1. No category

r\I,AI)IN IN NJEGOVA EUDEZ NA SVETILI(A
V nckcn bogatem me6tu Kitalske ;e Zivel nekoi siromaien
l. rr,.ini, ki je imel sina, Aladina po imenu. Ta deiek je bil ie
otlolkih let pravi lenart in nebodigatreba. Ko mu je bilo deset
l.t, gn jc hotel oie dati v uk, ker pa ni imel denarja, da bi se
,rrr sin izuiil kake donosue obrti aIi kakrinega koli drugega po.
kliln, ga je vzel k sebi v svojo Siyalnico, da bi se priuiil kroja.
rtlrr. I)ciek pa je bil prava lenoba; ves ljubi dan se je potepal
je sarno iakal, da
" l,rrgluvci in ni dolgo zdrial v delavnici, marvei
jc
ie
na
ter se icl s svo.
po
in
stekel
cesto
oie
opravkih,
ir.rxlicl
jc
potepat
po
Tako
zapravljal
ias, ne da bi
vltovih.
.iirrri lrajda5i
kakega
dela,
dokler
ni
o6e iz ialosti
oieta
ali
se
sicer
lotil
lurrltrial
irr lrlidkosti nad svojim malopridnim sinom obolel in umrl. I(er
lrrr Aludin tudi po oietovi smrti ni opustil svojega potepuEkega
zirljr:nja in je njegova mati sprevidela, da bo ostal njen sin vse
"r..jr: iivljenje lenuh iu pohaja6, je prodala mo;evo iivalnico z
r,,.rrr, kar ie bilo v njej, ter priiela presti volno, da bi tako prezircll scbe in svojega malopridnega sina Aladina. Odkar pa se
,\lrr,linu ni bilo ved treba bati oieta, je hodil !e pogosteje rla potep
rrr rlornov se je prikazal le tedaj, kadar ga je prignala lakota.
'l'ako je stopil Aladin v svoje petnajsto leto in nekega dne, ko
.ii.zoJrot posedal s svojimi pajdaii na cesti in se igral, jc priiel
je
',,ir"o tujcc, ki se ob gruii deikov ustavil in si priiel Aladina
1,'zolno oglcdovati, ne da bi se dosti menil za njegove pajdale.
'l rr.jlc jc bil dcrvii iz Afrike, slovit iarovnik, ki je znal s svojo
,rrlovni.io prestavljati hribe in ki je bil vrhu tega izveden tudi v
r r ,.zrloznanslvu. Ko je Aladina ostro premeril, si je rekel: To je
,lrriko, ki mi ga je treba in zavoljo kateiega sem zapustil svojo
'l, ir.lo. Nato je pomignil enemu izmed dedkov k sebi ter ga pridel
ir:rrr
41
izpraEevati o Aladinu in njegovem oietu. I(o je izvedel, kar je
hotel, je stopil k Aladiru, ga povedel nekoliko vstran in mu dejal :
>Deiko. ali nisi ti sin krojaia Mustafe?<
>Tako je, gospoil,<r mu je odvrnil Aladin, >toda moj oie Ei
rrrorci trditi, da nimam vei strica,< ji je oilvrnil Ala'
jc
rlirr, ,ho pa oni nroi nroi stric' Ves ganjen me je stiskal na prsi,
,,lrjr.rrral in lroljuLoval in mi velel, naj ti sporoiim njegov po'
je ie pred nekaj leti urrrrl.(
I(o je darovnik to sliial, je Aladina objel in ga pri6el ganjen
poljubliati, tako da so mu vrele solzc po licih. Aladin se je zadu'
dil ter je vpraial Afriiana:
>Gospod, zakaj pa joici? In od kod poznaa mojega odeta?(
>Sinko,< mu je odvtnil tujcc z zaskrbljenim in ganjenim gla'
som, >kako naj sc vzdriirn solz, ko scm ti stric. Tvoj oie je bil
rnoj brat in prav zaradi njcga senr po dolgih letih priiel iz tujine,
ker scm upal. da {Ja l)onr !e naicl iivega. Zdaj pa dujem, da je
urnrl. Toda kri sc ne da zatajiti in kri rni je razodela, da si sin
rnojcga dragega brata in tako sem te spoznal mcd vsemi deiki, ieyrrav je bil tvoj oie Ee samski, ko sem odael od doma' Zdaj pa
vidim, da sem priiel prekasno in da sem zamudil sedmino' Toda
kaj more smrtnik zoper sklepe Alaha vsemogo6nega?<
Nato je ponovno objel Aladina in mu rekel:
>Sinko, nikogar razen tebe nimam ved na tem svetu.(
Zdaj je iarovnik segel v iep, privlekel iz njega nekaj drobiia
in ga izroiil {ladinu z l,c.cdami:
rSinko, povcj rni, kje stoji vaia hiia in kje Zivi tvoja mali.
ie orlvtnila:
,Sinko, vem, da si imel strica, toda ta je ie davno umrl in
,, kakcnr drugcrn !e nikoli nisem iula.<
Naslcdnjega dne je Afriian zopet odiel v mesto, da bi naiei
Aladina. Ni ga dolgo iskal, kmalu ga je naiel na eesti, kjer se je
Itakor po navadi igral s svojimi pajda!i. AfriEan je stopil k njemu,
g:r prrijel za roko, objel in poljubil ter nato izvlekel iz svojega
rrroinjiika dva zlatnika.
rPojdi k svoji materi,( mu je dejal, >izroii ji ta denar in ji
n'r'i: moj stric bi rad pri nas veierjal. Zakupi oba zlatnika in
lrlipravi ilobro vederjo. Zdaj pa mi pokaZi pot do vaie hiJe'(
Aladin mu je drage volje ustregel, lel jc pretl njim in mu
trazal pot, nakar ga je Afriian ne dalei pred hilo zapustil in odiel
1ro svojih opravkih.
Alarlin je stopil v hi!o, sporodil materi striievo naroiilo in
.ji izroiil denar z besedami:
"Stric pride nocoj k nam na veierjo'u
Tedaj je Aladinova mati nemutloma vstala in se odpravila ua
bazar, kjer je kupila vse potrebno za vederjo, se vrnila domov ter
l,riiela Luhati. Od sosedov si je izposotlila kroZnikov in posoile,
kar jih je potrebovala.
Ko je priiel 6as veEerje, je mati rekla Aladiuu:
>Yederja je pripravljena. Toda nemara tvoj staic ne ve poli
,1,, naie hiie. Pojdi mu naProti.n
Ko sta tako govorila, je potrkalo na duri in glej, na pragu
je nosil
.jc stal afriiki iarovnik v sprernstvu skopljenca, Li mu
je
svojo
!e1
hiio,
skopljencc
ju
je
Y
Aladin
spustil
I(o
lino in sadje.
se
rnatcr,
Aladinovo
pozdravil
jc
pa
v
sobo,
stopil
Alriian
1rot,
lazjokal in jo vpralal:
>Kje je mesto, kjer je moj dragi brat navadno posedal?<
Mati mu je pokazala mesto in on je lel tja, se vrgel na ko'
lcna, poljubljal zemljo in klical pri tem:
Zena rnojega brata,<
Aladin mu
riarovnik dejal
jc
povcrlal,
kjor sLoji njiLova hiia, nakar mu je
:
>Sinko, vzenri ta dcnar in ga iztoii svo.ji rnateri; pozdravi jo
v nrojern imenu in ji povcj, da sc jc stric vrnil iz tujine. Jutri
pridern k vam, da pozdravinl rnatcr in si oglcdam hi!o, v kateri
je prebival moj brat, ter ohiJicnr kraj, kjcr jc pokopan.<
Aladin je A{riianu poljuhil lol<o in jadrno stekel domov k
svoji materi. eisto proti svoji navarli je ie ob belem dnevu priiel
domov in zaklical materi :
>Mati, prinalam ti vesclo novico ! Na! stric se je vrnil iz
tuline. Lepo te pozdravlja.<
>Sin, ali me imaS za norca?< se je zadudila mati' >I(do pa
je ta tvoj stric in kako da imai !e iivega strica?<
42
,l(tko
! mlok.(
Nilati
43
>Joj, kako me tepe usoda, da sem tc izgubil, dragi brat, ti,
ki si mi bil vse na tem svetu l(
Tako je jokal iu tarnal, ilokler ni od tarnanja in jokanja
priiel medleti. In sedaj je tudi Aladinova mati priiela verjeti, da
je on res brat njenega rnoia, stopila je k njemu, mu govorila in
ga dvignila s tal, ga tolaiila in posadila zraven sebe.
