidov MOM Spletna stran: www.maribor.si Naslov: Informacijska pisarna za invalide Mestna občina Maribor, Ul. Heroja Staneta 1 2000 Maribor Telefon: 02/2201-202 Telefaks: 02/2201-244 e-naslov: [email protected] Uredniški odbor: Uršula Godec, Slavica Jauševec, Milan Kotnik Posamezni avtorji prispevkov in fotografij so objavljeni na straneh društev, ki v glasilu predstavljajo svoje poslanstvo in aktivnosti. Oblikovanje in prelom: Jure Mlakar Tisk: Dravska tiskarna Maribor Naklada: 5.000 izvodov 3. stran 4. stran 5. stran 6. stran 8. stran 9. stran 10. stran 12. stran 14. stran 15. stran 16. stran 18. stran 20. stran 22. stran 24. stran 25. stran 26. stran 27. stran Uvodne besede Novice SI MOM Športne igre invalidov Društvo bolnikov po možganski kapi Društvo diabetikov Društvo distrofikov DGNP Društvo invalidov Društvo laringektomiranih Združenje multiple skleroze Slovenije - p. Maribor Društvo študentov invalidov Društvo vojnih invalidov Društvo Sožitje Društvo Sonček MPIS AC TRAIN Županov oder prijateljstva EPK napovednik Obvestilo! Informacijska pisarna za invalide posluje od 10. oktobra 2011 v prostorih Mestne občine Maribor, Ulica heroja Staneta 1, soba 237/II. nadstropje. Za osebe na invalidskih vozičkih in druge gibalno ovirane osebe je dostop urejen z dvigalom, vhod z dvoriščne strani občinske stavbe. Svoja vprašanja lahko pošljete tudi na e-naslov [email protected] ali nas pokličete na tel. številko 02/2201 202. Uradne ure: od pon. do pet. od 10.00 - 12.00. INFORMACIJSKA PISARNA ZA INVALIDE, Mestna občina Maribor, Ul. Heroja Staneta 1, 2000 Maribor Telefon: 02 2201 535 e-naslov: [email protected] Uradne ure: od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro Invalidom nudimo: • osnovne informacije za urejanje osebnih dokumentov in drugih osebnih opravkov na Upravni enoti Maribor in Mestni občini Maribor; • informacije o lokacijah in delovanju invalidskih društev v Mariboru; • pomoč pri reševanju problemov, napotitve na ustrezne institucije, posredovanje kontaktov in informiranje o strokovnih službah MOM. SVET INVALIDOV MOM, sekretarka: Ana Mandl, Kontakt med uradnimi urami: od pon. do pet. od 10.00 - 12.00 Telefon: 02/ 220 12 02, e-naslov: [email protected] Svet invalidov MOM Spoštovani! Nadvse sem počaščen in ponosen, da vam lahko ob izidu že druge številke skupnega časopisa mariborskih invalidskih društev in Sveta invalidov MOM namenim nekaj besed. Pred kratkim ste mi zaupali vodenje Sveta invalidov MOM, na kar sem izredno ponosen. Svet invalidov je posvetovalno telo župana in smo ga ustanovili z namenom izboljšanja položaja in izenačitve možnosti za vse ljudi. Njegova naloga je predvsem ozaveščanje in opozarjanje javnosti, pristojnih inštitucij in laične javnosti o drugačnih potrebah vsakega izmed nas ter po svojih zmožnostih ukrepati za rešitev problemov. Vsi skupaj pa moramo stremeti k temu, da omogočimo pogoje, ki bodo nudili vsakemu posamezniku možnost za polno in enakovredno vključevanje na vseh področjih življenja. V razmeroma kratkem času smo z dobrim sodelovanjem, s predlogi in s pobudami vas vseh uspeli rešiti veliko neenakosti. Kot primer naj omenim samo odstranitev velikega števila arhitektonskih ovir, vgradnjo talnih taktilnih oznak za slepe; za izboljšanje dostopnosti do objektov, kjer se bodo med Evropsko prestolnico kulture izvajale različne prireditve, smo ustanovili posebno skupino, vsekakor pa se trudimo tudi na drugih področjih. Treba se je zavedati, da je reševanje invalidske problematike kompleksen in dolgotrajen proces, vendar smo na dobri poti. Z ustanovitvijo skupin, ki vključujejo največje strokovnjake in entuziaste s posameznih področij, lahko s trdim delom, zagnanostjo in s skupnimi močmi dosežemo še veliko več. Zelo me je razveselilo spoznanje medsebojnega naraščajočega sodelovanja različnih invalidskih društev. To je bila velika želja Sveta invalidov MOM že od njegove ustanovitve. Več glav več ve, ideje in prijateljske razprave lahko prinesejo samo pozitivne stvari. Svet invalidov pa je tu kot spodbuda, pomoč in podpora pri skupnih prizadevanjih za boljši in enakopravnejši jutri. Zelo sem ponosen na vse vas, ki ste prispevali k temu, da smo izdali že drugo številko časopisa Svet invalidov. Zahvaljujem se vsem avtorjem vsebin, uredništvu in donatorjem ter drugim sodelavcem, ki so omogočili njen izid. Za naprej si lahko samo želim tako dobrega in uspešnega sodelovanja! Vsem bralkam in bralcem pa želim čim boljšo informiranost in veliko zadovoljstva ob prebiranju glasila. podžupan Milan Mikl predsednik Sveta invalidov MOM Jeseni predali namenu dvigalo na MOM Od 16. septembra 2011 so bolj dostopni za invalide oziroma za gibalno ovirane prostori upravne enote in Mestne občine Maribor, saj so takrat slovesno predali namenu osebno dvigalo, ki je zgrajeno tako, da se v njem lahko prevažajo tudi gibalno ovirani. Prav zaradi tega, torej olajšanju dostopa gibalno oviranih oseb v prostore mestne uprave MOM in Upravne enote Maribor, so to dvigalo sploh začeli graditi. Dvigalo povezuje pritličje, prvo in drugo nadstropje, uporabnikom pa je vstop vanj omogočen z dvoriščne strani zgradbe, kjer je poleg vstopa urejeno tudi parkirno mesto za invalide. Pa še nekaj tehničnih podatkov o samem dvigalu – je panoramsko, torej s prozornimi stenami, tako da se vidi ven, in z električnim pogonom. Njegova nosilnost je 630 kg ali osem oseb. Vrednost celotne investicije je znašala 65.387 evrov, od tega so bila donatorska sredstva v višini 28.700 evrov, druga sredstva pa so bila zagotovljena iz proračuna MOM. Dvigalo je na osnovi javnega razpisa uredilo podjetje Caster dvigala d.o.o. iz Ptuja. U. G. Svet invalidov MOM Maribor potrebuje invalidom prilagojena javna stranišča Avtorica: Petra Leskovšek Lasetzky 19. november je svetovni dan stranišča, ki ga obeležujemo po vsem svetu in s katerim se povečuje predvsem ozaveščenost in pripravljenost lokalnih skupnosti za boljše sanitarne pogoje. Prav zaradi tega je Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen (KVČB) lani že tretjič izpeljalo projekt Naj javno stranišče. Projekt je namenjen ozaveščanju javnosti o pomenu stranišč ter kot informacija članom in nečlanom društva ter drugim invalidom, kje v obiskanih mestih imamo možnost dostopa do stranišč, ki jih kot svojo temeljno potrebo nujno potrebujemo. Mestna občina Maribor ima 8 javnih stranišč, dve v Mariborskem mestnem parku (za Akvarijem-Terarijem in v neposredni bližini otroških igral), na Vodnikovem trgu na mariborski tržnici, v Magdalenskem parku, na Trgu revolucije pod Glavnim mostom (na desnem bregu Drave), na Partizanski cesti pod Turistično informacijskim centrom (TIC), na Klinetovi ulici za Osnovno šolo Leona Štuklja in pod Glavnim mostom na levem bregu Drave. Od osmih javnih stranišč so namenjena izključno invalidom na invalidskih vozičkih le na treh lokacijah, pa še tam težko dostopna, in sicer pod Glavnim mostom na levem bregu Drave, za Osnovno šolo Leona Štuklja in za Akvarijem terarijem. Na lokaciji pod Glavnim mostom je klančina, vendar se vrata odpirajo navzven, zraven tega pa je postavljeno še betonsko korito kar invalidom izredno otežuje sam dostop. Zaradi tega predlagamo vrata, ki se odpirajo na senzor. Javno stranišče za Akvarijem terarijem pa je dosegljivo le s ključem, ki se ga dobi pri blagajni v samem Akvariju terariju le, ko je ta odprt. Pravzaprav so nekatera javna stranišča odprta le od 14. do 19. ure, kar je dodatna težava. Predlagamo, da MOM izgradnjo javnih stranišč, dostopnih tudi za invalide na invalidskih vozičkih na še več lokacijah, predvsem tistih, kjer se bodo v sklopu Evropske prestolnice kulture odvijale številne prireditve (npr. v neposredni bližini TIC ali na Trgu Leona Štuklja, v prostorih bivšega kina Partizan ali kina Udarnik) in pa spremembo odpiralnega časa, in sicer vsaj do 21. ure. Stranišča potrebujemo namreč vsi, invalidi pa nujno potrebujemo tudi prilagojen dostop, na katerega pa se žal velikokrat pozabi. 4 Novice SI MOM Predstavitev dela skupine za preverjanje dostopnosti Avtorja: Valentina Šardi, Simon Šerbinek Skupina za preverjanje dostopnosti v mestu Maribor deluje v okviru zavoda MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture. Njen glavni namen je bil že pred začetkom EPK, da obišče vse lokacije, ki so postala prizorišča predstav in dogajanj v času, ko je Maribor evropska prestolnica kulture, in jih po predpisanih kriterijih oceni, kako so dostopna za osebe na invalidskih vozičkih, za slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne osebe. Na podlagi ocen in zapisanih komentarjev so po vsakem pregledu napisali tudi poročilo in fotografsko arhivirali. Delovna skupina v sestavi Valentine Šardi (MARIBOR 2012), Simon Šerbinek (DPSŠ), Mitja Tomažič in Srečko Ostreuh (DGNP) ter Boštjan Bratušek (DSIŠ) je obiskala 15 prizorišč: • • • • • • • • • • • • • • • Muzej Narodne osvoboditve Pokrajinski muzej Zavod Udarnik Slovensko narodno gledališče Maribor Stolna cerkev Univerzitetna knjižnica Maribor Festivalna dvorana Lent Frančiškanska cerkev Narodni dom Kibla Umetnostna galerija Maribor Dvorana Union Fotogalerija Stolp Hiša Stare Trte Lutkovno gledališče Na podlagi ogledov in same komunikacije z vodji v posameznih lokacijah smo ugotovili, da si zaposleni želijo imeti bolj dostopne prostore v svojih ustanovah, vendar pa spremembe in prilagoditve povsod niso izvedljive. Največ težav poleg zagotavljanja zadostnega vira financ povzroča birokracija, saj so nekateri objekti zgodovinsko in/ali arhitekturno zaščiteni in se ne sme posegati v te objekte. Nekateri objekti pa imajo več lastnikov in največkrat v takih primerih pride do križanja interesov. Ker se zaposleni sami zavedajo razsežnosti problematike, so nam v vseh objektih zagotovili, da so pripravljeni nuditi pomoč, če bi bila ta potrebna. Vendar pri vseh oblikah invalidnosti kljub trudu ne moremo zagotoviti zadostne pomoči. Osebe s težavami s sluhom oz. naglušne osebe Novice SI MOM potrebujejo indukcijsko zanko, da razumejo sogovornika. To težavo so uredili v Stolni cerkvi in Frančiškanski cerkvi, kjer so