II. gimnazija Maribor
Projektna naloga pri informatiki
Avtor: Filip Lenarčič
Mentor vsebine: prof. Mirko Pešec
Mentor oblike: Mirko Pešec
Maribor, maj 2009
KAZALO VSEBINE
KAZALO VSEBINE
1
KAZALO SLIK
1
1 UVOD
2
2 MOTIV
3
3 KOMPOZICIJA
4
3.1 ZLATI REZ
3.3 PERSPEKTIVA
4
5
4 SVETLOBA
6
4.1 BARVA
4.2 TRDOTA
4.3 SMER
6
6
6
5 BARVE
7
5.1 KOMPLEMENTARNE BARVE
5.2 TOPLE IN HLADNE BARVE
7
7
6 ZAKLJUČEK
8
7 VIRI IN LITERATURA
9
8 STVARNO KAZALO
10
KAZALO SLIK
Slika 1: Univerza v Mariboru ( Foto: Filip Lenarčič)__________________________________________________ 2
Slika 2: Maribor (Foto: Filip Lenarčič) ____________________________________________________________ 4
Slika 3: Postavitev zlatega reza. ________________________________________________________________ 5
Slika 4: SNG Maribor ( Foto: Filip Lenarčič) ________________________________________________________ 7
Slika 5: Digitalni fotoaparat ___________________________________________________________________ 8
Slika 6: Pogled v Maribor (Foto: Filip Lenarčič) _____________________________________________________ 9
1 UVOD
Projektna naloga pri informatiki je nastala zaradi informacijskega problema, ki sem si ga
izbral pri tem predmetu. Ta problem je fotografiranje mesta Maribor ter obdelovanje
poslikanih posnetkov. Kot cilj pa je bila predvidena tudi seminarska naloga v programu
Microsoft Office Word. Cilj informacijskega problema je znati obdelovati fotografije ter se
seznaniti z opisom teme o fotografiranju, saj nas fotografiranje spremlja skoraj povsod npr. na
izletu, počitnicah ali potovanjih. Tema seminarske naloge je povezana z izbranim
informacijskim problemom. Za temo moje projektne naloge sem si kot naslov izbral Male
skrivnosti dobre fotografije. V nalogi sem opisal nekatere pripomočke, ki so zelo koristni,
kadar se lotimo fotografiranja. Med njimi so tudi motivi, s katerimi naredimo fotografijo bolj
zanimivo in privlačno. Teme projektne naloge so še npr. kompozicija perspektiva, barva ter
mnoge druge. projektna naloga je sestavljena iz glavnih tem in podtem. Nekaj primerov
fotografiranja, ki nam bodo zagotovo služili pri tem delu je zbranih v tej nalogi.
Slika 1: Univerza v Mariboru ( Foto: Filip Lenarčič)
2 MOTIV
Motiv je ena izmed najpomembnejših
skrivnosti vsake dobre fotografije, bolje
rečeno brez zanimivega motiva, ni dobre
fotografije. Vso tehnično znanje je zaman,
če je posnetek fotografije nezanimiv,
dolgočasen, če gledalcu ne pripoveduje
zgodbe ali če ga ne navdušuje. Za
ljubiteljske fotografe je motiv nedvomno
najpomembnejša stvar, na katero morajo
misliti pri fotografiranju. Izbira dobrega
motiva oziroma pripovedovanje zgodbe s
fotografijo sploh ni tako zapleteno, kakor
se morda zdi večini na prvi pogled. Motiv
je lahko tudi preprost. To pomeni, da je
lahko dober katerikoli motiv, če ga le
znamo zanimivo predstaviti drugim. Pri
fotografiranju se lahko tudi tisti za katere
smo mislili, da so najboljši motivi
spremenijo v zelo dolgočasne. Večinoma
se to dogaja, če ob fotografiranju, ne da bi
pri tem razmislili, pritisnemo na sprožilec.
