X Pd 71/2014 PREJETO z o 08 2014 REPUBLIKA SLO\'E�l.JA DELOVNO IN SOCIALNO SODISCE V LJCBLJANI - • • - SODBA V IMENU LJUDSTVA Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je v senatu, ki so ga sestavljali okrožni sodnik svetnik Dušan Medved kot predsednik senata ter sodnika porotnika Jožef Erčulj in Marij<1 P ožlep kot člana senata, v kolektivnem delovnem sporu predlagatelja: SINDIKAT KULTURNIII IN UMETNIŠKIH USTVARJALCEV RTV SLOVENIJA, Kolodvorska 2, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnien Tanja Vivoda Radilovič iz L jubljane Kolodvorska 2, zaradi po 8. zoper , �j ub ljana , nasprotno udeleženko: V OLILNA KOMISIJA ki jo zastopa pooblaščenec Miha Šenica, neveljavnosti volitev, julija 2014 opravljeni glavni obravnavi in seji senata istega dne, RTV SLOVENI.JA, RAZSODILO: l. Razveljavijo se volitve predstavnikov zaposlenih v organe RTV Slovenije za mandatno obdobje 2014-2018 z dne 8. l . 2014. 11. Nasprotna udeleženka je dolžna predlagatelju povrniti stroške lega postopka v znesku 2.159,40 EUR v roku 8 dni, v pri111cru zamude skupaj z zakonski111i zamudni111i obrestmi, ki tečejo od poteki! parieijskega roka dalje pa do plačila. OBRAZLOŽITEV: 1. Predlagatelj izpodbija volitve predstavnikov zaposlenih v organe RTV Slovenija za mandatno obdobje 2014-2018 z dne 8. l . 2014. Navaja, da je udeleženka (volilna komisija) neutemeljeno podaljšala rok 7.a predložitev kandidatur za volitve članov organov zavoda. Podaljšanje bi bilo 111ož.no le v primeru, če bi bilo prijavljenih manj kandidatov kol je bilo razpisanih mest in bi se v tem primeru lahko določil dodatni rok za prijavo. Udeleženka je do 2. 12. 2013 prejela dovolj kandidatur, razen za člana Programskega sveta RTV Slovenija kol predstavnika za tehnično dejavnost. Bistvena kršitev pastorka volitev je v tem, da je udeleženka podaljšala rok za prijavo zgolj zalo, ker je eden od reprezentativnih sindikatov vložil kandidature nepravilno (po elektronski pošti) in s tem prepozno. Po 2. 12. 2013 vložene kandidature so nezakonite in posledično vodijo v rnzveljavitev predmetnih volitev. Iz kandidatne liste za člana Nad7.0rnega sveta je razvidno, da trije od sedmih kandidatov ne i1.polnjujejo pogojev ne za izvolitev; to so Martin Žvcle, Suzana Vidas l(aroli (vodstvena delavca) in Denis Miklavčič (neustrezna izobra7.ba). Za le tri kandidate so sklepi o ustreznosti nezakoniti, nezakonit je sklep o podaljšanju roka. posledično je bila nezakonita lista kandidatov tako za Nadzorni svet. kot Programski svet in so nezakonite same volitve. Poleg tega je Denisa Mikavčiča predlagal sindikat, ki ni reprezentativen pri RTV Slovenija. Postopek volitev je bil kršen zaradi ažuriranja volilnih imenikov šele na dan volitev, veliko glasovnic je bilo neveljavnih. Nedopustno je, da je zapisnike volilnih odborov in njihove napake pri štetju popravlja udeleženka sama. Udeleženka je dopustila in prezrla kršitve volilnega molka, saj je Sindikat delavcev radiodifuzije Slovenije na dan volitev pošiljal predstavitve kandidatov ter pozival k oddaji glasu za njih. Sodišču predlaga, da izpodbijane volitve z dne 8. 1. 2014 razveljnvi. 2. Nasprotna udeleženka navaja, da je 6. 12. 2013 objavila sklep o podaljšanju roka za predložitev kandidatur, saj v roku za predložitev kandidatur, t.j. do 2. 12. 