>Zena mojega hrata,< je priiel zdaj Afriian, >nikar se ne
iudi, da si me spoznala lclc zdaj, kajti ie pred Stiridesetimi leti
sem zapu6til domovino in odicl v tujino. Najprej sem potoval po
deielah Indije in Pcrzijc, prchodil vso Arabijo, se napotil v Egipt,
kjer sem ostal tlalj iusa, nato pa sc odpravil dalje v notranjost
Afrikc in lrrciivcl tlitlcsct lct na zahorlrr afriikc deZcle. In ko sem
tako lcto in lcta prchil v tujioi in dalci od donra, rrrc je nekega dne
obilo hrepenenje po donrovini in po svojern bralu, Od domotoija
scrn pri6cl jokati in vzdihovati in srce lrri ni dalo prej rniru, do"
kler se nisem odloiil, da se povrnem v deielo, kjer sern se rodil,
da bi ie enkrat videl svojega brata. In tako sem se odpravil na pot
ter prispel po mnogih mukah ia teiavah ob varstvu Alaha vse.
mogodnega kondno
v to mesto, Ko sem vieraj taval po glavnih uli-
cah, sem nenadoma zagledal Aladina, sinu svojega brata, kako sc
igra z deiki na cesti in bri ko sem ga zagleilal, rne je nekaj poteg.
nilo k njemu. Srce mi je reklo, da je deiko sin mojega brata. In
ko sem ga zagledal, seur pozabil vse muke in teiave, ki sem jih
pretrpel, in sreien sern stekel k njernu. I(o pa mi je dedko povedal,
da se je moj brat po Alalrovcm sklepu Zc poslovil oil tega sveta,
se mi je od ialosti in bridkosti stemnilo prcd odrni. Yendar sem
se nazadnje potolaiil ob pogledu na Aladina, ki ga jc rajni zapu-
stil. I(ajti kdor ima naslednika, ta iivi dalje iu ne umrje.<
Afriian je pogledal dladinovo malcr.in ko je videl, da so
jo njegovc besede ganile, je priiel uavijati !e bolj ganljive strune.
Obrnil se je k fantu in mu dejal :
>Sin Aladin, kaklne obrti si se izuiil in kakino je tvoje opravilo? Ali si se izudil obrti, s katero lahko preiivljai sebe in svojo
llralcr?(
Aladin je v zadregi in osramoien povesil glavo, mati pa je
rlr:illa:
4.4
,Alahu hodi potoieno, prav ni6esar se ui izu6i1. Takega nekot je rn fant, ie stoj Zivi dan nisem videla' S pajdaii
vrsle se potcpa po ulicah in AIah mu odpusti, njegov oie
^ro.ic
.jl urrrrl od ialosti natl njim. In tako teiko iivimo. Ves dan se
lruiim in ubijam in predem volno, da se nekako preiivim' On pa
rr.rxl .jutra do vciera potepa po raestu in prihaja domov samo ie
i(st, tako da sem ie hotela pred njirrr zapahoiti hiina vrata in ga
trrko prisiliti, da bi se 6esa lotil. Moj bog, postarala sem se, moEi
rrrr: zapuiiajo, pa si moram vendarle sama sluiiti kruh, namesto
rll lri me sin preZivljal.<
Tedaj se je obrnil Atriian k Aladinu iu mu clejal :
>Sin mojega brata, kako to, da si tak neboiligatreba? Sramuj
*r! Ali se to spodobi za mlailega moia, kakrEen si? Saj si razu"
rrr:n ilovek, otrok spoitovanih stariev. Ali te ni sram, da te mora
lvr)ja postarna mati rediti zdaj, ko si ie moi in ko bi bila dolinost,
rl;r si sam sluii5 kruh? Ozd se okrog in se iesa loti, sai ni mesta,
ki bi premoglo toliko dobrih mojstrov, kot jih zmore 10 mesto.
In)ti sc torej kakega dela, ki ti je povieii, da bo! imel, ko dorastei,
lroklic, ki te bo redil. ee ti odetova obrt ni pri srcu, izbcri si drugo,
ki ti bo bolj poviedi. Zresui se in se oprimi dela, kakrinega koli
lroiei in bodi prepidan, da ti bom pri tem rad pomagal.<
Ko pa je Afridan viilel, da Aladin mol6i, je spoznal, da fantu
lokodelstvo ne diii, zato mu je alejal:
>Sin mojega brata ! Naj ti ne bo hudo zastran mojih beseil,
kajti, ie je taka, da ti res ni do rokodelstva, ti bom odprl trgovino z najbolj dragocenimi sukni. Postal boi imeniten trgovec,
ljutlje te bodo spoltovali in kmalu boi zaslovel po vsem mestu.(
Ko je Aladin slilal, da ga ho6e njegov stric Afridan napraviti
za hvailio, trgovca, se je mo6no razveselil, ker je vedel, da nosijo
ral<i ljudje vsi brez izjeme izbrana in dragocena oblaiila, zato je
Afriiana smehljaje se pogledal iu naglo povesil glavo ter mu dal s
tcm iazumeti, da je s tem zadovoljen. Ko pa je afrikanski iarov'
nik spoznal, da bi fant rad postal trgovec' mu je rckel:
>de si zadovoljen, da te napravim za hvadio in ti odprem
Irgovino, potem se izkaii moia. Zdaj pojdeva na bazar, kjer ti dam
rrkrojiti dragoceno oblaiilo, kakrlnega nosijo trgovci. Nato pa ti
l,rrpim trgovino in tako izpolnim svojo obljubo.<
grxtclu,
45
ki je
doslej ie vedno malce dvomila, ali je
je bila sedaj, ko je sliiala, da ho6e njenemu sinu odpreti trgovino iu jo opremiti z blagom, trdno prepriiana, da je Afriian res v svaitvu z njo, saj si ni mogla misliti, da
bi se tuj ilovek tako zavzel za njenega sina. Zato je priiela svo,
jega sina poudevati in ga opominjati, naj se zresni in si izbije ne.
umnosti iz glave. Zabiievala rnu .je, naj bo svojemu stricu v vsem
pokoren, ko da bi bil njogov or:c in naj tako dohiti ias, ki ga je
zapravil s postopaii svojc vrste. Potcm je pogrnila mizo in prinesla veierjo. Sedli so, .icrlli in pili in Afriian se je z Aladinom
razgovarjal v poslovnilr stvarclr, tako da Aladin od samega veselja
vso noi ni mogcl zatisniti oi:csa. Po vcrlcr,li sc je Afriian poslovil
in ponovno olrljrrlril, da sc naslcdn.icga tlnr: vrnc in vzame Aladina
s sclroj ua lrazar, kjer rnu bo dal ukrojiti trgovsko oblaiilo.
Drugega jutta je Afriian rcsnilno polrkul na vrata, ni lta hotel
vstopiti, rnarveir je samo poklical Aladina, da bi ila na lrazar. Tu
sta vstopila v suknarno, kjer je bilo toliko vsakovrstnih oblek, da
se je Aladinu kar meglilo pred odmi. A{riian je zahteval najbolj
dragocenih oblaiil in trgovec je priiel razkazovati, kar je imel
najboljiega na zalogi. Tedaj je Afridan dejal Aladinu:
>Sinko, izberi si, kaa ti je povleii.<
Ko je Aladin videl, da lahko izbira po mili volji, se je na
vso moi razveselil in si izbral obleko, ki mu je bila najbolj po.
vieii. In Afridan jo je plaial, ne rla bi baranlal.
Ko je Aladin oblekel razkolno oblcko, sc je priiel stricu od
srca zahvaljevati, ta ga je pa odpeljal v trgovsl<o srediiie in mu
Aladinova mati,
Alriian
res njen svak,
govoril :
>Sinko, zdaj si boi moral poiskati druibc odraslih ljudi, zla.
sti trgovcev, da se od njih nauiii trgovinc, ki ti lro odslej poklic.<
Nato ga je vodil po urestu, kjer sta si oglcdala glavne moiejo
in znamenitosti mesta, dokler nista zavila v gostilno, kjer so jima
I)ostregli z jedrrri na srebrnih pladnjih. Nato sta sedla, jedla in
Jrila, kolikor sta mog1a, Po kosilu sta si ila zopet ogledovat rnesto.
Allirran jc rodil Aiadina po raznilr zahari:iilr in ga popeljal tu.li
v sultonoyo palaio, kjer sta si ogledala njene sijajne in razkoine
solrant:. l(o sta si vse ogledala, sta odlla v han (gostiiie) tujih
tlgovr.cv, kjer jc Afriian prenodeval. Tu je povabil znane trgoyce
.1.6
rn v(r:(]rjo in ko so bili trgovci zbrani za noizq jine je fanta pred,tnvil in povcdal, da je mladi moZ Aladin, njegovega brata sin. Po
rr.rirr'.ji, ko se jc ic zrnladilo, je pospremil Aladina nazaj k materi.
l(o je ta zaglcdala svojega sina, obleienega v trgovca, je bila
pamct in od same srede je zajokala. Priiela se je zahva"
"koruj oL
I.jcvrti Alriianu in mu govorila:
>Svak moj, vse svoje Zivljenje ti bom dolinica za vser kar si
rtoril dobrega mojemu sinu.(
>Zena mojega brata,< ji je odvrnil Afri6an, >ne govori mi
. rlolrroti, ko ve5, da ga imam rad ko lastnega otroka in da mu
lrrxlr:m biti namesto o6eta,(
>Alah te obvaruj in ohrani v zdravju,<t je dejala mati, >in ti
,laj dolgo iiveti, da boi zavetnik te sirote in ila bo on pod tvojim
rrxlstvom in varstvom delal le to, kar mu boi ti svetoval !<
rZena mojega brata,< ji je odgovoril AfriEan, >Alailin je
rrrzurncn mlad moi in sin poltenih starlev. Trdno sern prepriian,
,ln bo dostojno zastopal svojega oieta in ti bo v veliko tolaZbo in
lxxlpolo, Samo lkotla, da mu ne rnorern ie jutri odpreti ltgovine,
kcr jc jutri petek in je ta dan obiiaj, da grcdo vsi trgovci po ju'
tranji molitvi v vrtove in na veseliida. V soboto pa bonto zadevo
rrlulili, ie bo tako Alahova volja. Jutd zjutraj pridem po Ala'
rlirra, da mu razkaiem ie vrtove in veseliEia zunaj mesta, ki jih
rbslej ie ni videl. Tam bo sredal ugledne trgovce, ki se hodijo v
vltove sprehajat, tam se bo z njimi seznanil in oni bodo spoznali
rrjcga.r
Nato je Alriian odiel in prebil nod v svojem gostiSiu.