to zanko napeljali. V večini objektov z dvigali imajo tipke za posamezna nadstropja tudi v Braillovi pisavi za slepe in slabovidne. Po ogledu vseh objektov, ki smo jih morali ogledati, smo preverjali tudi vsebino prireditev in podali informacije za vsebinsko dostopnost, predvsem za osebe s težavami vida in sluha. Športne igre invalidov Maribora Avtor besedila: Milan Kotnik, strokovni delavec-sekretar DGNP Maribor Fotografije: arhiv društva V petek, 27. maja 2011, smo organizirali že »DRUGE ŠPORTNE IGRE INVALIDOV MARIBORA« v izjemno dobrem sodelovanju Sveta invalidov Mestne občine Maribor in številnih mariborskih invalidskih društev v športnih objektih Tabor. Svet invalidov MOM Na otvoritvi iger, kjer je bilo več kot 300 udeležencev, sta spregovorila podžupan Mestne občine Maribor Milan Mikl, predsednik Sveta invalidov Mestne občine Maribor Aleš Škof, ki je prireditev vodil skupaj z vodji člani društev, ki so bili zadolženi za izvedbo tekmovanj. Na otvoritvi so s kulturnim programom nastopili še varovanci društva Sožitje s plesom, ženski pevski zbor Društva invalidov Maribor s pevskim nastopom in gluhi člani kulturno-umetniške skupine »Tihi svet« iz Društva gluhih in naglušnih Podravja z dvema točkama. Zelo veseli smo bili članov Sveta za odpravljanje arhitektonskih in komunikacijskih ovir iz Ljubljane, ki so si ogledali otvoritev in športna tekmovanja. Dan je minil v prijateljskem tekmovalnem vzdušju. Ob zaključku smo podelili 14 kompletov pokalov. Zelo smo bili veseli, da so igre uspele in da so bili vsi udeleženci in gostje zelo zadovoljni. Po prijetnem druženju smo se poslovili z mislijo, da s skupnimi močmi lahko vedno uspešno organiziramo tovrstna tekmovanja, kar je tudi temeljni cilj Sveta invalidov Maribor, da se povezujemo, delamo z roko v roki in izmenjujemo svoje izkušnje na različnih področjih. Iskrena hvala vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji in se trudili za uspeh »iger«. Na različnih športnih prizoriščih – Ledna dvorana, Dvorana Tabor, gostišče Taborka – so se številni člani iz dvanajstih invalidskih društev Maribora pomerili v šahu, steznem kegljanju, ruskem kegljanju, namiznem tenisu, malem nogometu, pikadu, ulični košarki na vozičku in metanju na koš. 5 Svet invalidov MOM Predstavitev društva Avtor: Boris Hojnik, Zvezdana Sužnik Fotografije: Arhiv društva DBMKP Možganska kap, zlasti pa njene posledice, postavi bolnika, njegove svojce, prijatelje, sodelavce in znance pred številna in marsikdaj težavna vprašanja. Na nekatera je možno odgovoriti takoj, na druga pa prinesejo pravi odgovor šele čas, nove življenjske izkušnje in druženje z ljudmi s podobnimi težavami. Skratka, družimo se ljudje, ki smo preživeli možgansko kap in naši svojci. V okviru Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije deluje od leta 2003 Klub bolnikov po možganski kapi Maribor. Mesečno prihaja na srečanje povprečno 35 članov, po evidenci Združenja CVB pa je na našem območju 163 bolnikov, njihovih svojcev in drugih. Prihajajo pa iz Mestne občine Maribor in okoliških občin – Starše, Kungota, Rače - Fram, Hoče-Slivnica, Pesnica, Šentilj, Ruše, Kungota itd.. Redna mesečna srečanja potekajo vsako drugo sredo v mesecu ob 17. uri (razen julija in avgusta) v prostorih URI Soča, Center Maribor, Čufarjeva 5, Maribor. Na rednih srečanjih, ki so dolga približno 90 minut, v prvem delu običajno potekajo strokovna predavanja in predstavitve, predvsem s področja zdravstva in sociale, pa tudi kakšna potopisna predavanja. Prisotni strokovnjaki so zmeraj deležni številnih vprašanj. V drugem delu srečanja ima mesto klubska tematika. Društvo bolnikov po možganski kapi Podravja Maribor Interesne skupine V klubu smo se začeli dobivati poleg rednih srečanj še v manjših, interesnih skupinah. Glavni namen delovanja teh skupin je druženje in pogovor, navezovanje in poglabljanje medsebojnih odnosov ter posredovanje življenjskih izkušenj. Zaradi lažjega zapomnjevanja potekajo vse skupine v okviru CVB kluba Maribor ob istem času, na istem mestu, približno enako dolgo – vedno v sredo ob 17. uri. Na željo bolnikov po možganski kapi, ki jim je – razen kapi – skupen še kakšen drug interes so nastale štiri skupine, ki združujejo tako bolnike kot tudi njihove svojce. Skupina ročnih spretnosti »ROKICE« združuje želja po ustvarjanju. Pri tem uporabljajo različne tehnike in materiale. Ustvarjajo ob različnih priložnostih (izdelovanje adventnih venčkov, novoletnih čestitk, pustnih mask, barvanje pirhov itd.), pa tudi za razne namene (zlaganje prtičkov, slikanje na steklo, les itd.). Med delom se rešujejo majhne in velike težave, ki pestijo prisotne, razvijajo se debate, ki jih spremljajo solze in smeh. Računalniška skupina »TIPKE« združuje člane, ki se želijo naučiti uporabljati računalnik ali pa svoje znanje dopolniti in nadgraditi. Poleg računalniškega znanja razvijajo tudi miselne spretnosti in pridobivajo možnost širše komunikacije z domačega naslova. Skupino s težavami v sporazumevanju »JEZIKI« sestavljajo člani, ki imajo težave na različnih nivojih izražanja in sporazumevanja. Nekateri ne zmorejo govornega izražanja, Skupinska slika naših članov pred vstopom na splav 6 Svet invalidov MOM Društvo bolnikov po možganski kapi Podravja Maribor Obiskala nas je skupina iz Kranja drugi imajo težave s pisanjem, tretji z razumevanjem pisane besede, spet drugi imajo probleme na več področjih hkrati. V skupini dobijo priložnost, da se »pogovarjajo« na način, ki ga zmorejo. Skupino »SVOJCI« sestavljajo svojci bolnikov po možganski kapi. Svojci ugotavljajo, da je vsa pozornost usmerjena na bolnike, sami pa ostajajo brez vsakršne pomoči, prepuščeni samim sebi. Na skupini imajo možnost spregovoriti o svojih težavah in strahovih, ki jih spremljajo. Na eno od srečanj smo povabili specialistko klinične psihologije dr. Vesno Radonjič – Miholič, ki se na URI-SOČA v Ljubljani že 30 let ukvarja s problematiko bolnikov po možganski kapi in njihovih svojcev. Rdeča nit našega pogovora z dr. Radonjičevo je bila, kako možganska kap vpliva na bolnika in njegovo družino. Od aprila 2011 pa deluje tudi Društvo bolnikov po možganski kapi Podravja Maribor, ki bo pokrivalo območje severovzhodne Slovenije. Tako se bo večina aktivnosti iz kluba nadaljevala v društvu. Namen društva • • • • • • vključevanje bolnikov po možganski kapi v družbeno okolje, da lahko zadovoljujejo svoje posebne in splošne potrebe, ki izvirajo iz njihovih telesnih okvar in prizadetosti; da se srečujejo s sebi enakimi, se pogovarjajo in izmenjujejo izkušnje; enakopravno vključevanje bolnikov po možganski kapi v življenje z zdravimi; ohranjanje in izboljšanje kakovosti življenja po možganski kapi; spodbujanje, spremljanje in sodelovanje v preventivnih programih za bolnike po možganski kapi, tako samostojnih in skupnih z drugimi društvi; izvajanje preventivnih strokovnih predavanj za • izboljšanje kakovosti življenja; • preučevanje in reševanje zdravstvene in socialne problematike skupin bolnikov in posameznikov po možganski kapi; premagovanje socialnih stisk in ovir; • zavzemanje za dodatne, zaradi bolezni specifične pravice bolnikov po možganski kapi (tehnični pripomočki, odprava arhitektonskih, prometnih in socialnih ovir); • organizirano druženje z drugimi sorodnimi društvi in klubi; organiziranje laične pomoči bolnikom po možganski kapi. Obiskujemo organizirano vadbo v telovadnici in bazenu, ki jo vodi fizioterapevtka MTC Fontana. Zelo dobro so sprejeti pikniki, sprehodi in izleti. Nadaljevali bomo tudi z ogledi razstav, muzejev in raznih prireditev. V novih prostorih Naše društvo je pred kratkim od Mestne četrti Ivan Cankar dobilo v uporabo prostore. Pri naših aktivnostih bomo k sodelovanju povabili okoliške krajane. Trenutno nas je v društvu 53 članov, nismo se še predstavili širši javnosti. Delovanje društva v novih pogojih bo omogočalo druženje v čisto prostih aktivnostih. Možno bo igranje šaha, kart in drugih družabnih iger. Organiziramo lahko strokovna predavanja, meritve – krvni tlak, sladkor in holesterol – ter razne predstavitve – zdravstvo, rehabilitacija, pripomočki itd. Društvo deluje z zelo malimi sredstvi, ki jih pridobimo s članarino, dotacijo ene okoliške občine in verjetno bo nekaj donacij naših prijateljev. Tudi v klubu smo vsa leta delali samo z donacijami in prispevki nas samih. DRUŠTVO BOLNIKOV PO MOŽGANSKI KAPI PODRAVJA Maribor Šubičeva ulica 11 2000 Maribor Telefon: 041 715 911 Elektronski naslov: [email protected] Uradne ure: sreda: 10.00–12.00 četrtek: 16.00–8.00 7 Svet invalidov MOM Dogodki v letu 2011 Avtor: Lidija Salamon, strokovna sodelavka društva Fotografije: Arhiv društva Z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo v letu 2011 uspešno izvedli vse načrtovane aktivnosti. Društvo Diabetikov Maribor pravilni prehrani. Predavanja Zraven organiziranih predavanj, ki so bila v sklopu okrevanj, smo še dodatno organizirali 3 strokovna predavanja v raznih zdraviliščih. Občni zbor 25. marca je bil redni občni zbor s strokovnim predavanjem: »Diabetična retinopatija«. Predavala je dr. Dušica Pahor, predstojnica oddelka za očesne bolezni UKC Maribor. Občnega zbora se je udeležilo 170 članov. Okrevanja V letu 2011 smo izvedli kar tri edukativna okrevanja skupaj z organiziranimi predavanji in sicer dva v zdravilišču in enega na morju, na otoku Hvaru, katerega se je udeležilo 117 naših članov. V času okrevanja je bilo poskrbljeno za naslednje aktivnosti: • jutranja telovadba • meritve krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka • strokovna predavanja • vodeni sprehodi Meritve Skozi celo leto opravljamo brezplačne meritve krvnega sladkorja, krvnega tlaka in brezplačno svetovanje o Sprehodi in planinski pohodi Po načrtovanem programu aktivnosti redno izvajamo organizirane sprehode skozi mariborski Mestni park in bližnjo okolico, ki jih vodi prostovoljec Golčar Valentin, ki potekajo 1 krat tedensko. Organiziramo redne mesečne planinske pohode, ki jih vodi prostovoljka Melita Klasinc, višja medicinska sestra. Tako smo v letošnjem letu obiskali Urban, Boč, Donačko goro, Veliko