2013, ni prejela nobenega veljavnega predloga za zastopanje interesov tehnične dejavnosti. l'ri kriteriju zastopanosti dejavnosti je predlog kandidata upoštevala, če je vseboval navedbo področja zastopanja, za katerega se kandidat predlaga, oz. v nasprotnem primeru delovno mesto kandidata. S tem sklepom ni kršila postopka in tudi ni posegla v pravni položaj in pravice predlagatelja, da predlaga svoje kandidate. Ne drži, da je rok za vložitev kandidatur podaljšala zgolj zato, ker je eden od reprezentativnih sindikatov vložil predlog kandidatur prepozno. Martin Žvelc in Suzana Vidas Karoli nista vodstvena delavca RTV Slovenije in izpolnjL�jeta pogoje za izvolitev. Ne drži, da kandidata Denisa Miklavčiča ni predlagal reprezentativni sindikat. Sindikat Glosa je reprezentativni sindikat pri RTV Slovenija in je član Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZZZS), ki je reprezentativna na ravni države. Denis Miklavčič ima status sindikalnega -2- / ,,,,.;k,"'· po„·od„;k, ,;„d;k'''" '"'""o'h ,;„d;k"' Cio"' pd RTV Slo""U'· ''1mh•j,,;< ,„,; pogoj zahtevane izobrazbe za kandidata za volitvc v nadzorni svet, saj ima visokošolsko izobrazbo, in sicer je diplomiran ekonomist (VS) V ll/l. Volilne imenike je pripravila kadrovska služba RTV Slovenija in ni bilo razloga, da ne bi zaupala prejetim podatkom kadrovske služ.be. Ne d1·ži, da je sama popravljala napake pri štetju in same zapisnike volilnih odborov, temveč je pri navskrižnem preve1:janju rezultatov iz zapisnikov ugotovila, da prih1�ja do neujemanja. Zato je sama ponovno preštela glasovnice, ki so jih vrnili volilni odbori. Kljub končnemu drugačnemu rezultatu glasov, se rezultat 'glasovanja v vrstnem redu kandidatov po ponovljenem štetju ni spremenil. Ne drži, da bi dopustila in prezrla kršitve volilnega molka, saj v veljavnih predpisih ni določb, ki bi v času volitev predstavnikov zaposlenih zapovedovale volilni molk. Zaradi neutemeljenosti predloga sodišču predlaga, da ga zavrne. 3. Sodišče je v dokaznem postopku vpoglcdalo v listinske dokaze vložene v prilogah spisil od A 1 do A11 1n od 131 do 1324. Zaslišalo je zastopnika predlagatelja Petra Kosmača, zastopnico udeleženke Vesno Marn ter priče Silvo Mravljak, Sabino Muratovič, Aleksandra Novaka, Andreja Bcdjaniča in Olgo Škrubc. Sodišče ni zaslišalo prelagane priče Boštjana Loža1ja, saj bi ta priča lahko izpovcdilla le o okoliščinah, glede katerih se je sodišče zadostno prepričalo že na podlagi ostnlih izvedenih zaslišanj. Prič Olgo Pozvek, 13ranko Stcindl Kcčck, Miloša Malnariča, Miro E1javcc, Matejo .l. l ločcvar, Karmen l<ovačič, Nives Dečman, Petro Lah 13encik, Midhada Dragnic, Mojco Borko, Polono r:rcle in Ireno Kavčič, ki naj bi izpovedale o okoliščinah v zvezi z delom volilnih odborov in sestavo zapisnikov, sodišče ni zaslišalo, saj se je že na podlagi ostalih izvedenih dokazov zadostno prepričalo o dejstvih, o katerih bi lahko izpovedale te priče. Sodišče ni izvedlo dokaznega predloga z vpogledom v besedilo Kričač, saj je o teh dejstvih zadostno izpovedala priča Silva Mravljak. Tekom postopkn je udclcžcnb umaknila dokazni predlog z zaslišanjem prič Marka Fillija in Lenarta Šetinca. l'o tako izvedenem dokaznem postopku je ugotovilo, da je predlog utemeljen. 4. Iz listin v spisu izhaja, da je Svet delavcev RTV Slovenija 11. 11. 2013 objavil sklep o razpisu volitev predstavnikov zaposlenih v organe zavoda za mandatno obdobje 2014-2018. Obenem je imenoval volilno komisijo za organizacijo volitev, t.j. udeleženko. Ta je določila datum volitev 8. l . 