I)rugega jutra se je zopet pojavil pred hiEo krojaia in po'
trkrl na vrata. Aladin vso noi ni zatisnil odesa. Tako zelo so ga
lrrr:vzcli veselje nad novo obleko in vtisi preteklega dne. Nestrpno
ir' <iakal svita, da se obleie in odpravi s stricem v vrtove izven
rrrr:sta, kahor mu je stric to obljubil. In ko je zaslilal trkanje,
lr: kot blisk planil iz sobe, odprl vrala, pozdravil strica, ga objel
irr poljubil. Pod roko sta od!1a v mesto. Afridan mu je govoril:
>Sin mojega brata, danes ti hodem pokazati stvari, ki jih ie
sro.j
iivi
dan nisi videl.<
In priiel se je Aladinu dobrikati in z njim zaupno kramljati.
ho sta priila skozi mestna vrata, je Afriian ubral pot med zele4t
nimi yrtovi in mu razkazoval zalraviiia in dudor,'ite, ponosne dvoice.
In kadarkoli sta priila mimo kakega vrta. kraja ali dvorca, je Atriian obstal in vpralal Aladina:
>Sinko, ali ti je v!ei?<
In Aladinu je srce od vcsclja poskakovalo, ie je zagledal kaj
takega, iesar !e ni videl. Tako sta kar naprej hodila in uiivala, dohler se nista utrudila. Tcdaj sla stopila v bliZnji vrr, ki je bil tako
razkoien, da je Aladinu zastal rlih. V tcm vrtu so se med drevesi
rili potoiki, voda pa jc irborch iz rncdcnih levjih irel, ki so se
sYetila kot disto zlato.
Sedla sta olr hliinji rilrnik in ri nckoliko odpoiila. Yes raz,
igran se je lrriir:[ Alarlin z Afririanorn illiti in po dornaie kramljati, kakor rla ga pozna ic dolgo vrsto lct.
Afriian jo otlprl svojo I)otlo torl)o in lrrivlchcl iz njc cu1o"
polno jctli, sadja in podobniL dobrot,
>Sin rrrojega hrata,( je dejal Aladinu, )postrezi si, ie te je
votja.<
li
Aladin se ni dal prositi in Afriian je jedel z njim in oba sra
se krepiala, dokler ni Afridan dejal:
>Sinko, vstani ! das je, da greva dalje !<
In Afridan ga ie vodil zopet od vria do vrta, dokler nista pre.
hodila vseh vrtoy in prilla do visokcga hriba. Aladin, ki ni bi1
vajen hoje in !c nikoli ni priicl dalje ko do mestnih vrat, je dejal
pridno zalagala in
'l',,'
Afriianu:
>Stric moj, lianr sva narncn.icna? Vrtovc sva frrslila zo sabo in
zaila pod hrib. Utrujcn scrn. nirrrarrr vet-r moii, da bi lel
zdLrj sva
dalje. Stric, ollrniva se in vrniva sc v rncslo.(
Afri6an pa rnu jc odgoyorjl:
>Ne, sinko moj, nisva zalla in vrtovi ic niso pri kraju; zclaj
prideva v vrt, ki mu na vsern svctu ni enakega. Vsi vrtovi, ki si jih
videl doslej, so navadni painiki proti njenru. Premagaj torej svojo
utruienost, saj si mo; l(
In iarovnik je priiel Aladina s prijaznimi besedami bodriti
in mu pripovedovati iudovite zgodbe, lainive in resnidne, dokler
nista priila do kraja, ki je bil cilj iarovnikove poti in zaradi katclcga se je odpravil iz daljne Afrike v hitajske deiele.
I{o sta priila tja, je Afridan rekel Aladinu:
t,lt
--\
rSin mojega bratao zdaj sva na cilju. Yidel bo5 iudovite stvari,
5e ni zrlo ilove5ko oko. Ko si boi odpoiil, poi56i protja in
dradja, da zauetiva ogenj.(
Aladiaa je hudo zamikalo, da bi videl vse to, o iemer mu je
rtric goyorilo tako da je pozabil na syojo utrujenost, v6tal in pridel
rbirati protje in dradje, dokler mu ni Afridan velel, da bo dovolj.
kakrinih
Zdaj je Afridan privlekel iz iepa Ekatlico, jo odprl in vzel iz
uJt follko kadila, kolikor je bilo potrebno. Z njim je pokailil okrog
[ba vll h govoril pri tem razne zakletve, Earodejne in druge netltgDulva bocdc ; iu todajci ae je nebo potemnilo in zemlja prerl
{l!f r lr nod trortom io gromom preklala. Aladin se je prefJll lf lutll pobo5altl, Ko pa je iarovuik to opazil, se je strafrh tailldl, Vrdrl lo nrmro6, da jo brez Aladina vse njegovo
,tltdata{a rtltln, Lr! ro Jo drl caklod, ki ga je hotel dvigniti,
rlpril rlc r Alrdlaovo pornodJo, Ko jo roroj vidol, da mu hode
Alrdr polqlhl, lr plull lrnJ ln gr pobil na tla,
fo r Jr Alrth tr lrkrJ 6rm roprt rrvodol, Jc v joku ilajal:
trlo, LIJ ro tl rtorll, dl rl rnc trLo udarll?q
Alrldeo gr Jo rkulrl potolatrltl ln mu Jo doJol :
rPorlulaJ, Aladln, rtrlo rom ll, o6ota ti ntdomoiEam, zoto mi
nltrr no ugovarjaj, marvotr poaluiaj mojo ukazo. I(malu boi porlhll no vso muko in tsiave in tvoje o6i bodo zazrle dudovite stvari.<
Ko so je bila zemlja pred darovnikom razklala, se je prikazal
povrlino
marmoruat kamen z obroiem iz medi. AfriEan je za"
no
rLal v pesek iarobni ris in rekel Aladinu:
rCe boi storil natanko tako, kakor ti bom rekel, bod bogatejii
od veeh kraljev sveta. Zdaj pa me, sinko moj, poslulaj ! Pod
tom kamnom leii zaklad, ki je namenjen tebi. Toda nikomur
rozen tobi ui dovoljeno dotakniti se tega kamna, tudi meni ne,
zato morai Etoriti natanko talo, kakor ti bom rekel, in ne smeS
niieear opustiti, Primi za obro6 in dvigni ploiio, kajti nihie
razen tebe je ue more dvigniti in samo ti se smei dotakniti zaklada,
ki ti je namenjen. Stori pa natanko tako, kakor ti bom rekel,
in ne pozabi niti besedice. Yse to bo v tvoje dobro, kajti spoilaj
leii velikanski zaklad, kakrinega ni na svetu, in ta zaklad bo
tvoj in moj.<
, Tisoi in
eDa Doa
Tedaj je ubogi Aladin pozahil na vse rnuke in teiave in na
svoj jok zaradi udarca. Alridanovc besede so ga tako omamile, da
je mislil sauro ra to, kako bo po nakljuiju usode najbogatejii
i.loveL na srelu. Zato je rekc[ stri,'u:
>Stric, povej, kaj naj storim, in jaz te bom poslulal.<
>Sin mojega brata,< jc tlcjal Alriian, >rad te irnam kot rodnega sina in ker nimarn nikosar razcn tebe, boi ti moj dedii in
naslednik.<
Nato je stopil k Aladinu, ga poljubil in mu dejal:
>Za koga na tctu svctu sc lrudinr in muiim, ie ne zavoljo
tebe, ki tc hoicnr napruviti lrogatoga in irnenitnega moia. Stoli,
kar li vclevarr. Prinri obrotl in tlvigrri kamerr, ki leii precl nama'<
>Stric,<
jo vzdiLrril Alarlin, lla karnen jc lrrcteiak,
pomagaj
mi, kcr ga sanr nc borrr rnogel dvigniti.<
>Sin mojega Lrata,< mu jc odvrnil Afriian, ,ne srnen li po'
magati, kajti ie bi ti pomagal, bi najin trud ne rodil uspeha.
Zgrabi za obrod in ga krepko povleci; zakaj le ti ga sme! prijeti'
I(o pa bo5 vlekel zanj, izgovori ime svojega odeta in deda in tedaj
boi brez teiave dvignil kamen.<
Aladin se je opogumil in storil, kakor mu je Afridan velel '
l(akor hitro je izgovoril imeni svojega oieta in deda, je dvignil
plo66o z najveijo lahhoto in jo vrgel vstran. Tedaj se je prikazala
tri do ltiri ievlje globoka votlina s stopnicarni, ki so voilile do
majhnih duri. Afriian mu je rekel:
>Aladin, zdaj pazi in stori natanko tako! kakor ti bom rekel,
ne da bi pri tem opuslil najmanjlo rnalenkost. Sprtsti se v vodino'
dohler ne pridei do njenega dna in ko ho! spodaj na zadnji stopnici, boi nale1 tam odprte duri, ki vodijo v vclik obokan prostor.