planino in Lovrenška 8 Društvo Diabetikov Maribor Svet invalidov MOM jezera. Udeležba na vseh pohodih je brezplačna. Športne aktivnosti Naši člani so aktivni tudi na športnem področju; v balinanju, kegljanju, namiznem tenisu in pikadu. Te aktivnosti izvajamo v najetih dvoranah in so za udeležence brezplačne. V mesecu maju smo se udeležili Športnega srečanja diabetikov Slovenije v Murski Soboti. Prvič smo organizirali Državno prvenstvo v kegljanju za diabetike, ki je bilo v novembru 2011 v Športni dvorani Tabor. Športne aktivnosti vodi prostovoljec Aleksander Trnjar, ki je vodja športne sekcije v društvu. Naša športna ekipa je sodelovala na Športnih igrah invalidov in osvojila 4 pokale. Plavanje v Termah Fontana Maribor lahko naši člani koristijo ceneje ob predložitvi članske izkaznice. Druženje Na področju družabništva smo zelo aktivni, saj smo poskrbeli za prijetna druženja na izletih. Tako smo v maju mesecu obiskali Belo Krajino, junija smo uživali na Veliki planini, v septembru smo obiskali Dolenjsko in v mesecu oktobru občudovali lepote Avstrijske Koroške. Dobro sta bila obiskana piknika in sicer 30. aprila na Domu Jelka na Pohorju, ki je postal tradicionalen in 15. oktobra kostanjev piknik s športnimi igrami in pohodom. Letos je bilo prvič izvedeno Martinovanje na dvorišču Doma invalidskih organizacij, kjer je tudi sedež našega društva. Sodelovanje v lokalni skupnosti Aktivno smo sodelovali na Dnevu mobilnosti invalidov pod pokroviteljstvom Sveta invalidov Mestne občine Maribor in na predstavitvi društev na Festivalu Lent. Leto 2011 smo 15. decembra zaključili z novoletnim srečanjem diabetikov v Areni pod Pohorjem. 9 Svet invalidov MOM Delo strokovne službe v društvu Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor nanciranju dela osebnega dohodka za eno gluho osebo, ki prihaja iz njihove občine. Avtor: Milan Kotnik, strokovni delavec, sekretar društva Fotografije: Arhiv društva V Društvu gluhih in naglušnih Podravja Maribor nadaljujemo aktivnosti po predhodno načrtovanem planu in v skladu z izvajanjem posebnih socialnih programov za gluhe, naglušne in gluhoslepe prebivalce, živeče na območju 41 občin in mest v Podravju, kjer delujemo. Aktivnosti v društvu so izjemno pomembne za delo in življenje vseh naših uporabnikov – invalidov sluha, saj lahko edino v društvu vsi uporabniki enakopravno in samostojno sodelujejo in razvijajo svoje spretnosti ter spregovorijo o svojih stiskah, problemih, željah in pričakovanjih brez strahu, da bi se kdo norčevali iz njih ali pa, da jih ne bi razumeli. Zato je zelo pomembno, da vsi zaposleni v strokovni službi društva obvladamo slovenski znakovni jezik gluhih ljudi. Za naglušne osebe s slušnim aparatom imamo v vseh prostorih nameščeno indukcijsko zanko, kar omogoča vsem obiskovalcem enake pogoje za komunikacijo ne glede na okvaro sluha. Pomoč starejši gluhi članici Z izvajanjem tega programa zagotavljamo starejšim gluhim, naglušnim in gluhoslepim enakovrednejše in bolj kakovostno življenje. Tako zadovoljujemo osnovne potrebe ostarele gluhe, naglušne in gluhoslepe osebe po razumljivi komunikaciji, odpravljanju socialne izključenosti. Cilj je zagotovitev boljše kakovosti življenja ostarelih uporabnikov in njihovih družin, predvsem v smislu premagovanja ovir, povezanih s starostjo in gluhoto, naglušnostjo ali gluhoslepoto. Elektro maribor d.d. je doniral avtomobil društvu gluhih in naglušnih podravja Maribor V pisarni društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor Avtor: Srečko Ostreuh Fotografije: Arhiv društva Zaposlitev dveh gluhih oseb v društvu »Priložnost zame« Avtor: Milan Kotnik, strokovni delavec, sekretar društva Fotografije: Arhiv društva V letu 2011 smo uspeli s prijavo na javni razpis »Priložnost zame« in realizirali zaposlitev dveh gluhih oseb za pomoč v društvu za naslednjih 18 mesecev v programu »Pomoč gluhim in naglušnim osebam«. Prav tako smo uspešno pridobili sredstva Mestne občine Maribor za sofinanciranje dela osebnega dohodka za zaposleno gluho osebo iz Maribora, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Po intenzivnih razgovorih so nam tudi na občini Slovenska Bistrica zagotovili, da bodo v letu 2012 pomagali pri sofi10 Prevzem doniranega avtomobila Lani smo pridobili zelo pomembno darilo za naše društvo, to je osebno vozilo Renault karavan, ki ga je doniralo podjetje Elektro Maribor d. d. Svet invalidov MOM Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor Rabljeno osebno vozilo uporabljamo za prevoze invalidov sluha, ki so starejši, so sami in pogostokrat tudi socialno ogroženi. Z gotovostjo lahko trdimo, da podarjeno vozilo članom društva olajša reševanje vsakodnevnih potreb. Sedaj jim lahko redno omogočimo prevoz v naše društvo, ki je za invalide sluha njihov drugi dom, ter ga hkrati uporabljamo za prevoze na dom starejšim članom, kjer jim nudimo osebno pomoč. Hvala Z vašo pomočjo ste invalidom sluha omogočili boljšo kakovost življenja. Sluha jim ne moremo povrniti, lahko pa jim omogočimo enakopravnejše vključevanje v vsakodnevne situacije. ALI SLABO SLIŠITE? Vaš pravi naslov za več informacij je: Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor V STROKOVNI SLUŽBI DRUŠTVA VAM NUDIMO: POMOČ, SVETOVANJE, INFORMACIJE: 1. Pravica do tolmača slovenskega znakovnega jezika za gluhe osebe 2. Slušni aparat za naglušne osebe 3. Telesna okvara z denarnim nadomestilom 4. Oprostitev plačevanja RTV-naročnine 5. Tehnični pripomočki 6. Oprostitev plačila turistične takse 7. Tečaj učenja slovenskega znakovnega jezika 8. Cenejše letovanje za naše člane 9. Udeležba na izletih in drugih aktivnostih 10. Brezplačno prejemanje lastnega časopisa »Naš glas« 78 let organiziranega delovanja v Podravju (področje delovanja društva: 41 občin in mest) Tečaj Szj Avtor: Kaja-Zlatka Hötzl, tolmačica slovenskega znakovnega jezika Fotografije: Arhiv društva Že lep čas opazujemo, da se zanimanje za znanje slovenskega znakovnega jezika za gluhe zelo veča. Lani septembra smo začeli izvajati začetni in nadaljevalni tečaj SZJ. Interesi za osvojitev znanja SZJ so zelo različni. Veliko tečajnikov se po službeni poti ali v prostem času srečuje z gluhimi osebami, kjer ugotavljajo, da je komunikacija otežena. Nekateri imajo v krogu družine gluho osebo in bi si želeli izboljšati druženje in komunikacijo Skupina tečajnikov slovenskega znakovnega jezika z njimi, drugi imajo v svojem delovnem okolju gluhe osebe in si želijo pogovorov brez prisotnosti tolmačev in pisanja. Veliko je tečajnikov, ki so upokojeni in želijo izkoristiti svoj prosti čas za učenje jezika, za katerega pravijo, da je poseben. Posebej smo veseli študentov, ki želijo biti v svojih bodočih poklicih pripravljeni na srečevanje z gluhimi osebami. Prav tako je nekaj tečajnikov zainteresiranih tudi za poklicno kvalifikacijo »Tolmač za SZJ«. Opozarjamo jih, da ta pot ni enostavna, saj so zahteve za pridobitev tega naziva zelo stroge zaradi dejstva, da si gluhe osebe zaslužijo kakovostno tolmačenje, kar jim bo resnično olajšalo komunikacijo s slišečimi ljudmi. Posebna pohvala velja zaposlenim in prostovoljcem Varstveno-delovnega centra Sonček v Mariboru, ki so se odločili za učenje SZJ zaradi boljše komunikacije s svojimi gluhimi uporabniki. Že v predlanskih poznih jesenskih mesecih je v naše društvo poklicalo veliko ljudi, ki so se želeli pridružiti tečaju. Zato smo lanskega januarja organizirali še dva začetna tečaja SZJ, na katerih se poenoteno učimo izključno iz gradiva ge. Ljubice Podboršek in Katje Krajnc »Naučimo se slovenskega znakovnega jezika«. V mesecu maju sta dve skupini 28 tečajnikov uspešno opravili zaključni izpit iz SZJ. Pred štiričlansko komisijo, ki je bila sestavljena izključno iz gluhih uporabnikov, so pokazali svoje na novo usvojeno znanje tako, da so odkretali različna besedila, ki so bila povezana v smiselno celoto, in na koncu odgovarjali še na dodatna vprašanja komisije. Člani komisije so izrazili zadovoljstvo nad pridobljenim znanjem in vsem tečajnikom čestitali. 11 Svet invalidov MOM Aktivnosti v Društvu invalidov Maribor Avtor: Gorazd Mazej, Vlasta Vuković Fotografije: arhiv DIM Društvo invalidov Maribor (v nadaljevanju DIM) želi v tokratnem glasilu predstaviti nekaj aktivnosti, ki so bile opravljene v lanskem letu. Ob 23 programih in številnih drugih aktivnostih, ki jih pokriva društvo, so potekale različne dejavnosti, predvsem na športnem, kulturnem in socialnem področju. Športno področje Tu so se predvsem izkazali pikadisti v ženski in moški ekipi tako na območnih in tudi državnem tekmovanju, ki je bilo v Borovnici v občini Vrhnika. Ženska ekipa je osvojila naslov državnih prvakinj, moška pa je na istem tekmovanju dosegla četrto mesto. Omeniti moramo tudi športne sekcije bowlinga, namizni tenis, plavanje, kegljaško sekcijo, ribiče, šahiste in baliniste, ki sodelujejo na številnih tekmovanjih, tako v Podravju in širše po Sloveniji. Pohodniki so enkrat mesečno po programu opravili pohode v različna območja in kraje naše ožje in širše domovine. Omeniti je treba sodelovanje naših članov na Športnem dnevu invalidov MOM, kjer so člani DIM sodelovali v tekmovanju šaha, pikada, ruskega kegljanja, kegljanja in metanja na koš. Udeleženci našega društva so pobrali 17 pokalov in zasedli zavidljiva mesta. Izleti Lanski spomladanski izlet je bil organiziran v Dobrovnik na razstavo orhidej. Izlet na Brdo pri Kranju je bil organiziran v mesecu aprilu, kjer smo si ogledali posestvo Brdo in protokolarne objekte Republike Slovenije. Na tem izletu smo obiskali tudi Mestno hišo v Kranju, ki je najpomembnejši arhitekturni spomenik na Slovenskem, prav tako tudi Prešernov spominski muzej. pot do bolnice Franje 12 Društvo invalidov Maribor Najodmevnejši pa je bil izlet v mesecu septembru, ko smo obiskali Bolnišnico Franjo in razstavo idrijskih čipk v muzeju, kjer smo bili seznanjeni z delom in življenjem rudarjev v rudniku živega srebra. Ob strokovni razlagi vodičev muzeja smo se izletniki seznanili z zgodovino mesta Idrija, ki je zahvaljujoč rudniku srebra v obdobju 19. in v začetku 20. stoletja, bila dobro poznana na