2014 in rok za predložitev kandidatur za volitve članov organov zavoda do 2. 12. 2013. Dne 8. l . 2014 so bile tako izvedene volitve treh članov Programskega sveta RTV Slovenija, dveh članov Nadzornega sveta RTV Slovenija ter po enega člana Programskega odbora za italijanski in za madžarski narodnostni program za mandatno obdobje 2014-2018. Udeleženka je z zapisnikom, objavljenim v lnf0r111ato1ju dne 13. 1. 2014 ugotovila, da so izpodbijane volitve veljavne in je bilo izvoljenih vseh 7 predstavnikov zaposlenih za člane v Programskem in Nadzornem svetu ter Odbor 5. za italijanski in za madžarski narodnostni program. Predlagatelj udclcž.enki očita nezakonitost volitev predstavnikov zaposlenih v organe zavoda, zato je podan kolektivni delovni spor, ki je v skladu z 6.d čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS1 ) , predviden kot spor o sodelovanju delavcev pri upravljanju. 6. Najprej je biln med udclcžcnccma sporno, ali je udeleženka rnvnala v nasprotju s 33. čl. Pravilnika o volitvah predstavnikov zaposlenih v organe upravljanja, soupravljanja in nadzora zavoda RTV Slovenija (Pravilnik) s tem, ko je 6. 1 2 . 2013 s sklepom podaljšala rok za predložitev kandidatur za volitve članov na obravnavanih volitvah, in sicer do 11. 12. 2013. Navedeni člen določa, dn če je kandidatov za člane Svetn delavcev ali predstavnike zaposlenih v Programski in Nadzorni svet manj, kot je razpisanih kandidatov, mora volilna komisija to takoj javno objaviti. Obenem določi dodatni časovni rok za prijavo -3- dodatnih kandidatov, ki pa ne sme biti daljši od sedmih dni. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je udeleženka 11. 11. 2013 javno objavila sklep o razpisu spornih volitev in hkrati določila rok za predložitev kandidatur do 2. 12. 2013. Zastopnica udeleženke je izpovedala, da je udeleženka po prejetih prijavah ugotovila, da kandidatov za zastopanje tehnične dejavnosti za Programski svet ni prejela. Ker je bil sklep o razpisu volitev razpisan za vse kandidate, ki so se volili hkrati, je ocenila, da podaljša rok za vse. Predložene listine pot1:jujejo izpoved zastopnice, da so podaljšan rok izkoristili vsi možni predlagatelji in predlagali svoje kandidate. Navedeno je potrdil zastopnik predlagatelja in pojasnil, da je tudi predlagatelj predlagal novega kandidata, saj je eden od predlaganih v prvem roku od kandidature odstopil. Zastopnica je nadalje pojasnila, da so iz prejetih prijav do 2. 12. 2013 ugotovili, da noben kandidat ni izrecno kandidiral za predstavnika tehnične dejavnosti in tudi ni bilo kandidata, ki bi bil zaposlen na delovnem mestu, ki pokriva lcl111ično dejavnost. Da je bilo temu res tako, se je sodišče samo prepričalo z vpogledom v predložene kandidature do 2. 12. 2013. S tem v zvezi dr/.i tudi izpoved zastopnika predlagatelja, da je bilo sicer že do izteka prvega roka, predlaganih dovolj kandidatov tako za člane Programskega kot Nadzornega sveta, kar je izkazano s predloženimi prijavami kandidatov predlagateljev. Sklep o razpisu volitev z dne 11. 11. 2013 pot1juje izpoved predstavnika predlagatelja, da ni bilo določeno, da mora predlagatelj označiti za katero dejavnost kandidira določeni kandidat, temveč je bila to stvar predlagatelja. Kljub navedenemu je po oceni sodišča ključno, da je bilo prijavljenih / kandidatov glede na število razpisanih mest dovolj. adalje tudi iz samega sklepa o razpisu volitev z dne 11. 