V tem prostoru so ltiri dvorane in v vsahi od njih boi naEel po
ltiri bronaste vrie, polne zlata in srebra. Toda nikar se jih ne
dotikaj in ne jemlji nidesar iz njih, rnarved pojdi mimo, ne da
bi se za trenutek ustavil, dokler ne pride! do ietrte dvorane' Ce
lri ravnal drugaie, se boJ pri pri6i spremenil v irn kamcn. V
(:cttlem prostoru pa boi naiel vrata' Odpri jih z istimi hcsc,larni,
liakor si prej dvignil plo6io, in stopi sLoznje. Priiel boi v vrt,
zasajcn s sadnim drevjem, Od tam pojdi po poti, ki jo boi vidcl
plr.rl salro, slopi nato petdeset se;njev dalje in tedaj hoi zagledal
50
rcliko tlvorano in v njej lestev s pribliino tridesetirni klini, Na
rtl,)l)u tc dvolanc lroi vidcl viseti svetilko, Snemi svetilko, izlij
iz rr.lc olje in si jo nato deni za srajco, Ne boj se umazati svoje
,,l,lr.kc, kajti oljc, ki ga vseLruje svetilka, ni pravo olje. I(o se bo6
r lrrirrl po poti nazaj, si lahko z drevja natrga! sadja, kolikor si
Br' ;clii, kajti vse ti je na razpolago, dokler imal svetilko pri sebi.<
1(o je Alridan Aladina pouiil, kako naj ravna, si je s svojega
t,rsll potcgnil peiatni prstan ter ga nataknil Alailinu na roko z
lr.scrlarni:
rSin mojega brata, ta pedatni prstan te bo obvaroval sleherne
il rxlc in nevarnosti, ki ti utegne groziti, vendar samo tedaj, 6e boj
r,tolil natanko tako, kakor sem ti rekel. Zdaj se pogumno spusti
r vrrtlino in nii se ne boj, saj si i,e moi,. Y kratkem si boi pridobil
r,liknnsko bogastvo in boi postal najmogoEnejii ilovek na svetu.<
'fcdaj se je Alailin spustil v votlino, kier je naEel Stiri pro.
rtolt: in v vsakem od njih po itiri bronaste vrde, polne zlata in
nlr.lrra. Vendar se ni zmenil zanje in je lel ravnoduino mimo njih,
I'rrkor mu je Afriian zabiial, dokler ni prispel na vrt, skozi katr.r'r:ga je priEel do dvorane, Stopil je vanjo, se povzpel po lestvi
,'rrvzgor, nakar je s stropa snel svetilko, jo ugasil, izlil iz nje olje
irr si jo vtaknil za srajco. Nato se je vrnil na vrt,
Ko se je tu sprehajal med drevjem, je opazil, da se je drevje
"il,ilo otl sadja. To sadje pa ni bilo resniino sadje, marvei veliki
zivopisani dragulji, smaragdi, diamanti, hiacinti, biseri in poilobno
,llrrgo kamcnje, katerih blesk mu je slepil oii. Ker Aladin takih
"tvlli ic svoj Zivi dan ni viclel in ker je bil Ee premlad, cla bi
rrr,,gcl lrresoditi vrcdnost draguljev, je mislil, da so to igradke iz
.tlkla ali Lristala. Pridel si jih je tlaiiti v iepe in v guhe svoje
,,p,rsrrirrr, da bi se z njimi doma poigral. Nato pa je iz strahu
I'rcrl stliccnr naglo stekel po poti nazaj in priiel v dvorauo z brorrrr.tirrri vn:i. Ni se ozrl nanje, ieprav mu je bito sedaj dauo na
r,,l.jo. rlt si vzarne od vsega, kolikor hoie. Ko je prilel clo sLopnic,
', .ir.r'zpc[ po njih, dokler ni priiel do zadnje. Ta je bila vilja
,rl ,,strlilr in ker so ga teiili dragulji, ki jih je nosil s saho, se
rrr rrogcl sarn vzpeli nanjo, zato je Afriianu zaklical:
,,Strir.- l,otllj rrri rolo in pomagaj mi na\zgor.(
Afriian pa mu jc dejal:
51
)Sin mojega brata, olajlaj si svoj tovor, poilaj mi svetilko'
nemara te ta ovira.(
Aladin mu je odvrnil :
>Stric, svetiika me prav nii ne ovira' Podaj mi roko' ko z1e'
zem gor, ti jo izroiim.<
-f""
samo za svetilko, je Ee dalje Jrlical
pu
-naj1" ilo iarovniku
mu izroii svetilko, do katere pa ta ni mogel' ker
Alarlinu,
io ie imel .krito gtol,oko za srojo ohleko' iepe nad njo pa nailalene, d.agulli. i(o 1,u Atliian vzlic klicanju in rolerju svetilke
yendarle ni ioiil, ," ic toko strrrhovito razsrdil, da je od besa
posinjel. Prav nii sc ni tlal l)tcl)rii:oli, ko nru je Alailin,brez zvijaie
i,. ,lir" , slcu zatljoval, du nc ttrorc do svctilke in cla mu jo bo
je
izroiil, kakol hitro iro zlezcl iz vorline' Navsezadnje pa A{riian
irgul,il ,sc upanjc, da ho oil Aladina dohit svetilko, in v divjern
hcsu je p.iiel govoriti zakletve in iaroilejne besede in tro-siti v
ierjauico kadila, nakar se je kamnita ploiia po sili njegove i-arov"
niie sama preralita nad odprtino in jo pokrila' tako da je Aladin
osial pod zemljo in ui mogel veE ven'
iluto 5" Afriiu, togoten oiliel in prepustil Alailina neizogibni
smrti, kajii Afridan sploh ni bil Aladinov stric, marvei se mu
je za takeia izdajal in si je to laZ izmislil, da bi s pomoijo Aladina'
i.i i" "alrii *og"l duigoiti zaklad, priiel do svetilke-' Poilli.darov,,id 1" lit p'ii-el iz Afrike, kjer se je Le izza svojih-mlailih. dni
,rkru.iul iarovniio in tlrugimi irnilni znanoslmi' po kalerih Alri'
"Neutrudijivo se je udil in prebiral drne bukve, dokler
ka
"lovi.
ni postal pravi mojster iarovnije. In tako je s svojim 'nojstrstvom
v iaranju in zaklinjanju, ki si ga je s itirides-etletnim !t1{t-t""i"rrr
pridobi"l, nekega dr,L oikril, da je v najholj vzhodni deieli-Kitajske
velikanski zaklad' ka'
-"sto, dt l(al"as imenovano, v Laterem teii
krinega Be ni imel noben vladar na tem svetu' S svojimi 6arov'
,ijami je tudi dognal, da je najbolj imenitna stvar v tem. zakladu
t:udcina svetiika, katere mod je tolikina, da napravi svojega lastnika za najmogoinej6ega iloveka na svetu in ila se nid na svctu
,,",,,o." *L"iti, njeno moijo in oblastjo. Y svojih 6rnih knjigah
samo neki fantd, Aladin
.ic rtrli oilkril, ila more dvigniti zaklail
'1r,
je
iarovnik vsc 1o dognal'
Iu
ko
ir,r"n,r, ki iivi v taistem mestu.
tu Aladina in si
naiel
,,' ;,. rrfol orlpravil na pot na I(itajsko,
52
z lrrirrirr dobrikanjerrr pridobil
njegovo zaupanje, vse s preraiu.
hi si z njegovo pomoijo pridobil svetilko. Ker
lrr rr:.jr: Afritianovo upanje izjalovilo in so bili vsi njegovi napori
zrrrrrrrrr, jc sklcnil Aladina pogubiti ter ga je s svojo darovnijo
,rr1,r'l lrorl zcrnljo, da hi tam poginil, ne da bi ga bilo treba umoriti.