V veliki večini zelo pomaga, če se motivov
lotimo manj običajno. Neobičajne motive
lahko dobimo z nenavadnim oziroma manj
običajnim vzornim kotom ali pa se
osredotočimo na podrobnost, ki je drugače
sploh ne bi opazili. Tako lahko tudi
vsakdanji motiv predstavimo tako, da bo
POJEM:
Pomožne črte
Elementi
Kompozicija in izrez
Fotografsko opazovanje
Goriščna razdalja
Digitalni popravki
pritegnila pozornost gledalcev, čeprav bo
na fotografiji navaden motiv.
Zelo koristno je, da motiv, ki ga mislimo
fotografirati dobro poznamo, saj bomo
samo takšnega lahko najbolje predstavili.
Zaradi tega večina dobrih fotografij ne
nastane naključno, temveč so plod trdega
in dolgotrajnega dela dobrih fotografov.
Dobri fotografij ob vsakem pritisku na
sprožilec fotografijo dobro preučijo in
premislijo, kaj želijo s tem doseči. Za
mnoge posnetke, ki so na prvi pogled
videti zelo enostavne, so plod načrtnega
dela.
Za še zanimivejšo fotografijo lahko
uporabimo nekaj fotografskih trikov.
Najprimernejša je svetloba ob koncu
dneva, ki ob nastavljeni osvetlitvi omogoča
zelo dobre rezultate. Na fotografiji mora
biti motiv kot osrednji element, saj bo le
takrat vzbudil pozornost gledalca. Z dobro
gradnjo fotografije fotograf usmeri
opazovalca v tisto, kar je imel v mislih tudi
sam predstaviti. Če pa je na fotografiji več
detajlov,
ki
odstopajo
preusmerijo
opazovalca na druge podrobnosti na
posnetku.
OBRAZLOŽITEV:
Pri nekaterih fotoaparatih lahko na LCD zaslonu vklopimo
pomožne črte, ki nam pomagajo pri fotografiranju.
Elementi ali predmeti na posnetku ne stojijo kar tako, vendar
skupaj tvorijo celoto. Pomembno je, da prej o njih premislimo.
Dobro fotografijo lahko naredimo z dobro kompozicijo. To uspe
le redkim in zato lahko to popravimo pri obdelovanju z izrezom.
Pri fotografiranju se moramo osredotočiti samo na pomembnosti,
nepomembnosti pa zanemariti.
Je razdalja med središčem in goriščem leče.
Popravki, ki jih dosežemo z računalnikom z obdelovanjem
fotografije.
3 KOMPOZICIJA
Pomemben element pri fotografiranju je prav tako kompozicija, ki ima vlogo oblikovati
fotografiji podobo. Kompozicija je torej ubrana razporeditev predmetov in oseb na posnetku
ter namerava postavitev elementov na fotografiji, V osnovi pa je kompozicija sozvočje
predmetov, ki se nahajajo v sliki. Sestavni deli fotografije morajo biti razporejeni tako, da
posnetek deluje skladno, uravnoteženo oziroma ima nek smisel.
Elementi na fotografiji ne smejo biti kar razmetani po sliki, prav tako pa ne smejo biti zbrani
vsi na eni strani, saj bo tako posnetek skoncentriran na stran na kateri je več elementov.
3.1 ZLATI REZ
Zlati rez je razmerje1, ki ga lahko ponazorimo z razdelitvijo daljice na dva neenaka dela tako,
da je razmerje celotne dolžine daljice proti večjemu enako razmerju večjega proti manjšemu.
Razmerje zlatega reza je približno 1: 0.618.
Vsaka dobra fotografija mora biti uravnotežena. Na prvi pogled pa morda pomislimo, da bo
fotografija najbolj uravnotežena, če najpomembnejši predmet postavimo v sredino posnetka.
Vendar pri fotografiranju ni tako, saj tako fotografija deluje nezanimivo in dolgočasno.
Osrednji predmet, ki predstavlja fotografijo torej
ne sme biti na sredini.