11. 2013 izhaja, da je udeleženka razpisala volitve za sedem članov v organe RTV Slovenija, vendar pri tc111 ni navedla zahtevane zastopanosti po dejavnosti pri razpisanih 111estih članov. Posledično je ugotoviti, da je udeleženka ravnala v nasprotju s 33. čl. Pravilnika, saj bi lahko določila nov rok za prijavo kandidatov le v pri111eru, če bi bilo vloženih manj kandidatur, kot je bilo razpisanih mest. Da temu ni bilo tako, je s111isclno potrdila v svoji izpovedi tudi zastopnica udeleženke. Iz 19. čl. Statuta RTV Slovenija (Slalul) izhaja, da se pri kandidaturi upošteva zastopanost interesov treh dejavnosti, pri čemer lahko vsak zaposleni na RTV Slovenija kandidira v vsaki interesni zastopanosti. vendar hkrati ne v dveh. Ob analogni uporabi navedenega člena je luko ugotoviti, da v kolikor do izteka roka za prijavo! kandidature vsaka izmed treh deja�nosti oz. uslrezni predlagatelj ni predlagal svojega kandidata, to ni razlog za podaljšanje roka za prijavo. Ob ugotovilvi, da je bilo prijavljenih kandidatov vendarle dovolj glede na število razpisanih mest, bi bilo skladno z veljavnimi pravnimi predpisi mogoče volitve edino preklicati in na novo razpisati. Posledično izdani sklep o podaljšanju roka za predložitev kandidatur za volitve z dne 5. 12. 2013 je po oceni sodišča izdan v nasprotju z določbami Pravilnika in Stalula. 7. Z zgornjim očitkom je povezan tudi naslednji očitek udeleženki, in sicer, da so na volitvah 8. 1. 2014 sodelovali kandidati, katerih predlagatelji so zamudili rok za prijavo do 2. 12. 2013. Zastopnik predlagatelja je izpovedal, da je Sindikat delavcev radiodil'uzije Slovenije napačno vložil kandidaturo za šest kandidatov in je bil predlog kot takšen v celoti zavrnjen. Navedeno pot1:juje sklep udeleženke z dne 5. 12. 2013, iz katerega izhaja, da je imenovani sindikat vložil predlog za šest kandidatov po elektronski pošti, kar je bilo v nasprolju s sklepom o razpisu volilev. Navedeni sklep in kandidatna lista z dne 12. 12. 2013 pot1:jujeta navedbe predlagatelja, da sta na volitvah 8. 1. 2014 sodelovala tudi kandidata Nataša 13olčina Žgavec in Martin Žvclc, za katera je predlagatelj zamudili prvi rok za prijavo, t.j. do 2. 12. 2013. Pri tem med udeležencema niti ni bilo sporno, da sla navedena dva kandidata kasneje bila izvoljena, kar pot1juje zapisnik udeleženke - izid volitev, objavljen 13. l . 2014. Posledično je ugotovitvi, da je ndi podaljšanja roka za vložitev predlogov za kandidature dejansko prišlo go druga�11ih rezultatov na volitvaUI. Pri tem je logično, da samo dejstvo, da sla prvotno zavrnjena kandidata kasneje zaradi (nepravilno) podaljšanega roka sodelovala na volitvah in bila izvoljena, vpliva na - 4 - / 8. lcgiti1nnos1 celotnih volitev. Iz izpovedi zastopnika predlagatelja je povzeti, da ol:ita udeleženki, da so na volitvah sodelovali kandidati, ki niso izpolnjevali pogojev za izvolitev v Programski svet oz. Nadzorni svet. Mcd udeležencema niti ni sporno, da so na volitvah 8. l . 