S trrrrr, da jc zaprl Aladina v votlino, je hotel iloseii tudi to, da bi
orrllr svctilka pod zemljo, Nato je togoten odiel in se razoiaran
, r'rr il v A[riko.
ho sc je zemlja nad Aladinom zaprla, je ta ie kar naprej
l.lictl svojega domnevnega strica, naj mu proii roko in ga potegne
iz rollirrc na povriino zemlje. Ko pa vzlic klicanju ni dobil oil.
s,,v,rlt, je Aladin navsezadnje spregledal zvijalo, s katero ga je Afri.
lrrrr rrjcl, in konino spoznal, da mu tujec sploh ni stric, ma ei grd,
lrrirriv iarovnik. In ko je v svojo ialost spoznal, da ne bo mogel
tr.i nuzaj ua zemljo, je priiel jokati in tarnati nad z1o usoclo, ki
p,rr .ir: zadela, Cez nekaj iasa pa se je odlodil in se spustil nazaj
r votlino, da bi videl, ie mu usmiljeni Alah vendarle ni pustil
lirkl vlatca odprta. Tipal je levo in desno, toda ni otipal drugega
l\,)t iliri temne stene, ki so ga od vseh strani oklepale. Podli
, rrr',rvrrik mu je s svojo iarovnijo zaprl vsa vrata, samo da ne bi
rrr,,gr.l najti poti nazaj na povrlino zemlje in da bi iimprej popirril.'fcdaj je Aladin ie bolj glasno zajokal in zatarnal, priiel je
liri,irrti kot ilovek, ki je izgubil poslednje upanje in, ko ni vse
1,, i, rrrr,ic nii pomagalo, je nebogljen sedel ua stopniiie, po kateaem
,, .jr. lrlcj spustil v votlino, Toila Alahu vsemogoinemu je dano,
rll rlr:c, kadar se mu zahoie: >Zgodi se!< in se zgodi. Kajti kadar
i, r'l,rvcil<a stiska najveija, je Alahova pomoi najbliija,
l(o.jc namrci Afriian poslal Alailina v votlino, mu je izrodil
prstan iD mu ga nataknil z besedami:
pciatni
'r,,.i
r'l'a prstan te bo reiil stiske, de boE za5el vanjo. Obvaroval
tr. lrr vsr:lr neyarnosti in ti povsod pomagal.<
l" lo se je tudi zgodilo po volji Alaha, vsemogoinega, ki je
lr,,t,.l Alatlina leiiti. I(ajti ko je de6ek sedel v votlini, jokal in
trlrrrl rrarl svo.jo usodo, je v svoji preobilni bridkosti priiel viti
r,,h, irr .lih rotctic dvigati proti nebu ter klicati:
,Ni rciitvc razen pri Alahu vsemogodnemu, gospodarju nad
, rr I
r in srnrLjo, tolainiku v vseh hridkosrih in teiavah !<
rrrrrrirn nrrrrenorn, da
j r.r
r
.i
r
.
rr
In ko je tako rotil nebo in pri tem v svoji veliki irridkostr
vil rohe, je nevede drgnil tudi peiatni prslan in glej, ie je stal
prcd njin suienj in mu govoril :
>Ukazuj, rvoj suienj scnr in suienj onega, ki nosi prstan
mojega
- gospoilarja'<
toalr, 1" pogledat kviikrr in zagledal pred sabo iluha stra-ine
zunanjosti, z velikalsko glaro, ki jc segla prav do stropa votline'
Ob u*k"r., tlrugcnr <iasu in olr rsal<i drugi priliki bi se Ala'lin
zgrozil nad tatrio lxriastjrr il lri rlu lrcscda zamrla na jeziku' Zdaj
bilc vsc rrjcgovc nrisli pri tclr, kako bi se reiil iz
pu, ko
"o od;r,'r,,r'il I'r,'z l.irrrrjrr:
rotlinc- .j,
i, '
ll(<lorkoli ic si, Jxrrrrag:ri rrr; i7 lcga hraja, ie je to v tvoji
rrroi
i..
jc sprcgovoril svojc bescde, io se je zcnlja otlprla
j"c
izvcn vorline, prav na krajtt, hamor ga jc iarovniL
si
in znaicl
pa je prehil tri dni pod zemljo v popolni tcnri
I(cr
pripcljal.
lud in sonini blesk sijala naravnost v obraz'
r,Iaj
rloevra
*.,
irr rtu
ni videl niiesar okoli sebe, dokler se mu niso oii privailile svctlol'i
in mu je z njih odpadla slepe;a mrena' Tedaj je na iiroko razprl
rrcki in s. m"odro rarrreselil, ker je bi1 zopet na povriini zemlje'
Ventlar ni rrogel l)rav verjcti, da je zopet nad vhodom v zaklad'
nico. skozi liaterega jc hil zlczet, ko ruu je iarovnik vele1 navzdol,
zlasli ko je bil setlaj vhod zolrct zaltrt iu zr:rttlja nad njim glarlko
zl.avrana, da ni Itilo o vlrorlu niti najrrraujicga sledu' Ze je mcnil,
da je na nekcm drugcrrr kraju, dohlcr ni opazil paliiia v travi'
kjer sra s iarovnikom kulila in kjcr jc r:arovnik govoril zakletve
irr igal karlilo. Ztlaj se jc ozrl na tlcsno in lcvo il ko je zaglcdal
ludi vrtove v daljavi in spoznal pot, lto katcli je prilcl, se -je
lr.orrraj
zalrvalil Alahu vs"rrrogoinerou, da ga je spravil na povrlino zemlje
irr ga ie obupanega reiil gotovc pogube. Nato je ubral Ze- znano
dorDaio
lr.,Llrroti mesiu, dokler ni priiel do doma l(o je vstopil v
iriio in zagledal tu svojo rater, se je od volikega veselja nad svojo
,,.iirrijr-, zgrudil pred njo na tla in se od strahu in muk, ki jiL ie
1rr'r.l
rlrt:1, oncsvestil.
je od trenutka, ko jo je bil Aladin-zaialostila in v joku in larnanju posedala
hudo
lrrrstil. zalarli njcga
iivega, sc je moino razvcselila,
ji
zagledala
fi,,
g,,
sedaj
,t,,,,,,,.
:il
Njr:gova rnati pa se
r,lrr i,' .lr. zrror:r olrilrr ialost. ko se je nenatloma prcd njo zgrudil
rr',rrr.sr,r'stil. N;rglo rrrrr .jc oikropila obraz z roino vodo in si izp,r,,srlrr rrl svo.iilr sosr:rl il rlrrrsih diiav, ki mu jilr je dajala duhati.
It,,,,.ir.Al;rrlirr zr)t,r.t za\c(lol, ji je dejal:
,,Nrrti. ir. lli rlrri rriscnr uitlesar zauiil.<
\lnti rrrr ,r'rrrrglo ;rrincsla^ kar je inrela dorna. I(o.je postavila
1,,1 1,r,rl,.rr i. rrrrr .ir. rr.l<la:
,,5i"1,,'. .ioi irr si privoii duio. I(o si ho! odporiil, mi boi
1,,,\,,1,,1. l(,'.i e,.ti .ic I'rit'ctilo; zdaj ne born silila vare, ker vitlim.
\,
,1,,
,,
,", t,r'n.(
'
1,.,, *. jr.
,\lirrlirr olircpc:al in si opomogel, je dejal svoji
,\lrrr. ri l)ilr, ;rrar. rlrr si nrc prcpustila onemu podlemu <ilo.,1,r l,r rlr, ir. sl.rrirl rrgonolriti. I(orrraj sern u;e1 smrti, ki mi
1,, 1, 1,rr1,r,rrl1rl r:r lrrrrl,,l,rrci, ki si ga irnela za mojega strica,
,',,1 ,'1 ,,,1,L
',,,,,,,.,,1,r i,, I'il (,ni rnoi iar.ovnik, pravi lrudobnei.
l,r,',,,,, l, 1,,rr rrr lrrrrrrrr.r'. irr rrc rnorern vcrjcti, da so hudiii
t,.,,1 , ',,1t,, llrl r ,,,1 r,1, 11rr. \lrrlr ga rrlari s pogrrbo!<
\,tr,, p tr \l,,,lrl I,rrI,,,r,.rIovIrI vst: pu vr.sti, kako jc lrilo
,,,,,,,,,1 ,,,,, I',,\ t,.1., I i,. rrrrli svcrilko izpul olrlr:ke in
,,=,,1
l,l ,,,rr , ,t,,,,,,,t1, l.rrrlrilr .ir, lrrincsel rlvc polni culi.
r,, i. r,,t
,,. ,r, 1,, ,,,t1., .,,1, L, rr;,l r|rlrr,,.,r. l(:riri irrrr:l .iih jc za igraikc
,= ,, r t., .,1, I ,, .r,rl.r k,,
,,11,rllr,r Lorrial. sta sc skupno
,,,,r,,r,, 1,,,,1,,..,1.,,,.,.1 1,,,,11, ;,,,,,,, 11,r prr.lLlirr.jala.
L. t,., \1,,,1.,, , t,,,1,,'," t,i'l rr ii. l)il nl snu.t rrlr.lrjcn,
, i, .,.,1, I 1,,,,,rt , r,,,t r, ,, 1,r,.,,,r,r1i ,l,rrr irr rs0 rrrrslcrln.jo
Lr,,,,,,., r,, , t,,,1,,,,1,Ll, r , , l r
r rlrrr.rrrrrLr lrrtrl
!,,1,,t 1, .,1,1 t, t, \1,r, t,,r rrr 1,. ,lr,i,rlrr:
1,,,1,1,,,
. ',,,.,
.,,1,, ,,i, ,,,,,,,,,,, ,1,,,,,,, l,, , r,, l,u , r,r rnrr.lrr. ir, rir.r.a.j
I
1,,,1,, l,,,r,t,i ,r",", , r,,,,,, t,,.t. t,,,',,,.,,r io rrrr l,rrz:rr.
t,,,t,,1,
r 1,, t,r,rl,r1 1,,,,,1,,,"
,';,',,1 ;,,, ,,rl,rr1,Irr r,r t.r, rlo.,,
'.1
\ t,r, trr r l' ;, ,,,t!,,,t
,11,,r'
',i I',,,,1,,t,,t t,',.t,.. ,t,rt ,,,, ,,,tr. r,.rrll,o. Li sr:rrr jo
r,,,r,.,1. r\t,, I,,,,,1,t,,, ,,, r ,.r rzt.rr1,rr,.t, ,,,t,rl,ilr Losilo. Nlislirn.
