STARANJE Z INVALIDNOSTJO Angelca Žiberna Svet Evrope je leta 2008 sprejel Akcijski načrt za invalide 2015 s posebnim poudarkom na staranje in invalidnost v 21. stoletju. Svetovni trend staranja opozarja na podaljšano življenjsko dobo, veča se delež starajočih, in starih ljudi z invalidnostjo. V preteklosti so se v večini družb zanemarjale potrebe invalidov in starejših z invalidnostjo. Temeljno načelo tega načrta poudarja enake možnosti, nediskriminacijo, spoštovanje in sprejemanje invalidnosti kot dela človekove raznolikosti in opredeljuje pravice do avtonomije, neodvisnega ter aktivnega načina življenja. V teh dveh skupinah so invalidi, ki se starajo in starejši, ki postajajo invalidi. Te pravice so opredeljene v 14. členu slovenske Ustave in v drugih zakonskih dokumentih. V Sloveniji je bil sprejet Akcijski program za invalide 2007- 2013 v katerem je v 13. cilju opredeljena skupina državljanov, ki se starajo z invalidnostjo. V svetovnem merilu se ocenjuje, da je 10 % prebivalstva invalidnih oseb v Sloveniji pa je 170.000 invalidov s statusom in 230.000 oseb z dolgotrajnimi boleznimi, ki postajajo invalidi, sicer brez statusa. V zadnjem obdobju se širijo nova težja obolenja kot je demenca in druge duševne motnje, ki terjajo resen pristop in zagotoviti oblike pomoči svojcem, saj večinoma teh oseb živi v domačem okolju. Značilnosti obeh skupin Skupina starejših, ki se stara z invalidnostjo, poleg specifičnih potreb po zdravstveni oskrbi in rehabilitaciji, izraža strah pred poslabšanjem zdravja, osamljenostjo in negibljivostjo v urbanem naselju, z neprilagojenim bivalnimi pogoji, z nemočjo oskrbe svojcev, ki naj bi prevzeli tudi finančno breme, v strahu pred možnim nasiljem negovalcev in svojcev, ki želijo premestiti te osebe v domove. Invalidi, ki se starajo pa se soočajo z izgubo staršev, sorodnikov, ki so imeli pomembno vlogo v življenju invalidov. Pri tem je treba upoštevati specifičnosti oseb senzorno oviranih, gluhih, slepih, kako se bodo sami znašli v komunikaciji, še zlasti če se znajdejo med različnimi oskrbovalci v domačem okolju. V Akcijskem programu za Slovenijo so poudarjeni cilji, da je potrebno to skupino obravnavati z vso odgovornostjo ter zagotavljati pogoje kakovostnega življenja in dostopnost do storitev in dobrin. 1 Cilj 13 vsebuje 25 ukrepov, ki bi jih morali uresničevati različni resorji in institucije na vseh nivojih. Potrebno je odkrivati potrebe teh oseb, spodbujati in ozaveščati okolje do njihovih pravic in dostojanstva. Odpravljati predsodke in stereotipe glede ravnanja s temi bolniki. Uvajati izobraževalne teme v učne programe v vse šole, zlasti pa v tiste, kjer se izobražujejo kadri za delo v zdravstvu, sociali in v drugih poklicih za delo z ljudmi in ranljivimi skupinami. Usmerjati izobraževalne programe za ozaveščanje o potrebah teh oseb. Izobraževati svojce in negovalce za učinkovitejše oskrbo, pri tem pa tudi osveščati mlajše generacije, ki so lahko v veliko pomoč. Pri gradnji raznih zavodov, domov je potrebno upoštevati specifične potreb bivanja in življenja posameznih skupin invalidnih oseb. Urediti dostopnost do prevozov oseb z invalidnostjo do raznih storitev in oblik druženja. Ustanavljati strokovne time v lokalnem nivoju, ki bodo sistematično obravnavali ta vprašanj in urejali oblike pomoči tem osebam. Organizirati socialne mreže za pomoč starejšim in starajočim invalidom. Pri tem pa usposabljati prostovoljce za delo s temi skupinami. Invalidom in starajočim osebam z invalidnostjo omogočiti spremljevalce, zagovornike na lokalnem nivoju, ki bodo v pomoč in zastopanje omogočiti uresničevanje njihov potreb in pravic zlasti še v primerih nasilja, diskriminacije in zlorab v družinskem in domskem bivanju. Zagotoviti pravno varstvo in druge oblike svetovanja tem osebam. Osebe, ki delujejo v raznih službah in institucijah je potrebno izobraževati, da bi lahko komunicirale in izvajale storitve za invalidne osebe in tiste s posebnimi potrebami (gluhi, naglušni, slabovidni, duševno moteni, gibalno ovirani). Za urejanje življenjskih, bivalnih pogojih, montažo dvigal, nakup pripomočkov je potrebno urediti financiranje. V zdravstvenih ustanovah zagotoviti dostop do storitev, pravočasnih pregledov, zgodnje 2 odkrivanje invalidnosti, pravočasno timsko rehabilitacijo, ustrezna zdravila, preventivno dejavnost patronažne službe in zdravstveno nego na domu. Spremljati socialni položaj teh oseb ter ukrepati za socialno zaščito. Preprečevati revščino in socialno izključenost. Spodbujati dejavnost organizacij in društev, ki skrbijo za invalide in starejše. Zagotavljati dostop tem osebam za udejstvovanje na športnem, kulturnem področju. Zagotoviti redno spremljanje, raziskovanje življenjskih in zdravstvenih razmer, uresničevanje navedenih ukrepov in pravic o dostojanstvu, zasebnosti in možnosti uresničevanja osebnih in državnih opravil. Vlada je imenovala 28 člansko komisijo za spremljanje Akcijskega programa za invalide 2007 – 2013 iz različnih vladnih, nevladnih ter strokovnih institucij. Direktorat za invalide pri MDDSZ je zaprosil vse zainteresirane in odgovorne vladne in strokovne institucije, da pošljejo poročilo o uresničevanju akcijskega programa. Ker je v tem akcijskem programu prvič vključen 13. cilj »staranje z invalidnostjo« je bilo poudarjeno, da v poročilu zaprošene institucije še posebej odgovorijo, kako so uresničevali 13. cilj. V obširnih poročilih pa je bilo opisano le stanje dosežkov na področju invalidov, prezrto pa je bilo poglavje 13. cilj Staranje z invalidnostjo. Zato je prisotna zaskrbljenost, kako je mogoče, da za uresničevanje 13. cilja ni bilo nič napisanega in kako je mogoče v Sloveniji prezreti 230.000 oseb z težjimi obolenji in invalidnost. Kdo so ti ljudje, kaj lahko storimo tudi zanje v težkih situacijah in celo v diskriminatoren do obravnavanja teh oseb. Leta 2009 je bila v Portorožu Evropska konferenca na temo Staranje in invalidnost na kateri je sodelovalo nad 100 strokovnjakov in predstavnikov članic Sveta Evrope in parlamentarne skupščine, organizacij za invalide in starejše ter akademskega sveta. Na tem posvetu so sodelovali predstavniki in strokovnjaki slovenskih odgovornih institucij, zato bi bilo pričakovati njihov odmev. Poudarek je bil dan sporočilu Evrope Krepitev pravic starajočih se in starejših invalidov. Sprejeti so bili spodbujajoči zaključki, ki naj bi jih v Sloveniji skupnosti pričeli skupaj reševati uresničevati, zato ostaja vprašanje, kaj smo pripravljeni storiti v Sloveniji in kdaj? 3