2014 sodelovali kandidati Martin Žvclc, Suzana Vidas Karoli in Denis Miklavčič. Prva dva navedena kandidata po mnenju predlagatelja nc bi smeta kandidirati na volitvah, saj kot pooblaščenca generalnega dirckto1ja spadata med vodstvene delavce RTV Slovenije. Skladno z 26. čl. Zakona o radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1) za člana Nadzornega sveta ne more biti neposredno izvoljena oseba, ki opravlja vodstvena dela in naloge. Nadalje iz LJ 1. čl. Statuta izhaja, da so vodje slnžb vodstveni delavci, pri čemer sodišče ugotavlja, da se pri tem vodstvenih delavcev ne povezuje z njihovo sistemizacijo delovnega mesta. Predložen Statut pol1jujc izpoved priče Sabine Muratovič, vodje pravne službe, da so bili s Statutom vod_jc služb sicer uvrščeni 111cd vodilne in vodstvene delavec. Vendar pa je pri tem ključno pojasnilo priče, da je bilo s spremembami Stalula leta 2012 določeno, da mora biti s sistcmizacijskim akto111 določeno kateri vodje bodo vodstveni delavci. Navedeno pot1jujc 6. čl. Sprememb in dopolnitev Statuta z dne 6. 2. 2012, iz katerega izhaja, da so funkcije vodij slu;l-.b določene kot takšne s sislcmizacijskim aktom. S tem v zvezi je zastopnica udeleženke povedala, da so prejeli mnenje pravne službe, da vodje služb glede na nespremenjen akt o sistemizaciji lahko kandidirnjo za predstavnike delavcev. Navedeno je potrdila Sabina Muratovič in pojasnila, da sam naziv delovnega mesta vodja službe še ne pomeni, da gre za vodstvenega delavca. S tem v zvezi je priča Andrej Ocdjanič potrdil, da je Martin Žvclc vodja projekta digitalizacije in sprejema tudi glavne odločitve v zvezi z nabavo oprc111c in podobnim, kar po11jujc predložena pogodba o zaposlitvi '.l. nji111 in RTV Slovenija. Ta pogodba o zaposlitvi in pogodba o zaposlitvi med Suzano Vidas Karoli in RTV Slovenija pot1jujcta navedbe predlagatelja. da sin navcch:na delavca na dclovncn1 mestu vodja službe. Vendar je pri tem vprašanju ključna ravno ugotovitev sodišča, da je skladno s Statutom sicer predvidena možnost, da postnnc posamc7.no delovno 111csto vodje službe vodilno delovno mesto, vcncl;ir mora biti kot takšno določeno v aktu o sistemizaciji. Da bi bili delovni mesti navedenih dveh delavcev določeni kot vodilni v aktu o sistemizaciji predlagatelj ni niti zat1jcval. Posledično sodišče ugolnvlja, da Mariin Žvclc in Suzana Vidas Karoli sicer 7.ascdala delovno mesto vodja službe, vendar njuni delovni mesti nista vezani na niandat generalnega dirck101ja in tudi nista sistemizirani kot takšni vodilni dclov11i mesti. Zaključiti je, da sla navedena delavca izpolnjevala pogoje za izvolitev na volitvah, saj njnno delovno mesto ne predstavlja vodstvenega delovnega 111csla. 9. V zvezi s kandidaturo Denisa Miklavčiča je zastopnik prcdl:igatclja izpovedal, da naj ta ne bi izpolnjeval pogojev v zvc;r.i z zahtevano stopnjo izobrazbe, saj ima sa1110 višješolsko izobrazbo, moral pa hi imeti visokošolsko izobra7.bo. Skladno s 3. odst. 26. čl. ZRTV-1 morajo imeli člani Nadzornega sveta najmanj visokošolsko izobrazbo in vsaj pet let delovnih izkušenj. l'rcdložcna diplomn Denisa Miklavčiča pot1jujc navedbe udclcžcnkc, da ima navedeni kandidat visokošolsko izobrazbo. Da ta kandadat ne bi izpolnjeval zahtevanega pogojn delovnih izkušenj, predlagatelj 11i niti z;il1jcval. Sodišče je tako ugotovilo, da kandidat zahtcvnnc zakonske pogoje izpolnjuje in je bila njegova kandidatura zakonita. 