Predlogi Sindikata glasbenikov Slovenije v zvezi s spreminjanjem Zakona o medijih. 1. Postopek priprave zakona: a. Vztrajamo, da MZK ali predlagatelj zakona (v nadaljevanju MZK) zagotovi temeljne razloge za predlagane spremembe Zakona o medijih. Argumenti morajo izhajati iz pripravljene temeljite analize izvajanja sedanjega zakona - kje je zakon uspešen, kje ne, katera področja zakona terjajo medresorsko usklajevanje (predvsem MZGRT), v analizo naj se vključi tudi podatke o začetih postopkih v zvezi z ZMed, koliko je inšpektorjev oziroma v okviru katerega organa delujejo, kakšne so pristojnosti, število kršitev in postopkov začetih in zaključenih v zadnjih 10 letih, dosedanje sankcioniranje. Predlagatelj zakona oz. MZK bi se moral zavedati nujnosti, da se po pravilu glede predlaganih sprememb posvetuje z reprezentativnimi združenji ustvarjalcev, katerih delovanje ureja, usmerja in kroji zakon. 2. Temeljne usmeritve: a. Zakon o medijih v pomembnem delu kroji delovanje medijskega in ustvarjalskega oz. umetnostnega trga. Mediji uporabljajo stvaritve, tako glasbene, literarne, filmske in druge. Preko medijev prejemamo vsebine in preko medijev ustvarjalci podajamo vsebine. Tudi zato mora biti cilj zakona razvoj panoge, s ciljem, da postane slovenska kultura izvozni artikel hkrati pa zagotovitev dostojnih pogojev za kvalitetno ustvarjanje na domačem trgu. b. Zaščita slovenskega jezika. c. Zaščititi domačega ustvarjalca zaradi neuravnoteženosti trgovinske bilance na področju umetnosti - kjer ni možno zagotoviti recipročnosti, je potrebna zaščita. d. Glavni ekonomski cilj, ki ga naj zakon zasleduje, je vzdrževanje in povečevanje domačega povpraševanja. e. Ureditev vertikalne in horizontalne koncentracije medijev. Področje zahteva posebno obravnavo, saj trenutna ureditev povzroča tudi nedelovanje trga in omejevanje konkurence ter nepluralnost. f. V mreže ne morejo biti vključeni radiji regionalnega in posebnega pomena, saj so jim bile frekvence dodeljene na podlagi POMEMBNOSTI za regionalne potrebe, v praksi pa je nemalo frekvenc vključenih v komercialne radijske mreže. Vprašanja zakonske ureditve so ali morda državne subvencije naposled dejansko služijo komercialni sferi. g. Ureditev področja antipiracije. Stališče sindikata SGS je, da naj se problem piracije začne reševati, vendar obvezno na način, da se IP naslovov računalnikov ne razkriva brez sodnih nalogov, internetni ponudnik pa prav tako ne sme imeti dolžnosti posredovanja IP naslova oškodovancu mimo sodne veje oblasti, kot je bilo predlagano v primeru Acta. h. Zamejitev spletnih mest, ki izvajajo nezakonite dejavnosti posredovanja ali omogočanja nezakonitih poslov (tudi antipiracija je del tega) in na račun tega ustvarjajo premoženjsko korist (oglaševanje, trženje) - tudi s strani podjetij in poslovnih subjektov v večinski lasti RS. 3. Javni interes: Potrebno je izpostaviti, da gre pri ZMed mnogokrat za vprašanje javnega in nacionalnega interesa. Tako politična garnitura kot administracija se morata zavedati ne samo javnomnenjsko-politične moči medijev, temveč tudi kulturne moči: - ker razumemo pomen ponudbe domačih kulturnih dobrin, - imamo še delujočo, a zelo oslabljeno poklicno glasbeno ustvarjalnost, - kljub omejenim sredstvom svetovno primerljivo domačo glasbeno