območju stare celine. V njem so delali mnogi izkušeni rudarji, inženirji in drugi strokovnjaki. V Bolnišnici Franja Bolnišnica Franja je še posebej pritegnila pozornost izletnikov, saj je to spomenik, predvsem nam posvečenim spominom na mnoge junake in heroje slovenskega partizanskega uporniškega gibanja. Skrita je v globoki soteski potoka Pasice, nedaleč od Dolenjih Novakov nad Cerknim. Od decembra 1943 naprej so jo uporabljali za zdravljenje ranjencev in bolnikov, ki so jih do barak v soteski po strugi potoka prenesli 23. decembra 1943. Prvi upravnik bolnišnice je bil zdravnik doktor Viktor Volčjak, za njim pa od februarja 1944 doktor Franja Bojc. Po slavni zdravnici je bolnišnica kasneje dobila ime. Delovala je vse do osvoboditve. V njej se je zdravilo 522 oseb, med njimi 80 pripadnikov drugih narodov. Bolnišnica Franja je danes najbolj znan kompleks partizanskih objektov v Sloveniji. Ta izlet bo ostal vsem udeležencem v trajnem spominu, saj je ob ponovnem obujanju dogodkov iz preteklosti porodil misel, da naj bo to spomin in opomin nam vsem. Barake Kulturno področje Ženski pevski zbor se je udeležil revije pevskih zborov v Lenartu, ki ga je organizirala Zveza delovnih invalidov Slovenije v mesecu maju 2011, sodeloval je tudi ob prazniku Dneva žena v prostorih DIM, nastopil je v Mestni četrti Center. Dramska skupina se je predstavila ob prazniku Dneva žena z igro Medsebojni odnosi, z isto igro so nastopali tudi v Prizor iz dramske igre Svet invalidov MOM Društvo invalidov Maribor Društvu stoj pokončno. Obisk Toneta Partliča 12. 4. 2011 v prostorih DIM je bil poseben dogodek za naše člane. Predstavljamo kratek vtis članice Darinke Peršin, ki ga je na njo in na vse nas pustil ob predstavitvi svoje avtobiograf- PREDSTAVITEV KNJIGE TONETA PARTLIČA Zapisala: Darinka Peršin Le kdo ne pozna Toneta Partljiča? Je naš pisatelj, dramatik, scenarist, politik in še veliko več. Prav za 70. rojstni dan si je »podaril« avtobiografijo z naslovom: »Hvala vam,bogovi, za te blodnje«. Predstavitev te knjige je bila 12. 4. 2011 v prostorih društva invalidov. Na ta dan je marsikoga vodila pot v prostore našega društva. Dvorana se je hitro napolnila do zadnjega kotička in s ploskanjem smo pozdravili prihajajočega gosta. Ubrani glasovi našega pevskega zbora so nas zazibali v brezdelje. Podpredsednik društva Gorazd Mazej je Toneta in Barbaro, ki je vodila pogovor, lepo pozdravil. Obisk Toneta Partliča Čipke In ZAKAJ se nas je še toliko obiskovalcev zbralo? Odgovor je preprost – radi poslušamo zgodbe drugih ljudi! Napisati svojo življenjsko zgodbo pa je že težje. Veliko težje pa je pred ljudmi o vsej resnici spregovoriti. Partljič nam je pričaral dogodke iz mladosti pa tudi iz zrelejših let. Čeprav so bile njegove zgodbe včasih žalostne, jih je znal prikazati na humoristični način – tako kot zna le on. Njegova pristnost in način pripovedovanja sta se nas morala dotakniti. Mene so se dotaknile naslednje njegove besede: »Vse, kar je bilo v meni, sem iztisnil v to knjigo. To je največ, kar sem uspel v življenju narediti.« V imenu vseh, ki smo bili prisotni, smo hvaležni pisatelju za tako bogato obdarjen dan in napisano knjigo. Prav tako iskrena hvala vsem, ki so organizirali srečanje in to predstavitev. Bogati v duši in pomlajeni v srcu, smo odhajali domov, vsak po svoji poti resnice! ske knjige z naslovom Hvala vam, bogovi za te blodnje. Letovanja Prvomajsko letovanje je bilo organizirano za člane DIM v Vodicah. Udeležilo se je za cel avtobus naših članov. Aranžma smo imeli v hotelu, agencija nam je organizirala nekaj izletov v okolici Vodic. V mesecu juniju 2011 smo izvedli letovanje v Makarsko, ki je bilo dobro obiskano. Člani društva, ki so se letovanja udeležili, so izrazili željo, da ponovimo takšno letovanje, kar smo tudi naredili in se v mesecu septembru ponovno napotili v prelepo Makarsko. S tem smo prikazali letošnjo nadvse uspešno sezono našega dela v upanju, da bomo imeli enake možnosti za delo in aktivnost tudi v prihodnjem letu. In še za konec pesem, ki nam jo vsem poklanja naša članica DOBER DAN ŽIVLJENJE Življenje je topel veter, spomini otroških sanj, in sprejemanje dobrot vsak dan. Življenje je zrak, je sonce, v žarkih se prepleta upanje, za danes , jutri, vse do konca poti. Življenje je smeh, bolečina in greh, je knjiga brez naslova in zgodba od globokih ran. Življenje je smeh in jok, je pot do trdne sreče, ki se kar naprej vleče, tja do konca poti. Ivanka Simonič 13 Svet invalidov MOM Aktivnosti Društva in Pk v letu 2011 Avtor: Danilo Papež, podpredsednik DLS in vodja PK za Štajersko in Koroško V lanskem letu smo, kljub znatnemu zmanjšanju finančnih sredstev, uspeli organizirati za naše člane in svojce kar nekaj lepih in predvsem prijetnih aktivnosti. Kljub »šparanju« in krčenju sredstev – kar se najbolj pozna pri mesečnih izdajah društvenega časopisa, imenovanih Obvestila, saj nam lani prvič ni uspelo časopisa izdajati mesečno tako kot vsa leta do sedaj, smo uspeli pod streho Društvo Laringektomiranih Slovenije Pk Za Štajersko In Koroško »zagretih in malo manj zagretih« pohodnikov. Seveda pa ta pohod za nas ni bil edini. V mesecu aprilu, prav na praznik dneva upora proti okupatorju, smo se podali na Pečke. Nekaj najbolj optimističnih in fizično pripravljenih se je podalo na Pečke kar iz Limbuša, drugi, malo manj pripravljeni, pa smo pot začeli na Meranovem. Vsako leto imamo v enem najlepših mesecev, v mesecu maju piknik in pohod na Farovcu. Piknik, ki ga mi začnemo z »Janino juho« in končamo z mesnimi dobrotami, pečenimi na žaru, je naš sedaj že tradicionalni piknik s pohodom. Kunigunda je bila naš »premagovalni« pohod v juniju, ki ga je spremljalo prelepo vreme, super lep razgled in obilo dobre volje. Kot zadnji pohod, pohod s kostanjevim piknikom, pa smo izvedli v mesecu oktobru, na sicer lep in sončen, a vetroven dan. Da pa naša srečanja PK niso sestavljena samo iz pohodov in piknikov, moramo omeniti tudi izlet po našem prelepem mestu Maribor skupaj s trgatvijo. Trgatev smo opravili na Vodolah, kjer smo se natrgali grozdja, še bolj pa smo se ga najedli, saj tako sladkega grozdja že dolgo nismo brali. Poleg vseh izletov in pohodov ter piknikov organiziramo še za naše člane in svojce vsako sredo fizioterapevtsko telovadbo in plavanje na fiziatriji UKC Maribor ter ustvarjalne delavnice, ki se odvijajo po četrtkih v prostorih društva (Majeričeva 4, Maribor). Prav tako imamo gledališki abonma. Vsa ta druženja so za nas izrednega pomena in so nam res v veselje. Omeniti pa moram tudi »pobratenje« ter vsakoletna srečanja in druženja laringektomiranih društev iz Hrvaške in nemškega Triera. Delavničarke Z Njihovimi Izdelki spraviti vse naše vsakoletne programe. Tako smo se v mesecu juniju odpravili na psihosocialno rehabilitacijo v Vodice, program Ohranjanje zdravja smo izvedli v mesecu avgustu na Rogli, prav tako pa smo organizirali za naše nove člane spomladanski in jesenski tečaj nadomestnega govora v Izoli. Upamo, da nam bo vnaprej uspelo izpeljati vse zastavljene in želene programe. Pri tem upamo, da nam bodo še najprej v pomoč naši donatorji ter seveda kakšna denarna sredstva iz občinske blagajne, saj se moramo vsi zavedati, da so druženja za nas invalide res velikega pomena, saj le tako ugotoviš, da nisi sam in edini. Ker pa je naše društvo dejavno po vsej Sloveniji, je prijetno in zelo zanimivo srečanje članov društva iz vse Slovenije. Vsako leto »pride na vrsto« ena pokrajina. Tako je lani na vrsto prišlo Prekmurje, natančneje Rakičan. Tradicionalno srečanje je bilo letos že 16. zapored. Seveda pa so za vse nas najprijetnejša druženja, pri katerih lahko še nekaj postorimo za svoje zdravje. Tako smo se Štajerci in Korošci odpravili na prvi pomladanski pohod na Sv. Urban. Prelepo sončno sobotno jutro nas je prebudilo ter nam dalo moči in voljo za ta pohod. V Kamnici, kjer je bilo zbirno mesto, se nas je zbralo kar veliko število 14 Gasilska Na Pečah Svet invalidov MOM Zveza multiple skleroze Slovenije Tečaj nordijske hoje članov podružnice Maribor – ZMSS Avtor: Slavica Jaušovec, podpredsednica podružnice Maribor ZMSS Na pobudo nekaterih članov podružnice Maribor in po zgledu invalidov MS iz skandinavskih dežel, smo se v sodelovanju z Zvezo za nordijsko hojo Slovenije in v dogovoru z združenjem MS Slovenije odločili organizirati tečaj nordijske hoje. Hoja s palicami je preprosta vadba za vsakogar, tako tudi za nas invalide obolele za multiplo sklerozo. Dejansko jo lahko izvajamo povsod v naravi. Idealno mesto za nas je bil Mariborski Mestni park. Med samo hojo nam je nudil senco pred žgočim soncem in klopce za nam nujen počitek. V društvenem prostoru, ki je ob samem Mestnem parku pa smo lahko pustili naše osebne stvari. Drugo srečanje tečaja nordijske hoje Nordijska hoja je za uporabo enostaven in prijazen, vendar učinkovit program za razgibanje celotnega telesa. Je idealna gibalna terapija, pri kateri se roke, noge in telo pravilno premikajo. To nam omogočajo posebne palice za nordijsko hojo; mi smo uporabljali finske palice Exel iz kompozitnega materiala. Uporaba palic stabilizira stanje, varuje sklepe in izboljša našo koordinacijo, s katero ima večina naših članov težave. Roke smo gibali tako kot pri hoji brez palic, le koraki so bili glede na sposobnosti posameznika nekoliko daljši. Vsi prisotni smo ugotovili, da je to posebna vrsta hoje, ki je lahko zelo primerna za nas bolnike z MS. Bila nam je nov izziv, kjer smo se trudili hoditi čim bolj naravno, kljub našemu zanašanju in prizadetosti okončin. Tečaj so vodili inštruktorji z mednarodno licenco INWA, pod vodstvom glavnega mednarodnega INWA trenerja v državi, Andreja Šventa, sicer predsednika Nasvet pred odhodom v park Zveze za nordijsko hojo Slovenije. Inštruktorji (sicer fizioterapevtke, višje medicinske sestre in športni pedagogi) so na uvodnem srečanju prilagodili metodologijo učenja tehnike in sam tempo izvedbe nordijske hoje zmožnosti posameznika, obolelega za multiplo sklerozo; nastalo je več manjših skupin. Ustvarili smo prijetne skupine z različno stopnjo obolevnosti MS. Ponosna sem bila na Aldino, Dragico in ostale sotrpine in sotrpinke, ki smo z nordijskimi palicami z zmerno hojo zmogli prehoditi precejšen del poti v parku. Boštjan, Frenki in Biserka, ki so ob tem času imeli manjše nevrološke težave, pa so se napotili z inštruktorji na daljšo pohodniško pot. Prisotni inštruktorji so se zelo trudili, da smo se naučili pravilnega usklajevanja in zaporedja gibov. Svetovali so nam tudi pri izbiri ustrezne udobne športne obutve s kakovostnim podplatom, ter primernih, lahkih in udobnih oblačil ter pokrivala za zaščito pred soncem in zaužitjem pijače. Tečaj smo organizirali že drugo leto v mesecu maju in juniju. Udeležilo se nas je od 12 do 16 članov. Namen tečaja je bil izboljšati našo kondicijo, koordinacijo udov in seveda prijetno druženje v naravi (Mestni park) pod budnim očesom inštruktorjev. Z njihovo pomočjo smo si pridobiti znanje in veščine, kako olajšati vsakdanji korak za lastno zdravje. Vsi prisotni smo se strinjali, da je nordijska hoja pozitivno vplivala na naše počutje, da nam krepi mišičevje in usklajuje delovanje rok in nog. Lahko rečemo, da smo pri hoji uživali, poleg tega pa povečali svojo samostojnost, osebno rast in naredili nekaj prijetnega zase. Zahvaljujemo se vsem inštruktorjem, fizioterapevtom in seveda posebej Darinki, ki nam je ta tečaj priporočila. 