10. Med udeleženci ni sporno, da je kandidntn Denisa Miklavčiča, ki sicer ni bil izvoljen, predlagal sindikat Glosa. Zastopnik predlagatelja je izpovedal, da la sindikat ni pridobil sklepa generalnega direktorja, s kateri111 bi 111u bila priznana reprezcnlnlivnosl za tipične poklice na kulturno u111ctniškc111 področju. Nasprotno je izpovedala zastopnica udeleženke, da so pridobili 111ncnjc odvetniške drn7.bc in pravne pisarne, in sicer, da je sindikat Glosa reprezentativen sindikat pri RTV Slovenija in zalo sklepa -5- generalnega direkto1ja ne potrebuje, kar je v svoji izpovedi smiselno potrdila Sabina Muralovič. Iz 28. čl. Pravilnika izhaja, kdo ima pravico predlagali kandidate za člane Sveta delavcev in predstavnike zaposlenih v Programski in Nadzorni svel, in sicer najmanj 50 podpisanih delavcev z volilno pravico in vsi lrijc rcprezcnlativni sindikali v zavodu. Da so kot trije reprezentativni sindikati skladno s to določbo mišljeni predlagatelj, Sindikat delavcev radiodil'uzijc Slovenije in Sindikat novinaijcv, 111ed udeležencema niti ni sporno. Udeleženka je s predloženim izpisom seznama reprezentativnih sindikatov pri Ministrstvu za delo, dru;l.ino in socialne zadeve izkazala, da je sindikat Glosa član ZZZS. Predlagatelj ni prerekal navedbe udeleženke, da ima Denis Miklavčič slatus sindikalnega zaupnika oz. posrednika sindikalne skupine sindikata Glosa, obenem pa je ludi zaposlen pri RTV Slovenija. Navedeno po11jujc predlog kandidatur za volitve članov organov RTV Slovenije z dne 29. 11. 2013. Kljub navedenemu sodišče ugotavlja, da samo dejstvo, da je sindikat Glosa član ZZZS še ne pomeni, da je reprczcnlativcn sindikat pri RTV Slovenija. Udeleženka ni predložila nobenih dokazov, ki bi narekovali nasprotno. Skladno s 3. odsl. 9. čl. Zakona o reprezenlativnosli sindikalov (ZRSin) se lahko podeli reprezentativnost posameznemu sindikatu v konkrell1i organizaciji oz. zavodu. Vendar je pri �111 ključno, da odločitev o reprezentativnosti sindikata sprejme de lodajaleC(,t (3. odst. 1 O. čl. ZRSin). Da bi RTV Slovenija sindikatu Glosa priznal stalus reprezentativnega sindikata, udeleženka ni niti zal1jcvala. Na podlagi navedenega je sodišče zaključilo, da sindikat Glosa ni reprezentativni sindikat pri RTV / Slovenija in lako tudi ni imel pravice predlagati kandidatov za predstavnike zaposlenih v Programski in Nadzorni svet na spornih volitvah. Predlaganega kandidata s strani sindikala Glosa je udeleženka uvrstila na kandidatno listo z dne 12. 12. 2013, ki je tako nezakonita, posledično pa so nezakonite tudi volitve same. S tem v zvezi je dodati, da je kandidat Denis Miklavčič prejel 89 glasov, kor &>i glede na lesne rezultate prejetih glasov med ostalimi kandidati, ne nazadnje lahko vplivalo tudi na končni izid volitev. 11. l'n;dlagatclj je udeleženki očital tudi kršitev postopka volitev zaradi nepravilne sestave volilnih imenikov. Zastopnik je izpovedal, da so ugotovili, da volilni imeniki niso bili pr;ivočasno javno razgrnjeni in tudi niso bili ažurirani, saj so vsebovali delavce, ki niso bili več zaposleni pri RTV Slovenija. Navedeno je potrdila Silva Mravljak, članica volilnega odbora, ki je povedala, da so bili na seznamu delavci, ki so že šli v pokoj, pa so jih potem sami prečrtali na seznamu. Obenem je potrdila navedbo predlagatelja, da volilni imeniki niso bili predhodno izobešeni in so se na dan volitev še dopolnjevali. Iz izpovedi te priče in zastopnice udeleženke je bilo ugotoviti, da so volilni imeniki vsebovali ludi zaposlene, ki še niso bili zaposleni 6 111cscecv in tako niso imeli pravice voliti. Napake v sestavi volilnih imenikov je smiselno potrdil Aleksander Novak, zaposlen pri RTV Slovenija kot kadrovnik, ki je še povedal, da je celo volila ena delavka, ki ni bila na seznamu in ni imela volilne pravice. Navedeno