Z vprašanjem uravnoteženosti slike so se ukvarjali
že umetniki v antiki2 in tako iznašli zlati rez. Eden
največjih antičnih matematikov in predvsem
geometrov Evklid je v postavil problem, ki se
glasi: »Dano daljico razdeli na dva neenaka dela
tako, da bo ploščina pravokotnika, očrtanega nad
celotno daljico z višino manjšega dela daljice
enaka ploščini kvadrata, očrtanega na večjem delu
daljice.« Njegova rešitev je privedla do delitve
daljice v razmerju zlatega reza kot odnosa med
posameznimi deli daljice, prav tako pa tudi odnosa
posameznih delov daljice proti celotni daljici. Za
skladnost z zlatim rezom so se ukvarjali že tudi
Egipčani, z gradnjo svojih mogočnih piramid.
Slika 2: Maribor (Foto: Filip Lenarčič)
1
2
Razmerje delov fotografije.
Obdobje starih Rimljanov in Grkov od 1000 pr. N. št. do 476 našega štetja.
3.2 PRAVILO TRETJIN
Pravilo tretjin je vsekakor pomemben element fotografije. S pravilom tretjin razdelimo
fotografijo s po dvema navideznima vodoravnima in navpičnima črtama na tretjine. Glavni
element fotografije naj bi bil vedno postavljen na eno od teh črt. Njegov najpomembnejši del
pa bi naj bil na presečišču dveh črt. S pravilom tretjin dobimo fotografijo urejeno in
uravnoteženo. Tudi pri nekaterih fotoaparatih lahko na LCD3 zaslonu vklopimo pomožne črte.
Črte razdelijo zaslon na tretjine, pri tem pa nam pomagajo lažje fotografiranje.
Zlati rez ali pravilo tretjin je koristen pripomoček, kar pa seveda ne pomeni, da ga moramo
upoštevati vedno kadar fotografiramo. Vedno ni dovolj, da nek element namesto v sredino
posnetka postavimo na eno izmed črt pravila tretjin in bomo s tem že dobili odlično
fotografijo.
3.3 PERSPEKTIVA
Perspektiva je pomembna pri sami
kompoziciji. Z njo dosežemo vtis
prostora in globine. Perspektiva vpliva na
razmerje med ospredjem in ozadjem in na
razmerje
velikosti
predmetov
na
fotografiji. Vtis globine na fotografiji
dosežemo z izbiro zornega kota in zuma.
Pomembna je tudi goriščna razdalja4.
Manj izkušeni oziroma ljubiteljski
fotografi pri fotografiranju uporabljajo
prekratko goriščno razdaljo. Posledica je,
da je slika popačena.
Slika 3: Postavitev zlatega reza.
3
4
Zaslon s tekočimi kristali (ang. Liquid Cristal Display).
Razdalja med središčem in goriščem leče.
4 SVETLOBA
Fotografija je sestavljena iz dveh besed, foto pomeni svetloba, grafija pa pisanje. Beseda
fotografija torej pomeni pisanje s svetlobo. Svetloba je pri fotografiji zelo pomembna, saj
mora biti usklajena z motivom in prispevati mora svoj delež k vzdušju fotografije.
4.1 BARVA
Barva pri fotografiranju zelo vpliva na vtis posameznika na posnetek, saj se skozi dan vedno
spreminja. Človeško oko se tem spremembam samodejno prilagaja, tipalo
fotoaparata pa ne, zato moramo tudi to upoštevati. Barva svetlobe je pomembna zato,
ker vpliva na barvo vseh drugih z njo osvetljenih predmetov. Pomembno je ali
slikamo zjutraj ali opoldne.
4.2 TRDOTA
Trdota svetlobe je odvisna od tega, ali je neposredna, torej prihaja neposredno iz vira
svetlobe, ali pa je odbita, razpršena. Neposredna svetloba je trda, odbita pa mehkejša. Pritrdi
svetlobi so sence ostre in zelo kontrastne, pri mehki pa mehkejše, manj izrazite. Velikokrat je
tudi boljše, če namesto na neposredni sončni svetlobi fotografiramo v senci.
4.3 SMER
Vsak dober fotograf mora pri svojem delu upoštevati tudi smer. Smer svetlobe je pomembna
predvsem zaradi smeri in dolžine senc. Sence so pomembne predvsem zato, ker z njimi
ustvarimo vtis razsežnosti, brez katerega bi bili predmeti videti ploski. Pomembne so tudi za
pravi vtis površine, saj bi bile brez njih videti gladke. V fotografskem studiu lahko smer
svetlobe izbiramo sami. Za posnetek morate torej izbrati najprimernejši čas dneva, kar je še
posebno pomembno pri slikanju pokrajin in arhitekture.