produkcijo, - in ogromno število kulturnih društev in ljubiteljskih dejavnosti na področju glasbe in glasbene ustvarjalnosti, kar kaže na veliko zanimanje, potrebo in številnost prebivalstva, ki se ukvarja z glasbo in drugimi oblikami umetnosti. V javnem interesu je tudi ustanovitev enotnega glasbenega arhiva (v NPK programih napovedi že mnoga leta nazaj) in Agencije za glasbo. Indikator razvitosti države je, da je avtorsko delo cenjeno in da ustvarjalec lahko svobodno ustvarja. Zatečeno stanje je slabo na področju urejenosti področja glasbene kulture: i. neurejenost razmerij medijev s KO-ji; ii. neprimerne, prenizke tarife za uporabo glasbe; iii. odločno prenizke kvote uporabe domače glasbe in zloraba zakona z neustrezno in nesorazmerno razporeditvijo glede na termin uporabe; iv. nedopustno poseganje v ustvarjanje brez privoljenja avtorja (krajšanje skladb, spreminjanje oblike, rezanje uvodov, solaž ipd.); v. nedopustno pogojevanje uporabe - ob pogoju protiuslug, plačil (plačevanje za predvajanje glasbe, prenos pravic kot pogoj za uvrstitev v sezname predvajanja - tujina je s tem opravila pred več kot desetletji; Kanada, Italija, Skandinavija, primerov je veliko). a. NACIONALNI INTERES je, da se zaščiti slovenski jezik in vzporedno predstavi večkulturni glasbeni vidik. Vodila nacionalnega interesa so: vi. zaščita slovenskega jezika - visoke kvote in jasna zakonska definicija o tem katera produkcija sodi v kvotni sistem; vii. žanrska raznolikost in kulturna raznolikost (vsebina na radijskih postajah je monokulturna.); viii. primerna zakonodaja in aktivna skrb za uporabo glasbe, ki posledično pripomore do dviga nivoja in kvalitete izdelkov; ix. aktivna skrb za vzpostavitev primernih pogojev za delo v glasbenih dejavnostih in stimuliranje glasbene dejavnosti; x. vzpodbujanje konkurenčnosti - uporaba se poveča, posledično tudi nadomestila za domače ustvarjalce, ki lahko investirajo več sredstev v novo ustvarjalnost in hkrati izboljšajo svoj socialni položaj (ocena je, da glasbena in zabavna industrija predstavlja med 6-11 % BDPja razvitih držav). Nahajamo se v izprijeni realnosti, saj je pripeljalo do tega, da se pogovarjamo o tuji, to je anglo-ameriški produkciji in domači, to je slovenski produkciji. Morda je tako vredno razmisliti tudi o 5% kvoti ne-angloameriške produkcije: torej francoske produkcije, španske … saj je nivo odnosa do domače in tuje (predvsem evropske) raznolike glasbene produkcije nizek. Vsebina na radijskih postajah je precej monokulturna. Res je, da obstaja delež slovenske produkcije v slovenskem etru. Vendar se ga komaj sliši, saj ponoči spimo. Veliko frekvenc, radijev, a brez raznolikega radijskega prostora (nepluralnost je v večji meri posledica neodgovornosti državnih ustanov, ki podeljujejo frekvence in zakonodajalca, ki omogoča mreženje postaj, nelogičen sistem subvencioniranja itd.). V povezavi z nepluralno medijsko krajino je javno-frekvenčno stanje že dolgo alarmantno. Zavedanje, da so frekvence javna last, t. i. skupno dobro in ne zasebna last, pa je nizko. Še zlasti med lastniki in upravljalci s komercialnimi medijskimi subjekti. Nujno je natančno in jasno definirati, kaj je slovenska produkcija, ki spada v glasbeno kvotni sistem (dobre prakse se lahko povzame po francoskem ali kanadskem primeru). Primer: preveden risani film ne more spadati med avtohtono domačo avdiovizualno produkcijo, prevedena pesem v glasbi ravno tako ne. Pesem je tako del slovenske produkcije in del zgodovine slovenske glasbe in kulturnega prostora, vendar ne sodi v predpisane kvote slovenske glasbene produkcije. b. UPORABA slovenske glasbe na radiju: i. Pogovarjati se moramo o dovoljenih kvotah tuje glasbe na slovenskih radijskih postajah. ii. Največ 49% tuje glasbe se lahko uporablja na slovenskih radijskih postajah v vsakih dveh urah programa. Vse frekvence so javne, naša skupna last, tako morajo biti programi, ki se izvajajo na frekvencah, ne glede na komercialno usmerjenost, v funkciji ozaveščanja in podpiranja slovenske glasbene scene. Še posebej velik poudarek je na nacionalnih radijskih postajah, radijih posebnega in regionalnega pomena - segmentu, ki se financira iz davkoplačevalskega denarja (ne glede na to, ali gre za direktno financiranje, ali pa razpise). iii. Kvote se morajo uresničevati v 2h intervalih. Razen ARS. iv. V okviru domače kvote mora biti vsaj 40% od tega produkcija, ki je bila prvič uporabljena v zadnjih 5 letih (glej prijavo pri IPF). v. Uvede se nacionalni radio 4, ki bo vrtel izključno slovenko produkcijo. vi. APEK - Ministrstvo za gospodarstvo. Odvzem licence zaradi neupoštevanja zakonski določil, na primer upoštevanja kvot slovenske produkcije in druge kršitve. vii. Razširitev inšpektorata za medije - Ministrstvo za kulturo. V pristojnih državnih službah tudi sami ugotavljajo, da Inšpektorat za medije ne more opravljati dela, kot bi ga moral in želel (en inšpektor za cca. 2000 medijev). viii. Sklad za medije naj se uporabi in deli tako, da se nameni za kritje stroška KO-jem po procentu vrtenja slovenske glasbe (stimulans). Televizijska ureditev po analogiji. 4. Posebne ureditve glede RTV Slovenija: a. Nujno je mesto glasbenega urednika na televizijskem delu RTV. b. Zakonsko naj se dodeli Glasbeni stroki 5 mest v Svetu RTV. Glasba je tako široko uporabljana v RTV programih nasploh, da si je nemogoče zamisliti program brez glasbe. Ker je ena glavnih identitetnih poistovetenj pri mladini in nasploh, ker je nosilka jezika in ker je žanrsko zelo pestra, je nujno, da glasbena stroka pridobi ustrezno zastopanost v Svetu RTV SLO - v opombo: navezava na dejstvo kako močna je globalna filmsko-televizijska in glasbena pop kultura in kako je na dnevni bazi miselno in jezikovno vplivna. Tako enako velja za lokalno filmsko-televizijsko in glasbeno (pop) kulturo. c. Izenačitev glasbenikov s športniki glede možnosti oglaševanja v medijih (da imajo enake možnosti glede sponzorskih sporočil - napisi in omenjanje sponzorjev, donatorjev ipd.). d. Predlog svojega glasbenega programa (ali po vzoru hrvaške TV, celonočni glasbeni program s slovenskimi videospoti do jutra). e. Umestitev v program: oddaje za promocijo domače glasbene ustvarjalnosti avtorsko zasnovane z adekvatnimi sredstvi podprte oddaje z glasbeno vsebino na RTV SLO: i. glasbene lestvice oz. primerne oddaje z videospoti, ii. oddajo, kjer se je moč predstaviti kot ustvarjalec, s sodobnim izdelkom, projektom, opusom v pogovorni obliki in ustvarjanjem v živo iii. oddaje z nastopi glasbenikov v živo, iv. produkcija dokumentarnih vsebin slovenske glasbe, v. snemanje glasbenih