pol1:juje predložen zapisnik udeleženke, prav tako pa tudi zapisnik o delu volilnega odbora za volišče Radio Slovenija, i7. katerega izhaja, da je volila tudi Dai:ja Groznik, ki je ni na volilnem seznamu. Že na tem mestu sodišče pouclaija, da pomeni udeležba delavca, ki ni volilni upravičenec, pri čemer niti ni pomembno koga je volil, nekompetentnost volitev v celoti. Poleg tega sta Aleksander Novak in Silva Mravljak potrdila navedbe predlagatelja, da je bilo na samem volišču PPE Televizija Slovenija ugotovljeno, da so prejeli dodaten seznam 19-ih zaposlenih, od katerih jih je imelo volilno pravico samo 7. Navedeno je izkazano tudi s predloženim zapisnikom volilnega odbora PPE Televizija Slovenija. Na podlagi izvedenih zaslišanj, ki so dodatno pol1:jena s predloženo dokazno doku111ent:1cijo, je sodišče ugotovilo, da so volilni ime nik i, dejansko vsebovali nepravilen seznam I volilnih upravičencev. -6- � N'tl"ljc je <o<liščo ogotMilo, "' p1·od'""'" lj """"ljooo oči!" ode k''" ki, do jo p1m1jo'' lo ' '' "" 1 oj''" ugotovljene rezultate volilnih odborov iz zapisnikov, in sicer zaradi dom1H..:vnih napak pri štetju glasov. Da so bile ugotovljene napake pri štetju glasov sla smiselno potrdili zastopnica udeleženke in Silva Mravljak. Na podlagi vpogleda v zapisnike volilnih odborov in zapisnik udeleženke je ugotoviti, da prihaja do razhajanj tako v številu ugotovljenih neveljavnih glasovnic, kot tudi glede števila glasov, ki so jih prejeli posa111czni kandidati. Iz zapisnika udeleženke izhaja, da je sama ugotovila, da naj bi Mai1in Žvelc na volišču PPE Televizija Slovenija prejel 58 glasov, medtc111 ko je volilni odbor ugotovil, da naj bi la kandidat prejel 59 glasov. Po ugotovitvah udclcž.cnkc naj bi kandidat Jože Knez na volišču OE TV Produkcija in PPE Multimcdijski center prejel 117 glasov, medtem je volilni odbor ugotovil 107 prejetih glasov pri tem kandidatu. Na volišču PPE Radio Slovenija sta volilni odbor in udeleženka ugotovila razi ično število prejetih glasov pri kandidatih Jožetu Knezu (23 oz. 23), Denisu Miklavčiču ( 14 oz. 12), Borisu Rcnc1ju (45 oz. 47) in Davorinu Žnidariču (17 oz. 18). Tudi na volišču RTV center Koper Capodistria sta volilni odbor in udeleženka ugotovila različno število prejetih glasov, in sicer pri kandidatih Jož.ctu Knezu (6 in 1 O oz. 7 in 1 O), Borisu Renc1:ju (4 in 8 oz. 7 in 8), Simeoni Rogelj ( 12 in 28 oz. 13 in 36), Suzani Vidas Karoli (17 in 37 oz. 22 in 39) in pri Martinu Žvclcu (3 in 28 oz. 5 in 35). Zapisnik udeleženke pot1juje, da so se njene ugotovitve in ugotovitve volilnega odbora RTV center Koper - Capodistria razlikovale tudi glede števila neveljavnih glasovnic. S tem v zvezi je zastopnica izpovedala, da je udeleženka sama prcve1jala izid volitev, saj so ugotovili, da so posamezni volilni odbori napačno šteli posamezne glasovnice za neveljavne, čeprav so bile veljavne. Da je udeleženka ugotovila manjše število neveljavnih glasovnic izhaja tudi iz vpogleda v oba zapisnika volilnega odbora RC !