Pomembni dejavniki svetlobe:
1) Barva svetlobe preko dneva.
2) Neposredna in odbita oz. razpršena svetloba.
3) Smer senc.
5 BARVE
Barve so na fotografiji ključnega pomena, saj z njimi tvori slika harmonijo. Na fotografiji morajo biti
barve usklajene, izbira barv na fotografiji pa je prepuščena vsakemu posamezniku.
5.1 KOMPLEMENTARNE BARVE
Komplementarne pari barv najbolje učinkujejo na fotografijah. To so modra in oranžna, rdeča
in zelena ter rumena in škrlatna. Komplementarne barve ena drugo poživljajo. Kadar imamo
na fotografiji komplementaren par barv, mora ena barva prevladovati, druga barva pa
fotografijo barvno uravnoteži. Komplementarni barvi sta tisti, ki na barvnem krogu ležita
druga nasproti drugi. Na barvnem krogu barve, ki so si med seboj sosednje delujejo bolj
harmonično in umirjeno, kar pa je lahko za fotografijo tudi preveč dolgočasno.
5.2 TOPLE IN HLADNE BARVE
Preveč enakovrednih barv na fotografiji ne deluje usklajeno in najlažje je narediti dober
posnetek z samo dvema ali eno prevladujočo barvo, ki je lahko v različnih odtenkih.
Prevladujoča barva oziroma barva glavnega predmeta na sliki bi naj bila topla barva, ozadje
posnetka pa hladno. Na barve predmetov zelo vpliva svetloba, saj bodo imeli predmeti zjutraj
drugačen barvni ton kot zvečer.
Slika 4: SNG Maribor ( Foto: Filip Lenarčič)
6 ZAKLJUČEK
Projektna naloga je zaključena in ustvarjena. Na svetu je vse več fotografov, ki imajo radi
fotografije in posledično radi fotografirajo. Večina se jih ne seznani z osnovnimi
fotografskimi pojmi, pripomočki ali z novimi novicami v svetu fotografiranja. Brez, da bi bili
seznanjeni s tem, kako se fotografira tako, da bomo dobili dobre in lepe posnetke oziroma
bomo z njimi zadovoljni se ne da narediti dobre fotografije. Za ustvarjenje dobre fotografije
se moramo seznaniti s tudi nekaj fotografskimi skrivnostmi oziroma majhnimi detajli, ki sem
jih predstavil v moji projektni nalogi. Upam, da se bo s fotografijo ukvarjalo še več ljudi,
kateri bodo pri fotografiranju zadovoljni, saj bodo upoštevali male skrivnosti pri
fotografiranju, saj se bodo ti detajli poznali v dobri fotografiji.
Slika 5: Digitalni fotoaparat
7 VIRI IN LITERATURA






http://www.astrokaktus.com/DigitalPhotography
http://www.e-fotografija.com
http://sl.wikipedia.org
http://www.digitalnifotoaparati.com/images
http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Evklidova_definicija.png
PEČENKO, Nikolaj: Fotografirajmo digitalno : o fotoaparatih, fotografiranju in obdelavi
digitalnih fotografij
Slika 6: Pogled v Maribor (Foto: Filip Lenarčič)
8 STVARNO KAZALO
A
kompozicija, 6
antika, 6
L
B
LCD, 8
barva, 9
barva svetlobe, 9
barve fotografije, 10
M
Motiv, 4
D
N
Digitalni popravki, 4
neposredna svetloba, 9
E
Elementi, 4
Evklid, 6
F
P
perspektiva, 8
Pomožne črte, 4
pravilo tretjin, 8
S
fotografija, 9
G
smer svetlobe, 9
svetloba, 9
Goriščna razdalja, 4
grafija, 9
T
H
tople in hladne barve, 10
trdota svetlobe, 9
harmonija, 10
Z
K
komplementarne barve, 10
komplementarni pari barv, 10
zlati rez, 6