15 Svet invalidov MOM Potujoča izmenjava Meet the neighbours Avtor: Tina Cerk, Bojana Dukarić Fotografije: arhiv društva Na začetku lanskega septembra, natančneje v ponedeljek, 5. septembra, smo se iz mariborske pisarne odpeljali v Zgornjo Kungoto, kjer smo se skupaj z drugimi udeleženci nastanili v Sončkovi kmetiji. Začela se je mednarodna mladinska izmenjava Meet the neighbours, v kateri je sodelovalo 33 mladih iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. V 13 dneh, od 5. do 17. septembra 2011, smo obiskali vse omenjene države. V Sloveniji smo raziskovali področje zaposlovanja in se ukvarjali s pripravo na iskanje zaposlitve, na Hrvaškem smo odkrivali kulturo in umetnost, na Madžarskem nas je združeval šport, v Avstriji pa smo odkrivali dostopnost Gradca in tamkajšnjega študija. Društvo študentov invalidov Slovenije ogledali sabor, saj je slovenska skupina dobila za nalogo, da spozna zgodovino hrvaškega parlamenta in povpraša, če je tisti dan parlament zasedal. Ogledali smo si tudi Mestni muzej in Trg sv. Marka. Naslednji dan smo spoznali igralca Maria Kovača in se skupaj z njim podali v raziskovalne in igralske vode. Igre, ki jih je pripravil, so bile prilagojene za slepe in slabovidne. Od napornega in zanimivega dneva pa smo se zvečer oddahnili ob plesu v diskoteki. Zadnji dan smo si uspeli ogledati še Muzej razpadlih odnosov in fascinanten Muzej moderne umetnosti. Ta ima tobogan in zelo zanimivo stalno zbirko. … in pri Blatnem jezeru Pot nas je vodila naprej v panonsko nižino, v vasico k Blatnemu jezeru. Pogled na jezero je neizmerno lep. Kopanje, ki smo ga tisti prvi dan tudi uspeli doživeti, pa je še bolj navdušujoče. Živeli smo 20 metrov stran od jezera v zelo udobnih in urejenih bungalovih. Kulturno V vsaki državi smo bili tri dni. Vsaka država udeleženka je prvi dan gostovanja poskušala na lasten način predstaviti svoje čare in posebnosti na interkulturnem večeru. V Sloveniji smo s spoznavno delavnico naredili prvi stik z drugimi tujimi udeleženci, delavnica nam je pomagala razbiti led, sprožili smo začetek novega prijateljstva. V okviru naših treh dni v Sloveniji smo obiskali FERI in IRRS v Mariboru ter Infopeko, kjer smo imeli aktivno delavnico. Postavili smo se v vloge menedžerja in delavca. Iskali smo najbolj iskane lastnosti posameznika, ki jih išče menedžer. Prav tako pa smo s predstavljanji sebe poskušali zgraditi svojo predstavitev in biti v sebi samozavestni. Na Hrvaškem … Naše druženje se je poglobilo med vožnjo proti Zagrebu. V milijonskem mestu smo se skorajda izgubili. Nastanjeni smo bili na dveh lokacijah v hotelu in v študentskem domu v študentskem naselju. Tam smo imeli tudi kosila in večerje, iz zaposlovanja pa smo zajadrali v kulturne vode. Prvo popoldne smo si ogledali stari del mesta, kjer imata prostore tudi vlada in parlament. Sami smo si pobližje 16 navdušenje iz Zagreba nas je popeljalo še k rekreaciji. Spoznali smo nekaj športov, ki so prilagojeni za slepe in slabovidne in gibalno ovirane. Prav tako smo resnično odjadrali po Balatonskem (Blatnem) jezeru. Jadrnica je bila prilagojena za vozičke, na njej pa smo bili približno tri ure. Ogledali smo si tudi gasilski dom in njihove pripomočke, muzej kočij in ogledali bližnje mesto. Društvo študentov invalidov Slovenije Skok v Avstrijo Zadnja postaja, kamor nas je vodila pot, je bil Gradec. Z mestom imamo Slovenci nekaj skupnega. Reko Muro, ki teče skozi mesto. Nastanjeni smo bili v hostlu, kjer smo imeli še zadnji interkulturni večer. Potepali smo se po mestu in ga spoznavali tudi z avtobusov ali tramvajev z namenom, da izpolnimo dane naloge. Tematika zadnjih treh dni je bila dostopnost mesta in samega študija. Obiskali smo univerzo, kjer smo imeli predstavitev pisarne, ki pomaga študentom s posebnimi potrebami do informacij ter jim nudi pomoč. Zadnje dni smo si izmenjavali informacije o prilagojenosti študija v naših državah. Svet invalidov MOM obisk, saj nas je na letališču dočakal sam organizator izmenjave s kombijem, ki je bil primeren tudi za potnico na invalidskem vozičku. Nastanili so nas v hotelu z dvigalom, v skoraj neokrnjeni naravi v bližini parka, kjer nas je dočakalo trinajst članov in članic poljske skupine študentov invalidov, tako nas je bilo skupaj dvajset članov in članic. Izmenjavo so podprli Zavod MOVIT s sredstvi EU-programa Mladi v Akciji in donatorji - Univerza v Mariboru in Krka. Mladinska izmenjava v poljskem Lublinu Poljska je država, ki je največkrat omenjena v kontekstu vodenja EU, kar glede na aktualno ekonomsko-politično situacijo v celotni EU, verjetno ni enostavno. No, za tiste, ki niste vedeli, naj omenim, da poljsko mesto Lublin kandidira za Evropsko prestolnico kulture leta 2016, kar je tudi bil povod za šestdnevno mladinsko izmenjavo, ki je potekala od 5. do 11. maja letos v tem mestu. Gre za izmenjavo, na katero so nas povabili poljski študenti invalidi in invalidke v sodelovanju z DŠIS in Epeko. Namen izmenjave je bil prepričati se, ali je mesto Lublin dostopen tudi ljudem s posebnimi potrebami in kaj bi bilo treba še pripraviti oz popraviti do časa Evropske prestolnice kulture 2016. Slovensko skupino, ki se je udeležila izmenjave, je sestavljalo osem članov oziroma članic – študentov invalidov na mariborski ali ljubljanski univerzi ter študenti z različnimi posebnimi potrebami. Vseh šest dni izmenjave je bilo zastavljeno tako, da smo testirali dostopnost mestnih stavb, si ogledali mestne znamenitosti (v luči primernosti za ljudi s posebnimi potrebami) ter se seznanili o odnosu poljske družbe do ljudi s posebnimi potrebami. Kot zanimivost naj omenim, da na lublinski univerzi študira skoraj štiristo študentov s posebnimi potrebami. Že po pristanku na varšavskem letališču smo opazili, da so naši gostitelji zelo dobro pripravljeni na naš Vsak nov dan našega bivanja v Lublinu smo imeli možnost ugotoviti, da so Poljakinje in Poljaki (ne le naši gostitelji) zelo prijazni in gostoljubni ljudje. Glede na podobnost naših jezikov smo se dokaj enostavno sporazumevali. Dojeli smo, da imajo bogato kulturno dediščino, kar se je dalo opaziti že po sami arhitekturi mesta, v lublinskem gradu in katedrali. Povedali so nam, da je na lublinski univerzi zelo popularno prostovoljstvo, saj so prostovoljci in prostovoljke tisti, ki nudijo študentom invalidom osebno asistenco in teh prostovoljcev je veliko. Med drugim so nas povabili tudi na na ogled Theatroterapie. Theatroterapia je vzor, kako je mogoče spremeniti zapuščeno tovarno v zanimiv dnevni center, ki je kulturno bogat in v katerem odrasli ljudje s posebnimi potrebami ustvarjajo kulturo, ki jo publika priznava in sprejema. Gre predvsem za izdelovanje lutk ter produkcijo lutkovnih in gledaliških predstav, ki so vedno dobro obiskane oz razprodane. Zapomnili si bomo tudi sprejem na mestni upravi, ki so nam ga pripravili lublinski občinski delavci, zanimanje tamkajšnjih medijev za naš obisk, odlično predstavitev mesta z okolico, ki so nam jo pripravili študenti gostitelji. Skratka bilo je nepozabno in hvala vsem, ki so nam omogočili doživeto doživeti. 17 Svet invalidov MOM Jesenski izlet članov Društva vojnih invalidov Maribor Avtor: Vasja Cimerman Kot vsako leto smo tudi lani načrtovali dva izleta. V maju smo obiskali Prekmurje, v okviru jesenskega izleta pa smo se odločili, da si bomo v soboto, 17. 