'1, I.,,',r,11.,' r,, \,.1.. l.,r I,,,t.,
\lrri i,.t,,,',,.,1., r,r,ll.,'. lr,, 1,;r 1,. r rlr.l,r. ,lr .j(: la vsa uma,,, ,,,,, ii. r(.1,t,, :
r
l
,
r
jr'
,
; 1
55
)Siuko, tu je svetilka, toda hudo je umazana, treba jo bo
oprali in lepo odistiti, tako jo bova holje prodala'<
Vzela je nekaj peska in z njim pri6ela ilrgniti svetilko, toda
nenaa[oma se je prikazat diin z grozanskim obrazom in neznansko
postavo, poiloben staremu velikanu, in je spregovoril:
>Ukazuj' tvoj suienj sem in suienj onega, ki ila;i svetilko
v svojih rokah'<
iludinoru nati se ie loiasti tako prestralila, da ji je jezik
ohromel in se je od grozc oncsvestila' Tedaj je Aladin naglo pri'
skodil, iztrgal matcti svctilko iz rok in diinu ukazal:
>Suienj svotilkc, loicn scnr, zalo ti ukazujem, tla mi prinesei
jesti, toda kar nri princsci, mora Liti okusno in tcino!<
Diin jc za hip izginil, roda ie naslednji trenutek je zopet
stal prcd njim z dragocenitn pladnjem iz iistega srebra, na kate'
rem je bilo dvanajst zlatih kroinikov z raznovrstnimi slastnimi
jedmi, vrhu tega dve srebrni iaBi, dve steklenici starega vina in
irl"b"i k"rh", belega kot sneg. Pladenj je postavil preil Aladina
in nato izginil. Alatlin je poikropil mated obraz z roino vodo in
ji dal duhati ostrih diEav.
Ko se je mati zopet zavedela! ji je rekel :
>Mati, posluiiva se jedi, s katerimi so nama postregli'<<
Ko pa je Aladinova mati opazila dragoceni srebrni pladenj'
.e jc na glas zaiudila in dejala sinu:
>Sinko, kdo je ta velikoduiui dolrrotnik, ki nama je pomogel
v lakoti in revlEini? Dolina sva rnu zahvale; nemara je sultan
sliial o aajinem pomanjkanju in nama poslal ta pladenj'<
>Mati,< ji je odvrnil Aladin, >zdaj ni ias za taka ugibanja'
Seziva po jedi, ker sva ladna.<
Tako sta sedla in pridela jesti. In Aladinova mati je s slastjo
segala po jetleh, kakrinih !e svoj iivi dan ni okusila' Jed1a sta,
tla je bilo'veselje, saj so bila jeJila ta moi okusna in teina, do'
sto.ina kraijevskega obeila. Nista pa vedela, ali je- pladenj iz dragoccne kovine ali ne, ker ie nikoli nista videla takih stvari'
I(o sta se do sitega najedla, jima je ostalo jedi 5e za veierjo
irr za naslednji dan. Nato sta si umila roke in pridela kramljati'
Scrllj st: jc Aladirrora mati obrnila k svojemu sinu in mu govorila:
56
,,1'ovr..i rrri,
xirr,r .jl rkrjala mati, >kako si opravil s suZnjem
Alnrlirr li ir. lrovr.rlnl vse, kar se je zgodilo med njim in dii.
rr,lr, 1rllrrrr L,, "" .i" ,,rrrr iz strahu onesvestila.
,llr,, lr., rln r,' ,lrrlrovi prikazujejo ljudem,< je vzdihnila mati,
i,,1tnv rri rtr, rp.ruinjam, da bi kdo od mojih znancev videl
rlllrr*r,. 'l',rrlt 1,rrrc.l rrri, sinko, kako to, da se mi je grozni duh
t,r illrlrl ll rrrkrr j sc .je prikazal meni in ne tebi, Li si imel Ze
r rllllrl , rrlirrr olrravka?<
"lllrsl rrrrti,< ji je odvrnil Aladin, >oui diin ni taisti, ki
.F lr, .rl,rl tr.lri lrlikazal. Ta je suienj svetilke.<
.lrrrlo to. rin rnoi?<r ga je vpra6ala mati.
3t rr ji jr. rxlvrnil:
-lir lrrir:rr.l ie bil drugadeu na pogled kot oni v votlini, ki
;r, lrrl rrrzr.rr.j plstana. Ta pa, ki si ga videla, je bil suienj svetilke,
I r .r 1,' rlrirlu v roki.<
h..jrr rrrati to sliiala, je vzkliknila:
"(Jlc.j gu zlomka I Po5ast, ki se mi je prikazala in zaradi kat,.r,, rr.rrr orncdlela, sluii torej svetilki.<
Alnrlin ji je potrdil. Nato pa mu je mati vsa plaina rekla:
,Sin rnoj, pri mleku, s katedm sem te dojila, te prosim,
iirrzi svr:tilko in peiatni prstan, ker sta mi v strah in grozo.
Plnv zlrcs, po meni bo, de bi se mi poiast ie kdaj prikazala. Yrhu
t..Ar rrrrt je obievanje z diini pxepovedano, saj nas je prerok
;,,,rrovrro svaril pred njimi.<
,l)raga mati,< ji je odvrnil Aladin, >vedno sem pripravljen
lror,lrrirrli tvoje ukaze, toda to pot te ne morem ubogati, kajti svetill.r' irr prstana ne morem in ne smem zavreii. A1i nisi videla,
h,r.i str nama dobrega storila? G1ej, laini Afriian, ni maral ne
zlrrtrr rrc srchra, ki ga je bila zakladnica polna, marved je zahteval
"rrruo kr, da rnu prinesem svetilko, saj je dobro poznal njeno vred,
rosl. (-lc nc bi bil vedel, kako je dragocena, se gotovo ne hi toliko
tlrrrlil in uLijal zanjo in ne bi hodil zaradi nje iz svoje daljne
,l,ir:lr: k num. Zato motaya svetilko obdriati in jo iuvati. Ona
ir.scrloj uai kruh in naie bogastvo in rle smeva je nikornur pokrrzati. Tudi se noicm loditi od prstana, ker bi lne brez njega ne
r irlt:lu vci Zivcga, rnarvci bi bil pod zemljo v zakladnici ialostno
57
poginil. In kilo ve, kakEne nesreie in preizku5nje me ie iakajo,
katerih me bo reiil ta prstan. Vendar ti obljubim, da bom spravil
svetilko ystran, da ti ne bo v veien strah in spotiko.<
Ko je mati zasliiala njegove besede, je sprevidela, da ima
praY, zato je rekla :
>Sin, stori, kakor misli!, samo to ti povem, da nodem vei
videti ne nje ne njenega ostudncga suZnja.<
Atadin in njegova mati sta se !e nekaj dni hranila oil jedi,
ki iih ie diin prinesel, doklcr nisra vsega pojedla, Ko je Aladin
videl, da so jedila polla, je vzcl cnega od kroinikov, ki jih je
suienj prinesel na pladnju in ki go bili vsi iz Eistega zlata, ne
da bi on scvcda za to vctlcl, tcr ga odncsel na baza-r in ga tam
ponudil iitlu, ki jc bil slabii od samcga hudobca. Ko je iid
kroZnik videl, jc namignil Aladinu malce vstran, da bi ju nihie
ne videl. Ko sta bila sama, si je kroinik natanko ogledal in ga
preizkusil, dokler ni ugotovil, da je iz 6istega zlata. I(er pa ni
vedcl, ali Aladin pozna vrednost kroinika, ga je vpraial:
rKaj zahtevaS za k roiaik?<
rKaj spraduje!? Sam dobro vei, koliko je vreden !<
Zid je premiSljal, koliko mu naj d5 za kroinih, ker mu je
Aladin odgovoril tako, kot govore poslovni ljuilje. Nazailnje si je
rekel: Nemara pa fantd le ne ve, koliko je kroZnik vreden.
Iz moinje je privlekel zlatnik in mu ga ponudil. Aladin mu
ga je iztrgal iz roke in stekel z njim proti domu. Zclaj je i;id
vedel, da deiko ne vc za pravo vrednost kroinika, in ie mu je
bilo Zal, da rnu ni namesto zlatnika ponudil samo srebrnik,
Aladin pa je ubral najkrajio pot k peku in nakupil tu kruha.