(oper in zapisnik udeleženke. Volilni odbor je namreč ugotovil skupno 96 neveljavnih glasovnic, po ponovnem štetju pa je udeleženka ugotovila 69 takšnih neveljavnih glasovnic. Skladno s 43. čl. Pravilnika je bila sicer res dolžnost udeleženke. da u�'.otovi, koliko volivcev je imelo pravico voliti v zavodu, koliko jih je volilo, koliko glasovnic je bilo neveljavnih in koliko glasov je dobil posamezni kandidat endar pa navedene določbe delo volilnega odbora ni moč razlagati na način, da upravičenka dejansko izvaja tudi· · in sama preštev a glasovnice. PojJJiavljanje ugotovljenih rezultatov volilnih odborov s strani udeleženke je tudi v nasprotju s 3. odst. 38. čl. Pravilnika, iz katerega izlrnja, da je volilni odbor tisti, ki o glasovanju sestavi poseben zapisnik in s tem jamči za pravilnost ugotovljenih rezultatov na posameznem volišču. 13. Na podlagi navedenega je sodišče zaključilo, da predlagatelj udeleženki utemeljeno očita zgoraj ugotovljene kršitve, ki narekujejo nezakonitost volitev v celoti. Predlagatelj je sicer navajal še druge kršitve, vendar so bile te pomanjkljivo konkretizirane in ncizkaznnc. Ker je sodišče tudi sicer že na podlagi izvedenega dokaznega postopk;1 zaključilo, da je predlog predlagatelja utemeljen, se do ostalih očitkov ni podrobneje opredeljevalo. Dodaja še, da bi bilo v izogib nepotrebnim zapletom pri naslednjih fvolitvah smotrno že v sklepu o razpisu volitev zahtevati, da se predlagani kandidati tudi opredelijo, za.� katero konkretno področje kandidirajo. Sodišče je tako predlogu predlagatelja ugodilo in razveljavilo vol itvc predstavnikov zaposlenih v organe RTV Slovenija za mandatno obdobje 2014-2018 z dne 8. l. 2014. 14. Sodišče je stroške odmerilo na podlagi 1. odst. 154. čl. Zakona o pravdnem postopku, ki določa, da stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Sodišče je odmerilo stroške postopka v skladu s predloženim stroškovnikom ter ob upoštevanju Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT). Skladno s 13. čl. ZOdvT se pri nagradah v razponu določi nagrada v posameznem primeru po pravičnem preudarku ob upoštevanju vseh okoliščin, predvsem obseg11 in težavnosti odvetniške storitve, -7- uporabe tujih pravnih virov, posebnega strokovnega znanja z izvenpravnih področij, pravnega specialističnega znanja ali tujega jezika, pomena zadeve ter prihodkov in premoženjskih razmer stranke. Sodišče je predlagatelju priznalo nagrado za postopek v višini 1.000,00 EUR, nagrado za narok v višini 750,00 EUR, materialne stroške v višini 20,00 EUR in 22 % DDV v višini 389,40 EUR, kar skupaj znaša 2.159,40 EUR. Paricijski rok je določilo v skladu z 29. čl. ZDSS-1. Višje priglašenih stroškov sodišče predlagatelju ni priznalo, saj za to ni podlage v ZOdvT. PRAVNI POUK: Zoper to sodno odločbo je dovoljena pritožba v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka. Pritožba mora obsegati navedbo sodne odločbe, zoper katero se vlaga, izjavo, da se sodna odločba izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če je pritožba nerazumljiva, ni vložena v zadostnem številu izvodov ali ne vsebuje vsega, kar je potrebno, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozvalo vložnika naj jo popravi ali dopolni. Če ob vložitvi pritožbe pooblaščenec stranke, ki je odvetnik, ne predloži pooblastila, mu sodišče ne dovoli, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, ampak pritožbo zavrže. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se štejl', da je pr:tožba umaknjena. Pritožbo je potrebno vložiti pisno v dveh izvodih na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Resljeva 14, Ljubljana, o njej pa bo odločalo Višje delovno in socialno sodišče. Ljubljana, 8. 7. 2014 Predsednik senata: Dušan Medved Sogl�snost tega prepisa z Jivlrnikom !potrjuje �'""" -8-
© Copyright 2024