9., ogledali Vipavsko dolino s prekrasnim Štanjelom in se udeležili vseslovenskega zborovanja za mir ob mednarodnem dnevu miru ob Pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju. O načrtovanih izletih smo naše člane obvestili že januarja v našem biltenu, toda kljub temu smo konec avgusta vsem našim članom poslali tudi posebno vabilo za jesenski izlet. Nekaj dni pred izletom smo s strahom poslušali vremensko napoved, saj nam je lansko leto enak izlet preprečilo vreme z močnimi nalivi in ujmo. No tokrat pa smo imeli srečo, saj je bilo vreme kot naročeno. Zbrali smo se že zjutraj ob sedmi uri, saj nas je čakala pot, dolga skoraj 500 km. Kot vedno so tudi sedaj prišli vsi že pred dogovorjeno uro na zbirališče pred Vinagom in smo lahko pravočasno krenili na pot. Izlet je vodil Vasja Cimerman, ki se je dobro pripravil za to nalogo, saj smo ves čas potovanja imeli opis poti, predstavitev krajev in znamenitosti in nekatere zgodovinske zanimivosti, ki jih ni bilo malo. Že na začetku potovanja nam je podal kratek oris vsega, kar nas je čakalo, povedal nekaj značilnosti o krajih, skozi katere bomo potovali in predstavil pomen zborovanja, ki smo se ga nameravali udeležiti. S tem zborovanjem, ki ga je pripravila Koordinacija domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije, smo se tudi slovenski veterani, vojaški invalidi, žrtve vojnega nasilja in vsi, ki nam je pri srcu življenje v miru in nasprotujemo vojnam, vključili v svetovno gibanje za mir. 18 Društvo vojnih invalidov Maribor V prijetnem vzdušju smo se kar hitro pripeljali do zgornje Vipavske doline, ki leži na zahodnem delu Slovenije. Od vzhoda proti zahodu jo oklepajo planote Nanos, Hrušica in Trnovski gozd, na jugu jo od Krasa ločijo Vipavski griči. Na pestrem potovanju skozi Vipavsko dolino smo med drugim prisluhnili tudi zanimivi predstavitvi znane bitke med stotisočglavima vojskama, ki je vplivala na poznejši razvoj celotne Evrope in se je odvijala na teh tleh. Pred dobrimi šestnajstimi stoletji sta se v Vipavski dolini udarila krščanski rimski cesar Teodozij I. Veliki in njegov poganski nasprotnik Evgenij. Nikoli prej in nikoli pozneje, razen v prejšnjem stoletju, ni bilo v naših krajih tako velike in krvave bitke. V njej je sodelovalo blizu sto petdeset tisoč mož, njen izid pa je skrojila silovita burja. Bitka je trajala dva dni, 5. in 6. septembra 394, in je veljala za neposredni povod razpada rimskega cesarstva na dva dela. V Vipavsko dolino so kasneje radi prihajali tudi drugi mogočneži in bogataši. Prav po številnih gradovih, ki so si jih tu zgradili, je dolina dobila svoj vzdevek Dolina dvorcev in gradov. Na Cerje smo prispeli pol ure pred pričetkom prireditve. S seboj smo pripeljali tudi naš prapor, s katerim se je praporščak svečano postavil med druge praporščake, ki jih je bilo res veliko. Mnogi med nami smo si še pred pričetkom privoščili okusno malico, ki jo je pripravil organizator. Zbrane – prišlo je več kot tisoč ljudi iz Slovenije in sosednje Italije – sta nagovorila župan občine Mi¬ren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič, ki je orisal zgodovino gradnje spomenika, in predsednik Fun¬dacije Poti miru v Posočju Zdravko Likar. Slavnostni govornik je bil kulturni delavec dr. Matjaž Kmecl, ki je poudaril, da je Zemlja, naš skupni dom, na robu rušilnih dogodkov in da kapital, ki mu je človeška sreča figo mar, izčrpava bržkone zadnje velike rezerve, ki jih hrani planet. Na zborovanju je predsednik Fundacije Poti miru v Posočju Zdravko Likar predstavil razširjen projekt Pot miru, pri katerem ena glavnih postojank postaja prav pomnik na Cerju. “Pot miru se začne pri vhodu v jašek rudnika Rajbel v Logu pod Mangartom in konča pri muzeju na prostem na Mengorah pri Mo¬stu na Soči. Po vzoru Poti miru v Posočju Svet invalidov MOM Društvo vojnih invalidov Maribor smo se odločili enotno predstaviti tudi prizorišča krvavih bojev ob Soči na Goriškem in Krasu. Tako po Po¬sočju prek Kolovrata in Sabotina pot miru vodi do pomnika na Cerju,« je med drugim povedal Likar in poudaril, da postaja danes frontna črta, ki je včasih ločevala narode avstro-ogrske monarhije in Kralje¬vine Italije, priložnost za sodelovanje in skupno pri¬zadevanje za trajni mir med narodi. Po prireditvi smo še malce poklepetali z znanci, ki smo jih našli med drugimi udeleženci zborovanja in se ob 14. uri odpravili proti Štanjelu. Tokrat nas je pot vodila po Braniški dolini skozi tipična kraška naselja in mimo slikovitega gradu Rihemberk na južni strani doline. Grad iz 17. stoletja je največji in najstarejši grad na Primorskem in spada med imozantnejše slovenske gradove. Tudi ta pot nam je ob predstavitvi lokalnih zanimivosti hitro minila in mimogrede smo prispeli do Štanjela. Štanjel je eno najbolj slikovitih in najstarejših naselij na Krasu, poznan po kakovostno oblikovanem in zgodovinsko ter arhitekturno izjemno vrednem starem naselbinskem jedru s prazgodovinsko osnovo. V starem delu vasi zasledimo značilen odprt tip kraških hiš, ki so vse do danes ohranile romansko in gotsko zasnovo, z ozkimi ulicami, ki se iztekajo v manjše trge z monumentalnimi vodnjaki. Po drugi svetovni vojni se je ob starem delu vasi začel razvijati spodnji, novejši del naselja. Po ogledu Štanjela, kjer smo se zadržali dobri dve uri, smo nadaljevali proti 6 km oddaljeni Hruševici, kjer nas je v Izletniški kmetiji Grča čakalo kosilo. Vsi udeleženci izleta smo bili s ponudbo dobrot tamkajšnjih gostiteljev prav prijetno presenečeni. To je bil tudi razlog, da smo se na kmetiji zadržali dlje, kot je bilo načrtovano. Z dobro hrano, izvrstnim teranom in dobro voljo obloženi smo se odpeljali proti domu. V Maribor smo prišli šele okrog 22. ure polni vtisov in prijetno utrujeni. TERMINI PROGRAMA »TRADICIJE IN DRUŽENJE« .. DVI MARIBOR za leto 2012 AKTIVNOST predavanje - usposabljanje spomladanski izlet dan zmage (pohod okoli Ljubljane) spomladanski piknik Limbuško nabrežje – srečanje v veteranov »Prenos ranjencev« - proslava jesenski izlet proslava ob mednarodnem dnevu miru 1. kongres AFŽ tradicionalni kostanjev piknik osrednja spomin. svečanost osrednja spomin. svečanost udeležba na komemoracijah martinovanje pogostitev jubilantov silvestrovanje TERMIN (predvidoma) april maj maj junij 7. 7. avgust september september oktober oktober oktober oktober oktober november november december LOKACIJA Dom invalidov naknadno bo objavljena Ljubljana Dom invalidov Maribor Maribor Vojsko naknadno bo objavljena Cerje Dobrnič Dom invalidov Maribor Trnja vas– Annabichl – A. Sela – Avstrija Maribor Dom invalidov Maribor Taborka naknadno bo objavljena 19 Svet invalidov MOM Program dela medobčinskega društva Sožitje Avtor: Martin Benko, predsednik društva Fotografije: Arhiv društva Program dela MDS Maribor je namenjen OMDR oziroma našim članom uporabnikom pri reševanju in izboljšanju pogojev in doseganju ciljev glede na njihove sposobnosti. Medobčinsko društvo Sožitje Posebni socialni programi Klubska pomoč in drugo Gre za klubsko dejavnost, druženje, družabništvo, izobraževanje, samopomoč, prevoze, nasvete in strokovno podporo pri reševanju problematike z urejanjem zahtev za OMDR. Področje delovanja našega društva temelji na sprejetih Zavedamo se, da brez ustreznega kadra in prostovoljcev zastavljenega programa ne bi zmogli izvesti v dobrobit naših uporabnikov. Prisluhnili smo željam ter program prilagodili in organizirali na takšnem nivoju, da je dostopen vsem, ki se želijo vključiti v posamezne dejavnosti. Naši programi se po vsebini in težavnosti razlikujejo, vendar se pri njih upošteva skupno izhodišče in doseganje cilja, ohranjuje psihofizične sposobnosti OMDR. Pri načrtovanju programov in realizaciji smo jih opredelili terminsko in časovno, da je dostop možen čim večjem številu uporabnikov, saj jih je veliko, ki so vključeni v več aktivnosti tako, da nam se dejavnosti ne pokrivajo. Aktivnosti posameznih programov so podrobno prikazane v nadaljevanju programa. V opredelitvi našega dela si bomo prizadevali povezovanje aktivnosti med posameznimi izvajalci programov tako med VDC, BE in drugimi aktivnostmi, ki jih izvajamo na nivoju MD Sožitje. Program izvajamo celovito za celotno članstvo. Program dela VDC in BE je podrobneje opredeljen in so za njegovo izvedbo zadolženi delavci, zaposleni v MD Sožitje Maribor. Sodelovanje z zunanjimi institucijami – MDDSZ, Zvezo Sožitij Slovenije, MOM, drugimi občinami, VDC Polž ter sorodnimi društvi in posamezniki – bo potekalo v skladu z medsebojnim spoštovanjem in pomočjo v korist OMDR in izboljšanju standarda in borbe za enake možnosti. 20 načelih, ki so se v preteklosti izkazala za pravilna. Ugotavljamo, da je lahko sodelovanje med člani društva in drugimi, ki skrbijo za izvajanje programa v odkritosti, zaupanju in medsebojnem spoštovanju, dobro. Prav zaradi tega imamo mesečna srečanja naših članov in OMDR s strokovnim vodenjem in različnimi aktivnostmi. Na teh srečanjih obravnavamo tekočo problematiko, izvedemo razna predavanja za starše in mladostnike. Organiziramo razna družabna srečanja, letni izlet društva, družabno srečanje članov in silvestrovanje. Ob tem še izvedemo veliko aktivnosti za naše člane, ki ob vsakdanjih težavah potrebujejo našo pomoč. Šport in rekreacija Ob pripravi letnega načrta delovanja našega društva smo v njem namenili posebno pozornost športu in rekreaciji naših članov oziroma OMDR. Poudariti je treba, da se je oblikovala nogometna ekipa v okviru specialne olimpijade, ta nastopa v tretji skupini tekmovalnega ciklusa. Svet invalidov MOM Medobčinsko društvo Sožitje Dejavnost organiziramo rekreativno in tekmovalno. Opažamo, da se vse več članov vključuje v rekreacijo, ki jo vodijo ustrezni strokovni delavci. Posebej je treba poudariti, da na področju tekmovalne dejavnosti v okviru specialne olimpijade dosegamo izredne uspehe. Z uspehi in angažiranjem OMDR pri vključevanju v različne aktivnosti smo izredno zadovoljni. Programe aktivnosti, kot so plavanje, košarka, telovadba, atletika, vodi Ljubo Miličevič. V različne športne aktivnosti je vključenih približno 65 članov. Razbremenitev družin Gre za posebne socialne programe za razbremenitev družin z OMDR na lokalnem nivoju. S samim programom izobražujemo in dajemo možnost, da tudi OMDR spoznavajo lepote in raznolikosti naše dežele. Planinarjenje in pohodništvo izvajamo po sprejetem letnem programu. Sam program je prilagojen glede na sposobnosti naših članov. Programa se je udeležilo 250 članov društva. Socialni program z družinami OMDR Gre za socialni program na lokalnem nivoju. Z našimi člani se vključujemo v različne aktivnosti po raznih destinacijah po Sloveniji in tako ozaveščamo OMDR z možnostjo Socialni program za razbremenitev družin z OMDR poteka na lokalnem nivoju in ga izvajamo skupaj z Zvezo Sožitij. Vikend seminar poteka na dogovorjeni lokaciji v skladu z letnim programom dela. Del sredstev prispeva Zveza Sožitje in del udeleženci seminarja. Seminar poteka v obliki predavanj, ki se jih bodo udeležili strokovnjaki s področja zakonodaje socialnega varstva, športa in rekreacije. Vikend seminarja se udeležuje približno 70 oseb. Posebni program za ohranjanje psihofizičnih sposobnosti družin z OMDR izvajamo skupaj z Zvezo Sožitij, na osnovi letnega razpisa. Programa se udeležuje 60 članov društva. Spremembe zakonodaje potrebujejo našo pozornost Posebno pozornost vsako leto posvečamo spremembam zakonodaje, sprejemanju novih zakonov, predvsem pa izvajanju že sprejetega zakona o socialno-varstvenih prejemkih, ki za našo populacijo vnaša nemir in enostransko obravnavo in zmanjšanje že pridobljenih pravic in socialne varnosti. vključitve v program rekreacije. Termalno plavanje izvajamo po sprejetem programu v različnih krajih Slovenije. V program je vključenih približno 180 članov društva. Program bomo dopolnili z dodatnimi vsebinami in predlogi uporabnikov, ki jih po opravljeni evalvaciji tudi upoštevamo. Spremstvo in prevoz na razne lokacije Za program VŽU, ki ga organizira Zveza Sožitje v sodelovanju z MD Sožitje Maribor, vključujemo 53 OMDR. Za potrebe OMDR je treba organizirati ustrezno spremstvo in zagotoviti prevoz na razne lokacije. Pri organiziranju vseživljenjskega učenja oseb z motnjo v duševnem razvoju upoštevamo socialne razmere, status osebe. Prednost imajo OMDR, ki so doma in niso deležne individualnih obravnav v ustreznih inštitucijah in jim je to edina vključitev v programe. Kdo kaj dela? Koordinator vseh programov je predsednik društva Martin Benko. Za strokovno izvajanje programov skrbita Marija Bunta, dipl. psih., in Ljubo Miličevič, športni pedagog. Po predhodnem dogovoru posamezne aktivnosti vodijo naši usposobljeni prostovoljci in podporni člani društva. 