Nato je odlel domov, dal materi kruh ter ostanek od zlatnika
in ji rekel:
)Mati, tu ima! denar, pojdi na trg in nakupi jedil.<
Mati se je odpravila na bazar ter nakupila jeilil, nakar sta
.icdla in bila zopet dobre volje. Kakor hitro pa je iel izkupiiek
za prodaui kroinih h kraju, je vzel Aladin drugega in ga odnesel
l< ncpoltenemu iidu, ki mu je tako odkupil vse kroinike za slepo
rtno. In !c 1o ceno bi mu gotovo izpodbijal, ako bi mu ie prvii
ne lril ponudil za kroinik zlatnil<a in bi se ne bal, da bo odiel
rhrr:ko rlrugam ponujat svoje kroinike,
'l'rrho .jc lrnrrltjuI Aladin kroZnik za kroinikom, dokler ni
pr,rhl veclr in rrnr jc ostal samo 5e pladenj, na katerem so kroi.
lrl i ltnli. l(ur' pa .jc hil pladenj velik in teZak, je povabil Zida
l *.lri rru rlorrr, nru ga tu pokazal, nakar mu je da1 iid zanj deset
rlntrrikrrv,'[nko sta iivela Aladin in njegova mati nekaj 6asa oil
tr,lr rk,lclih zlalnikov, dokler niso tudi ti polli. Tedaj je Aladia
prrir,knl rvojo svetilko iu jo poilrgnil. Prikazal se je taisti diin
lrrLrrr' plvii in je Aladinu govoril:
,tikazuj, tvoj suienj sem in suienj onega, ki drZi svetilko
r
xvo.jih rokah.<
,l,aien sem,<< je dejal Aladiu, >prinesi mi pladenj z jedmi.<
Ze mu je prinesel dZin, suZenj svetilke, pladenj kakor
lrrviLrat in na njem je stalo deset dragocenih kroZnikoy s slast.
rrirrri jcdmi, dve steklenici s starim vinom in hlebci okusnega
h lrlru, I(o je Aladinova mati opazila, da si d6 sin opraviti s svetilko,
ir. rrlila iz sobe, ker ni hotela videti diina. dez ias se je zopet
llrrila in, ko je zagledala pladenj, obloien z dragocenimi kroiniki,
,'r zlrluhala okusni vonj po peienki, ki je napolnil vso hiio, se
ir. irrdila in obraz ji je sijal od zadovoljstva.
rMati,< ji je dejal Aladin, rhotela si, ila svetilko zavrZem,
t,,la glej, kako nama s pridom sluZi !<
rSinko moj,< je zavrnila mati, >Alah blagoslovi darovalca,
vr.rrdar ti povem, da ga ne bi rada sreiala vdrugii.<
Aladin in njegova mati sta sedla k pladnju, jedla in pila,
In
rloklcr nista imela vsega dovolj. Ostanke pa sta shranila za nasled.
rr.jc dni.
I(o sta pojedla vse ostanke, je Aladin vzel enega izmed kroirrikov, ga skril pod obleko in lel iskat Zida, da bi mu ga prodal.
Narnerilo pa se je, da je lel mimo prodajalnice nekega dragotinarja,
,xlkritega in poJtenega trgovca, ki ni odiral ljudi. Ko je stari
rlragotinar Aladina opazil, ga je ogovoril:
>Sinko, kam te spet nesejo tvoje mlade noge? Pogosto hodii
torl mimo in vedkrat te vidim barantati z iidom. Yidel sem, kako
si mu prinesel to in ono, in zdi se mi, da mu zopet nesei nekaj,
liar bi mu rad prodal. Sinko, a1i ti ni znano, da iidje na vso
rnoi odirajo muslimane in da jih, de le morejo, osleparijo. Onile
iid, ki si mu padel v roke, je tudi taka pijavka. Ce imai kaj
59
naprodaj, pokaii
tako
mi
mi
brez strahu, pladal
ti bom primerno
ceno,
Alah pomagaj l<
Tcdaj muje Aiaiin pokaral kroZnik in ko ga je ta zagledal'
ga je vzel, stehtal na tehtnici in dejal Aladinu:
))Ali si prodajal iidu prav take kroinike?<
)Da,( je pritrdil Aladin, >pfav take.<
,In koliko ti je plaial zanje?< ga je vpraEal dragotinar'
rPo en zlatnik za vsak kroinik,< je odvrnil Aladin'
I(o je dragotinar sliial, tla rnu ie iid plaieval za zlate kroi'
nike samo po en zlatnik, jc vzkliknil:
>Naj 91 Alal, krznujc ncsrarnncgt odcruha, ki slepari nje'
gove sluialrnikc lu
Nato je poglctlal Alatlirra in ntu rekcl I
,Sinko, to iitl jc nesrarnen slepar, ki tc goljufa in zasmehuje'
Tvoi kroinik ie iz iistcga zlatr. Stclrtal sc ga in izraiunal' da je
zlatnikov' ee mi ga daB za 1o ceno, ga kupirn'<<
,."d".,
""d"-d"."t
je
dragotinar naltel sedemdeset zlatnikov in
stari
Nato mu
zahvalil za njegovo dobroto in za to, da
je
mu
jih
vzel,
se
Alailin
iidovo
sleParstvo'
je
razkril
mu
Kakor hitro pa je Aladinu zopet po6el denar, ki ga je izkupil
za kroinik, mu je prinesel drugega in tako sta iivela z materjo
v blagostanju koi dloveka srednjega stanu, ne da bi izdajala vei
denarja, kot je bilo potrebno, in ne da bi zapravljala'
.iludio ;" sedaj opustil svoje prejJnje malopriilno iivljenje'
ni se ved potepal s pajdaii s ceste, marved si je iskal ilruibe med
uglednimi moZmi. Ysak dan je hoilil na bazar trgovcev, se razgJvarjal z njimi o kupiijskih zadevah, o cenah blaga in podobno'
i"uko 1" hoilil tudi na bazar draguljarjev in zlatarjev, posedal pri
njih in opazoval kupdijo z ilragulji. Teilaj je kmalu spoznal, da
i"k""i" s" kamenje, ki ga je bil prinesel iz iudeZnega vrta pod
zemljo, niso steklene igraike, marvei pravi ilragulji, in sedaj ie
u.d"i, ,lu hrani d.oma velikanski zaklad, za katerega bi ga mogli
zavidati najmogoinej5i kralji na svetu. In ko si je ogledal dra'
gulje, ki so jih na bazarju draguljarji zastavljali' je viilel, da.so
l,ili nojreiji- med njimi komcj totjk'ni. kot njegori najmanjii'
1,,k,, j; ho.lil du, no dur, na bazar d.aguljorjcv' sklepal z lj.urJmi
pridobil njih oaklonje'
1r,z,,ar,rtua in si z razumnim govorjenjem
(r0
rrorl in spoJtovarrjo. L) svojern zakladu doma pa je mol6a1 kot grob.
Niti rrrirtcri ni zrupal svoje skrivnosti, ker se je bal, da bi jo
r svo.ji 1r rostorl uirosti lahko izalala kateremu njunih sosedov.
I(o sc je nckega jutra kot po navadi zopet odpravil na bazar,
rrrcrl
potjo sliial klicati sultanovega glasnika:
lr.
,Nai milosui gospodar in sultan ukazuje vsenl trgovcem in
rllngrrljarjem, da zapro pri priii svoje prodajalne, se odpravijo
,l,rrrrov in zapahnejo za sabo hiEna vrata, zaLaj ta 6as se odpravlja
pl,rr,prxlarica Bedrulbudur, sultanova hii, lepa kot rnlada luna, v
[,,lrnliirre. I(dor bi ne posluial sultanovega ukaza, bo haznovan
r lrrrltjo in njegova kri naj pride nail njegovo glavo.<
I(o je Aladin sliSal to oznanilo, ga je na vso rnoE zamikalo,
rlrr lri videl sultanovo hier. Yse mesto je polno hvale o njeni
Ir.proti in ljubkosti, si je dejal, zato jo moram videti, naj velja
l,nr hoie. In priIel je razmiiljati, ne da bi ga kdo pri tem opazil.
lrr zrlclo se mu je najbolje, ie se postavi za vrata kopaliiia, da
l,i lnrn skrit zagleilal njen obraz, ko bo odlla v poslopje. Zato
n,. .jr: napotil h kopaliS6u, !e preden so jo tanr pritlakovali, in
.,, rkril za vrata, kjer ga ni mogel nihie opaziti.
l(o je kralji6na s svojim spremstvom obredla vse glavne ulice,
1,. priila h kopaliiEu in nato y veii razkrila svoj obraz. In njen
,,|'r'az.je zasijal kot sijoie sonce ali kot dragocen biser, tako da
.i ir. Aladin dejal: Resniino, kraljiina je Euilei stvarstva in slava
rri,'rrrrr, ki jo je ustvaril in obdaril s tolikEno lepoto in rnilino.
lrr,,l, pogledu nanjo so se mu misli zmedle, njena lepota ga je
,,,,,rrrrrila in ljubezen do nje je prevzela njegovo srce. Omamljeu
j, ,rrltaval domov, stopil v hiio in bil gluh za vse materine ogovore
,,r r'1,r'aianja, In prav tak je bil, zamilljen in moldei, ko mu je
rrrrrli plincsla kosilo, tako da mu je rekla:
,Sinko, kaj je daues s tabo? Ali je kaj narobe? I(aj se ti
;r' lrlilx:lilo, da si ves drugaien kot po navadi in da mi ne pri.