koncertov različnih žanrov in zvrsti. V preteklosti se je nemalo oddaj izkazalo za pomemben del slovenske glasbene zgodovine in glasbene scene. Trenutno programsko večletno opustošenje terja ponoven razmislek zakonskih določilih, saj se lahko, ob zavednem obhajanju parametrov kakovosti ali namembnosti, statutarnosti zavoda, vedno sklicujejo na to, da mladinske oddaje so bile, čeprav zlorabljeno potisnjene na dno prioritetne lestvice in da glasbene oddaje so bile, žanrsko pestre tudi. Dejstvo je, da se je vodstvo RTV strinjalo z glasbeniškimi zahtevami v okviru 1. glasbenega kongresa 13. septembra 2010 v Cankarjevem domu, kjer se je ena izmed treh ključnih točk nanašala na nedopustno osiromašeno programsko RTV sceno/shemo, ki (že takrat) več let zapored ni nudila niti minimalnega vpogleda v razvejano in plodno domačo glasbeno ustvarjalnost, ustreznih in kvalitetnih glasbenih oddaj na TV Slovenija še vedno ni. Prav za prav ni nobenih tovrstnih oddaj, saj lahkotni TV šovi niso (in nikoli ne bodo) glasbene oddaje. Kaže se, da oddaja, ki bi vsebovala predstavitev glasbene scene in glasbenih del nikakor ni samoumevna enota vodstva RTV in programskega vodstva, zato se sprašujemo ali je kulturnim potrebam državljank in državljanom zadoščeno. Ker je RTV profiliran in se lahko v slovenski medijski krajini odlikuje z lepo ponudbo dokumentarnih vsebin, bi bila lahko dodana vrednost visoka tudi na tem področju, če bi obstajalo višje zavedanje glede produkcije dokumentarnih vsebin slovenske glasbe in drugih kulturnih vsebin. Ob snemanju glasbenih koncertov in pri oddajah z nastopi glasbenikov v živo, mora biti skrb za, kar je mogoče dobro zvočno sliko, prvo vodilo odgovornih za produkcijo. Če se na RTV SLO lahko dopušča propagandni program TopShop, ki traja in traja - hkrati gre za zavod, ki ga vzdržujemo državljani - se mora jasneje opredeliti zakonska določila, ki očitno že sedaj dopuščajo hibridno javno-komercialno filozofijo in obnašanje, ki bi preprečevala, da lahko vodstvo neargumentirano razporeja pod pojmom tržna uspešnost. Tako bi bilo veliko težje zaznati vprašanje promocije domače glasbene ustvarjalnosti ali oškodovanja le-te. 5. Določbe glede ureditve koncentracije medijev, kazni in sankcije: a. Potrebno je urediti pristojnosti inšpekcij in sankcije za kršitev (medijski inšpektorat, TIRS, APEK): - sankcije in primerno visoke denarne kazni, izhajajoče iz prihodka in velikosti medijskega subjekta, - izguba subvencij, - izguba frekvence ipd. Nujno je natančno opredeliti pristojnost, tako da se posledično organi ne bodo mogli sami izločati in da bodo njihove dolžnosti in pristojnosti ukrepanja JASNO določene. Kazni pa je potrebno dvigniti na nivo, da se ne bo splačalo goljufati; kot pri ZVCP. b. Vse frekvence so bile podeljene v zapletenih postopkih z natančno predpisanimi pogoji in načinom izdajanja medija, kateremu so bile dodeljene in naj se ti pogoji zahtevajo tudi ves čas delovanja. Način gospodarjenja s frekvencami naj se še natančnejše opredeli. c. Dopolnitev pogojev glede vpisa medija v razvid medijev: poleg predhodne sklenitve pogodbe s KO še plačilo nadomestil za uporabo zaščitenih vsebin vnaprej (ali pa zavarovanje plačila). Sindikat glasbenikov Slovenije, IO SGS, zanj Gaber Marolt, predsednik Ljubljana, 28. april 2014