21 Svet invalidov MOM Zgodilo Se Je … 2011 Sonček – Mariborsko društvo za cerebralno paralizo • Avtorji teksta in fotografij: Karmen Dajčman, Erna Bezjak in Lidija Šestak Zorič Leto 2011 je bilo za Sonček ustvarjalno in polno novosti. Od aprila, ko je izšla prva številka glasila Svet invalidov, se je zgodilo: • • • aprila smo izvedli prvi »Dan odprtih vrat terapevtskega jahanja« na Meljskem hribu. K sodelovanju smo pritegnili priznane strokovnjake s tega področja, prav tako pa tudi zainteresirane in uporabnike tega programa. maja smo se zbrali na Sončkovi kmetiji v Vrtičah pri Zgornji Kungoti na skupščini društva, ki smo jo »podaljšali« v piknik, lepi mesec maj pa smo izbrali tudi za nepozaben izlet v enega najlepših mest naše južne sosede – Varaždin. Izleta se je udeležilo 110 članov in simpatizerjev društva. junija so se mame otrok s cerebralno paralizo odpravile na že tradicionalni tridnevni izlet v Pulo, Brione in Nacionalni park Kamenjak. • • • • julija in avgusta so se najbolj razveselili naši najmlajši člani, ki so v šestih terapevtskih kolonijah po sedem dni združevali prijetno s koristnim v Elerjih pri Ankaranu. Nekaterim so se pridružili starši in sorojenci, drugi so šli sami. Skupaj s fizioterapevti, hipoterapevti, logopedi, specialnimi pedagogi in drugimi strokovnimi sodelavci se je letošnjih Sončkovih kolonij udeležilo okoli 200 udeležencev, od tega 67 otrok s cerebralno paralizo. septembra smo se razveselili obvestila, da smo izbrani za sodelovanje na MARIBOR 2012 Evropska prestolnica kulture v programskem sklopu Priložnost za vsakogar s predstavo »Jaz, mene, meni, me« avtorja in režiserja Nebojše Pop Tasiča. oktobra smo temeljito prenovili društveno pisarno, ki je dobila svetlejši in s tem prijaznejši videz, hkrati pa je društvo dobilo prve redno zaposlene sodelavce: koordinatorko društvenih programov in dva osebna asistenta. Posledično je stekel program osebne asistence, vrata pisarne pa so odslej odprta vsak delavnik od 8.00 do 16.00, ob sredah do 18.00. oktobra smo se zbrali na tradicionalnem kostanjevem pikniku. Sicer pa programi, opisani v prvi številki: terapevtsko in rekreativno plavanje, terapevtsko jahanje, joga, boccia itd. tečejo nemoteno vse leto. decembra smo se še enkrat zbrali v gostišču Anderlič, na novoletnem srečanju in si zaželeli lepih dni v letu 2012, ko mariborsko društvo Sonček proslavlja že 30-letnico delovanja. Otroke je v tem prazničnem času obiskal in obdaril Dedek Mraz. Življenjska zgodba Erna Bezjak: KAKO DO VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Spominjam se, kako me je oče pri mojem 18. letu začel nagovarjati, naj si pridobim vozniški izpit. Našla sem tisoč in en izgovor, da ga ne bi šla opravljat. To ni bilo nekaj, brez česar ne bi mogla živet. • 22 istega meseca je bil naš član, Tomaž Lutarič, gost v studiu Radia City, kjer je dobil priložnost povedati nekaj besed v eter. Leta 2005 je prišel on. Bila sva zaljubljena. Veliko sva se pogovarjala o pomembnih življenjskih vprašanjih. Takrat sem se odločila in poizkusila. Zgodaj poleti istega leta sem se odpravila v Ljubljano, v Zavod za rehabilitacijo invalidov, kjer so testirali moje vozniške sposobnosti. Na Sonček – Mariborsko društvo za cerebralno paralizo podlagi rezultatov testa so izdali dokument, v katerem so natančno opisali potrebne prilagoditve za nemoteno vožnjo avtomobila. Konec poletja sva se s fantom razšla, kar me je močno potrlo. Takrat je izrazito “pokukala na dan” želja, da dosežem cilj. Najbližji so mi stali ob strani, pa čeprav potiho. Jeseni sem opravila zdravniški pregled. Bilo je v začetku januarja 2006, ko sem prestopila prag avtošole Vremec v Mariboru. Prvi vtis učitelja, ki me je poučeval teoretični del, je bil dober. Imel je nekaj, da sem se kljub paniki, ki je vladala v meni, počutila prijetno. Uspešno sem opravila teoretični del izpita na avtošoli. Sledil je še dogovor, da bo tudi moj učitelj vožnje, ker je imel že kar nekaj izkušenj s poučevanjem oseb s telesno okvaro. Sledilo je intenzivno iskanje primernega avtomobila. Ustrezno prilagoditev, ki mi omogoča vožnjo avtomobila, mi je naredil in vgradil g. Rudi Šrajner iz Rogoze pri Mariboru. Nato sva z očetom na Ljubljanskem potniškem prometu pridobila po zakonu obvezen A-test prilagoditve, kar so zapisali v homoligacijski kartonček. Takoj za tem sva odšla še v Zavod za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani, kjer smo v drugem poizkusu dobili pozitivno mnenje, da vgrajena prilagoditev ustreza mojim sposobnostim. Z avtošolo sem podpisala pogodbo o najemu mojega avtomobila za čas usposabljanja oziroma do uspešno opravljenega izpita. Pisal se je 16. marec leta 2006, ko sem prvič sedla za volan, na moji desni je sedel moj inštruktor Miran. Od prve ure sva sklenila, da bova kar na “ti”. Minevale so ure, dnevi, tedni in postajala sva vedno boljši tandem. Prišli so seveda tudi krizni trenutki, ko sem obupavala. Zahvaljujoč Miranu nisem obupala, saj je vedno našel prave besede tolažbe in spodbude, da sem nadaljevala. Aprila 2006 sem na izpitnem centru uspešno opravila teoretični del izpita. Prišel je tudi dan D, sreda, 26. julij 2006 – izpitna ura. Čutila sem malce napetosti, preden sem speljala s parkirišča. Nato pa me je preplavil val neskončne umirjenosti. Bila sem izredno samozavestna in prepričana v uspeh. Nisem dolgo vozila, ko sem naredila »usodno napako«, ne da bi to sploh vedela. Ko smo prišli Svet invalidov MOM nazaj, mi je gospod povedal, da nisem bila uspešna. Tako se je zgodba ponovila še 4-krat, vedno z drugo vrsto »usodne napake«. Vsakič so tekle solze žalosti. Toda Miran je vedno znova našel prave besede tolažbe. Brez njega bi ne mogla vztrajati do srečnega konca, ki je napočil v četrtek, 9. novembra 2006. Pred izpitno uro sem Miranu rekla, da bom poskušala znova in znova, dokler ne bom uspela. Nisem si upala verjeti v uspeh. Bilo me je strah, da mi bo znova spodletelo. Nikdar ne bom pozabila gospoda, ki mi je tistega dne ob koncu izpitne ure najprej povedal za napake, ki sem jih storila (v sebi sem se že pripravljala na vnovični neuspeh), nato pa zaključil približno takole: »S kolegom, (v komisiji sta bila dva) sva se odločila, da ste preizkus uspešno opravili. Želiva Vam srečno vožnjo.« Veselje in sreča sta bila v naslednjih dneh nepopisna. Še danes ju čutim in iz dneva v dan spoznavam in počasi dojemam, kaj sem dosegla, s pomočjo vseh, ki so tako ali drugače sodelovali pri tem. NOVO OD OKTOBRA: OSEBNA ASISTENCA Sredi oktobra 2011 smo v društvu začeli izvajanje novega programa »osebna asistenca«. Zaradi tega smo zaposlili dva osebna asistenta, ki težje in težko gibalno oviranim osebam pomagata pri programih: • osebna nega in pomoč pri življenjskih aktivnostih • gospodinjska pomoč • pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, spremstvo po opravkih, nakupih in na družabne prireditve • prevoz s prevoznim sredstvom društva ali uporabnika • druga dela, ki so dogovorjena v individualnem načrtu uporabnika PRAZNIČNI IZDELKI IZ VARSTVENO DELOVNEGA CENTRA V Varstveno delovnem centru vsak konec leta, v mesecu novembru in decembru, teče pospešena proizvodnja in prodaja izdelkov Sončkovih delavnic. Izdelki so lepi ter kakovostni in primerni tudi za poslovna darila, zato vas takrat vabimo k nakupu na stojnice v E Leclercu, Mercatorju ali v VDC Sonček Maribor na Pobrežju. Podjetja pa lahko pokličete na telefonsko številko 02/480 06 80 ali 031/671 846. Sonček – Mariborsko društvo za cerebralno paralizo Trubarjeva ulica 15, 2000 Maribor Telefon: 02 25 22 528 Elektronski naslov: [email protected] spletna stran: www.soncek-maribor.si Predsednica društva je Lidija Šestak Zorič VDC Cesta IX.divizije, Maribor Sončna pot d.o.o. Trubarjeva ulica 15, Maribor 23 Svet invalidov MOM MPIS - Mobilna podporno-informacijska služba za svetovanje in povečanje socialne vključenosti ter zaposljivosti ranljivih skupin Avtorji: Nataša Rebernik, Vodja mednarodnih projektov, OZARA d.o.o.; Darko Slemenjak, Koordinator pisarn MPIS, ZZV Maribor O projektu Namen projekta MPIS, v okviru katerega so se povezali partnerji Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, invalidsko podjetja OZARA d.o.o., IRI Ljubljana in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ter pridruženi partnerji Zavod RS za zaposlovanje, Mestna občina Maribor in Mestna občina Slovenj Gradec, je vzpostavitev stične točke med ranljivimi skupinami in delodajalci v procesu iskanja zaposlitve, kar skrbno uresničujeta dve svetovalni pisarni MPIS v Mariboru in Slovenj Gradcu. Več o projektu na www.mpis.si. Projektno operacijo delno financira Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, 4. razvojne prioritete »Enake možnosti in spodbujanje socialne vključenosti« ter 4.1. prednostne usmeritve »Enake možnosti na trgu dela in krepitev socialne vključenosti«. Svetovalni pisarni MPIS v Mariboru in Slovenj Gradcu V okviru projekta smo januarja 2012 odprli dve pisarni z namenom svetovanja v procesu iskanja zaposlitve. Sedem svetovalcev, štirje v pisarni v Mariboru in trije v pisarni v Slovenj Gradcu, so na voljo vsak dan v tednu, tako ranljivim skupinam kot delodajalcem. Nanje pa se največ obračajo: • invalidi in druge funkcionalno ovirane osebe, • mladi, predvsem iskalci prve zaposlitve, • starejši od 50 let, • ženske, • dolgotrajno brezposelne osebe, • pripadniki etničnih skupin. Informacije in oblike pomoči, ki jih nudita svetovalni pisarni MPIS Osebni svetovalec vam bo na voljo za svetovanje in podporo, nudil vam bo pomoč pri pisanju prošenj za zaposlitev, vas vodil skozi postopek pridobivanja statusa invalida ali urejanja storitev zaposlitvene rehabilitacije, 24 MPIS spremljal vas bo na različne institucije, kot so zavod za zaposlovanje, upravne enote, občinski uradi, vam pomagal iskati primerno delovno mesto, urejal stike z delodajalci in spremljal ponudbo izobraževanj ter usposabljanj. Informacije in storitve za delodajalce MPIS pisarni nudita delodajalcem brezplačno pomoč pri: • izpolnjevanju zahtev kvotnega sistema - pomoč pri izpolnjevanju kvote, • nadomestnem izpolnjevanju kvote, • plačevanju prispevkov v Sklad RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, • iskanju možnosti za pridobivanje različnih finančnih vzpodbud, • zaposlovanju invalidov, • iskanju kandidatov za izpolnitev kvote, • iskanju delavcev za specifično delovno mesto, • prilagajanju delovnih procesov in delovnih mest. Prvi rezultati Prvi rezultati že kažejo, da pisarni MPIS uresničujeta svoj namen, saj so svetovalci v dobrih dveh mesecih svetovali že skoraj 120 svetovancem in 20 delodajalcem, 3 osebe pa so bile v okviru njihovega delovanja tudi že uspešno zaposlene. Vljudno vabljeni tudi vi! MPIS Maribor Telefon pisarna : 02/23 45 490 Koordinator MPIS : 031/386 947 Mobitel: 031/386 958 e – mail: [email protected] [email protected] [email protected] [email protected] [email protected] MPIS Slovenj Gradec Telefon pisarna: 02/ 88 56 690 Mobitel: 031/ 386 922 e – mail: [email protected] [email protected] [email protected] [email protected] ACTrain Program usposabljanja v oblikovanju keramike za gluhe, naglušne, slepe in slabovidne osebe - vzorčni primer dostopnega programa usposabljanja Avtorji: Nataša Rebernik, Vodja mednarodnih projektov, OZARA d.o.o. Fotografija: Mag. phil. Barbara Plasonik Svet invalidov MOM Z neposrednim vključevanjem ciljnih skupin v 5 jezikih razvijamo prilagojen kurikulum in vsebine usposabljanja za 50 učnih ur v oblikovanju keramike ter v 5 jezikih in 4 znakovnih jezikih prilagoditve za gluhe, naglušne, slepe in slabovidne, ki bodo združene v popolnoma brezplačni, uporabniku prijazni in dostopni IKT aplikaciji Proteus (http://app.aeris3.si/proteus/). Zanjo tudi slepe osebe ne bodo potrebovale dragih bralnikov zaslona, temveč bo potreben le osebni računalnik z naloženo osnovno programsko opremo in dostop do interneta. Brezplačen, uporabniku prijazen in dostopen vsakomur Naše osnovno vodilo je oblikovati popolnoma brezplačen, Kako se je vse začelo? Osebe s posebnimi potrebami se v življenju srečujejo z nemalo težavami, ki izhajajo iz neprilagojenosti okolja in sistemov, ki v njem delujejo. Senzorno ovirane osebe se tako primarno srečujejo s pomanjkanjem dostopa do informacij. Le s težavo se prebijajo tudi skozi sisteme izobraževanja in usposabljanja, da bi pridobile znanja in veščine zgolj zase ali svojo kariero. To zavedanje nas je usmerilo v razvoj ideje programa usposabljanja, ki z dostopnostjo preko spleta in s premišljenim kombiniranjem prilagoditev za slepe, slabovidne, gluhe in naglušne zagotavlja dostopnost vsem, ne glede na specifike oviranosti. Program usposabljanja za gluhe, naglušne, slepe in slabovidne osebe Strokovnjaki iz Slovenije, Avstrije, Italije in Grčije s področij izobraževanja in usposabljanja oseb s posebnimi potrebami, s področja IKT razvoja, lončarstva ter oblikovanja keramike smo se združili z namenom, da razvijemo vzorčni program usposabljanja, dostopen senzorno oviranim osebam ter vsem, ki se soočajo z nedostopnostjo klasičnih izobraževalnih programov, četudi zgolj zaradi oddaljenosti. Tako smo se partnerji iz štirih držav podali v inovativno zgodbo, zgodbo o razvoju IKT-podrtega usposabljanja v oblikovanju keramike za gluhe, naglušne, slepe in slabovidne osebe. Zgodba zori že tretje leto v okviru evropskega projekta ACTrain (www.see-hear-touch.com), ki ga v okviru programa Vseživljenjskega učenja, Leonardo da Vinci, financira Evropska komisija. dostopen in uporabniku prijazen vzorčni program usposabljanja. Kako nam uspeva, lahko preverite na povezavi http://app.aeris3.si/proteus/. Produkt je še v razvoju, zato vas vabimo, da v prihodnjih mesecih redno spremljate napredek. Vaš odziv je pomemben, da bi lahko bili še boljši! In kako je to v praksi? Pilotni treningi, skozi katere preizkušamo program usposabljanja, so se že pričeli, zato naj v zaključku ohranimo vaše zanimanje še z nekaj fotografijami že izvedenih pilotnih usposabljanj. Prepričani smo, da prepoznate uporabnost predstavljenih rezultatov, ne glede na to, ali želite program usposabljanja uporabljati kot del prostočasnih aktivnosti doma, v socialno-varstvenih ali drugih institucijah, umestiti v delovno okolje, šolske programe (redno izobraževanje, popoldanske dejavnosti, tehnične dneve, usposabljanje otrok s posebnimi potrebami ipd.) ali rehabilitacijske programe. Organizacije vabimo, da se nam pridružite s svojo pilotno skupino! 25 Svet invalidov MOM Dobrodošli, prijatelji, dobrodošli v naš Maribor, Evropsko prestolnico kulture 2012! Županov oder prijateljstva prizorišču bo za obiskovalce brezplačno. Dobrodošli na županov oder prijateljstva! Župan Franc Kangler Županov oder prijateljstva Avtorji: Boris Šinkovič, avtor projekta Maribor je pobrateno, prijateljsko ali partnersko mesto s številnimi mesti iz prostora nekdanje skupne države Jugoslavije in iz drugih delov Evrope. Z njimi vzdržuje redne, pristne in nasploh odlične stike na kulturnem, izobraževalnem, gospodarskem , športnem ali političnem področju. Zaradi želje po nadaljnjem utrjevanju, izmenjavi in razvijanju medsebojnih prisrčnih in toplih odnosov med kulturniki, se je porodila ideja za mednarodni kulturni projekt Županov oder prijateljstva. Njegovo poslanstvo je enako kot so smernice in cilji več kot petindvajset let starega vseevropskega projekta z nazivom Evropska prestolnica kulture (EPK), katerega v letošnjem letu nosi Maribor. Promovira bogastvo evropskih kultur in poudarja pomen kulturne raznolikosti, mednarodnega sodelovanja ter skupne evropske entitete. Nedeljski glasbeni popoldnevi na Lentu V letu, ko nas kultura še posebej povezuje, bodo skoraj vsa naša pobratena, prijateljska in partnerska mesta zagotovila glasbeni program na odru pod Sončno uro na Lentu, postavljeno v neposredni bližini Stare vinske trte. Kultura in raznolika glasba, ki nam jo bodo v teh mesecih na samostojnih koncertih predstavile manjše zasedbe, je izrazito nekomercialna in visoko kvalitetna. Na Lentu bomo lahko slišali vse od lahkotnejšega jazza, swinga, rocka in etna do kantavtorske, zborovske, tradicionalne, šansonske, folk in druge vokalne ter instrumentalne glasbe. Na nekaj koncertih se bodo glasbenikom na odru pridružili in njihove nastope obogatili izvajalci ljudskih plesov. Glasbeni, kulturni in umetniški program na županovem odru prijateljstva prinaša dragoceno prireditveno oživitev in popestritev mariborskega Lenta. Z njim želi v ta najstarejši del mesta ob Dravi dodatno pritegniti ljudi od pomladi do jeseni in tako razširiti priljubljeno mestno obrečno sprehajališče v živahno in sproščeno večmesečno kulturno prizorišče. Spremljanje nedeljskih glasbenih popoldnevov na imenitnem in slikovitem »lentovskem« 26 Maribor 2012 – EPK / Projekt županov oder prijateljstva Od aprila do septembra 2012, vsako nedeljo ob 17.00 pod Sončno uro, blizu Stare trte na Lentu 24.04.2012 06.05.2012 13.05.2012 20.05.2012 27.05.2012 03.06.2012 10.06.2012 17.06.2012 24.06.2012 01.07.2012 08.07.2012 Novalja Skopje Clonmel Pula Videm Valjevo Marburg Gradec Tours Harkov Sarajevo 15.07.2012 22.07.2012 29.07.2012 05.08.2012 12.08.2012 19.08.2012 26.08.2012 02.09.2012 09.09.2012 16.09.2012 23.09.2012 30.09.2012 Split Budva Sankt Peterburg Osijek Szombathely Petange Krapina Kraljevo Cetinje Reka Novi Sad Greenwich Hrvaška Makedonija Irska Hrvaška Italija Srbija Nemčija Avstrija Francija Ukrajina Bosna in Hercegovina Hrvaška Črna gora Rusija Hrvaška Madžarska Luksemburg Hrvaška Srbija Črna gora Hrvaška Srbija Anglija Svet invalidov MOM Izbor dogodkov EPK EPK za gluhe in naglušne obiskovalce, slepe in slabovidne ali osebe z motnjami v duševnem razvoju Po predhodnem dogovoru lahko organiziramo termine vodenih ogledov razstav ali dogodkov s tolmačem za znakovni jezik. Nekateri dogodki in delavnice se vsebinsko lahko prilagodijo vaši skupini obiskovalcev. Prosim sporočite svoje želje prek emaila: [email protected] V NOVI LUČI. Arheološka dediščina Štajerske iz Univerzalnega muzeja Joanneuma 3. 5. - 31. 10. 2012, Dvorec Betnava - Viteška dvorana Maribor PUSTNE MASKE NA PTUJSKEM OBMOČJU IN STALNA ZBIRKA 18. 5. - 31. 12. 2012, Ptujski grad Preteklost Novega mesta / Novomeška situlska umetnost, etnološka dediščina Dolenjske 6. - 31. 12. 2012, Dolenjski muzej Novo mesto Hiša znanosti- Center eksperimentov Vse leto, Hiša znanosti - Center eksperimentov, Maribor(Ustrezna lokacija, možen dostop tudi za gibalno ovirane.) MARIBUM 10.5., 23.5., 21.7.2012 - NASTOP MAMOUTOU DEMBELE, Bar Huda kava, Maribor ČITALNICA NA JASI 19.5. - 16.9. 2012, Mestni park Maribor ART CAMP 22. 6. - 7. 7. 2012, Čitalnica na jasi - Mestni park Maribor Za slepe in slabovidne: Novo Mesto 1848 - 1918 skozi vse leto, Dolenjski muzej Novo mesto StandUpFest 22. 6. - 7.7., Vetrinjski dvorec Več informacij o programu EPK si lahko ogledate na spletni strani www.maribor2012.eu . Iskanje je omogočeno direktno prek koledarja dogodkov ali prek filtrov glede na vrsto in dostopnost dogodkov. 27
© Copyright 2024