1,,.ii! 'ro lrcscdc ne pogleda,<
Alarlin, ki tloslej 5e ni videl razkritega ienskega obrazn, razen
,,,rt,.rircgo! ki;ra je bil ie uvel in naguban, je mislil, da so vsc
,, rrsl,r' lakr:, kot .jo njegova mati. Sicer je ie sliial o lepoti sulta.
rr,,rr. lrirrlke, klal.ji<inc Bedrulbudur, toda ztlaj, lio jo je videl na
r,'j,. rrii. sc.jc ncka.l zganilo v njegovem srcu, kar mu ni dalo
{r1
vei, nc rniru ne pokoja. Zato
ji je ncjcvoljno
rckel
je bil gluh za materine
besede in
:
>Pusti me pd miru !(
Mati ga je vendarle pregovorila, da je sedel h kosilu in nekaj
malega pojedel. Nato je Aladin zopet legel na posteljo, kjer je
tuhtajoi leZal do jutra. In isto se je ponovilo naslednjega dne,
tako da je bila rnati vsa prepadena, ker ni vedela, kaj mu je.
V bojazni, da je zbolel, mu jc govorila:
>Sinko, ie si bolan, rni povej, da stopim po zdravnika. Prav
zdaj se mudi y rncstu slovcrl zrlravnik iz Arabije, sam sultan je
poslal ponj in o njenr grc glas, rla jc prar.i mojster. ee hodeJ,
bom stopila ponj.<
Ko jc Aladin sliial, du lroie mati po zdravnika, ji je odgovoril:
>Mati, nii rni ni, zdrav sem, kakor Ic nikoli. Nckaj drugega
me muii: doslej sem mislil, da so vse ienske takine, kot si ti,
ilokler nisem vieraj zagledal kralji6ne Bedrulbudur, sultanove
hierke, ko je 51a v kopaliiie.<
Nato ji je povedal svojo vierajinjo prigodo in nadaljeval:
>Nemara si sliSala klicati glasnika, da ne sme nihde imeti
odprte proilajalne niti stati na cesti, da ho mogla kraljiina Bedrulbudur nemoteno v kopaliSie. Jaz pa sem jo pri kopaliiiu videl
na svoje oii, kajti ko je priila k vratom, je snela kopreno s svojega obraza. In ko sem zagledal njen oiarljivi obraz in njeu ple.
meniti stas, me je obila ljubezeuska strast, ki gori zilaj v meni
z neugasljivim ognjem, in dobro vem, da odslej ne bom naiel
miru, dokler ne bo moja. Zato jo hoiem zasnubiti pri njenem
oietu, kakor to predpisujeta sura in zakon.(
Ko ga je mati sli-iala tako govoriti, je mislila, da je ob pamet.
>Sinko moj, Alah ti stoj ob strani !< mu je rekla. >Tako
govorii, ko da bi se skregal s pametjo.<
>Ne, mati,< je odvrnil Aladin, >ni se rni zmeEalo in vse
tvoje govorjenje me ne bo odvrnilo od moje namere, kcr vcrrr,
da rrc bom prej naEel miru, preden si ne osvojira izvoljenkc svojcql srca, lepe kraljiine Bedrulbudur. Naj se zgodi, kar hoie,
sklr:nil sem, da boru pri njenem odetu sultanu zaprosil za nje.
62
,,Sin lr,rj,. .jo zal<licalo mati, )za vse na svetu te prosi r,
rrr.gorori tlko, rlrr tc hrlo nc iuje in porede o tehi, da si prismojen.
I r. prr rrrislil rcsrro, kar govorii, potem ne vem, kako mislii sultanu
"rojo icljo spor-oriiLi in kdo naj v tyojem imenu pri sultanu za.
,rrrrlri kraljiirrro.<
A larlin je dejal:
,l(tlo drug kot ti, draga matil Kdo bi mogel biti zanesljiv
lun Bi ti? Zato te prosim, pojdi k sultanu in mu sporoii mojo
1'til,.(
,Sinko moj, prizanesi mi s tem,( je vzdihnila mati, )kaiti
rrir,.rrr ie ob pamet, kakor si ri. Zbij si vendar te misli iz glave
rrr. lxrrnisli, otrok moj, iigav si; sin najbolj revnega in uajbolj
zrrkotnega krojaia v mestu. In jaz, tvoja mati, sem prav
tako iz
rr.rrrc hiie. Kako si drzne5 misliti na sultanovo h6er, katere ode
ic rrc bo dal zamoi niti sinovom kraljevskega rodu, ie ne bodo
ti pluv tako mogoini, ponosui in plemeniti, kakor je on sam!<
. -Aladin je potrpeiljivo poslulal svojo rnater, nato pa ji je
rrhcl:
>Yse, kar mi praviS, mi je dobro znano; vem, da scm otrok
rr.rrrih star5ev. Yendar me vsi tvoji ugovori ne morejo odvrniti
,,rl tcga, kar sem skleuil. Trdno pa se nadejam, da bL! ustregla
rrro.ji prcinji. ee mi pa ne bi hotela ugodit-i, mc bo! ugonobiia,
litjti zagotoyo umrem, ie se moja ielja ne bo izpolnila,<
j" mati sliiala rako govoriri, se je od Ealosti nad njim
. 5: U"
lnzjokala.
uotrok
moj,.r mu je dejala. >Res je, tvoja mati sem in aazeu
,
tr.lre nimam nikogar na tem svetu, Srdno si illim, da
bi te sredno
,ricnila. Toda pomisli: ie bi ti iskala neveste pd ljudeh naiega
strrrrrr, lri mc ljudje takoj vpraiali: S dim se ukva4a
tvoi si'n,
rrli irrrrr ;rrcrnoienje, zemljiite, vrtove, da se z nii-i rrreiivlia?
ln kuj nrr.j lri jim na vse to odgovorila? ee pa celo ,o"proti ."uniro
I.irrrlcru, kahrino sva midva, ne bi vedela zagovora, ioko
se ,raj
;rotou drzncrl zapr.ositi za hierko kitajskega sultana, ki mu na
svotu ni cnakcga'/ Vsc to premisli, otrok moi, in mi povei.
kako
rraj zasnubim kraljiino za krojaievega sina? "Ce bi p.wreli
ia, to
rrase, kakor to otl rucne zahtevai, tedaj bi drzno preizkujala
Loiiu
l,revidnost in I,i s1,rar ila oha r pogubo, Kako naj to jaz. rvo.ja mati,
63
In postavimo, da bi svojo drznost tudi ne
plaiala z g1avo, toda povej mi, sin moj, kako naj sploh pridem do
sultana? In Ee me vpraiajo tam, kako in kaj je z nama, kaj naj
jim odgovorim? Prav gotovo me bodo imeli za norol In recimo,
da pridem do sultana, kakino darilo naj ponesem s sabo za njegovo
telidanstvo? Res je sicer, da jc sultan dobrotljiv in da ne zavrne
nikogar, ki pride preilenj, Irodisi da i!6e pri njem pravice ali
usmiljenja ali varstva, ali ga pride prosit daril. Vendar poklanja
sultan darila le tistinr, ki so si .jilr ztsluiili, ali tistim, ki so pred
njegovimi otlmi izvriili kako jrrnaitvo v vojni ali so kako drugade
koristili deicli. Ali si ti, rrro.j sirr, zn sullana a7i za dri,avo storil kaj
takcga, do lri si s tcrl zosluiiI rrrilost lrri ljcm? Yr]ru tega milost,
ki jo zalrtcvai od su[[ana, ni za lju<li tvoic vrstc io se mi zdi popol.
noma ncrrogo(Ic, da bi Li jo sultan naklonil. l(dor sLopi preil sul.
tana in priiakuje od njega naklonjenosti, ta rrlu nrora prinesti nekaj, kar je dostojno njegovega veliianstva, kakor sem ti ic rekla.
I(ako pa si upai stopiti ti pred sultana in ga zaprositi za njegovo
hier', ko nimai zanj primernega darila?<
Aladin je odvrnil :
>Mati, s svojimi besedami si zadela pravo in res je potrebno,
ila vse, kar si mi rekla, dobro preudarim. Venilar ti ie zilaj povem,
da ne bom odjcnjal, kajti ljubezen do sultanove hierke, kraljidne
Beihulbudur, me je tako prevzela, da ne bom nalel prej miru, do.
kler ne bo moja. Razen tega si me pri lem spomnila na nekaj, kar
sem bil ie pozabil, in pray 10 mi daje pogum zaprositi za roko sul.
tanoye hierke. Yprala1a si me, kakino darilo bi mogel pokloniti
sultanu, kakor je to obiiaj in navada. Povem ti, da imam darilo
iu snubilo, ki ga enakega ne zmorejo najmogodnejii kralji. Zdaj ti
zaupam skrivnost, ki ti je doslej nisem hotel razkriti: tisti pisani
li!p, ki sem ga prinesel iz votline in ki sem ga imel za steklo, so
pravi dragulji in mislim, da ni na svetu vlailarja, ki bi se rnogt'l
ponaiati z leplimi in veijimi. Zdaj pa mi prinesi sklerlo, ki jc v
lriii, da jo napolnim z dragulji. Skledo z dragulji boi oducslr srrl.
tanu kot darilo in prepriian sem, da bo ilo vse po sredi, ko ga lrr,i
t.altrosila za roko njegove hierke. ee pa nisi voljna ponrilgirli tri,
potcrrr vcdi, da rni je umreti.<
vzamem na 6vojo duio?
6,1
Alrrrlirrovu rnuti je lla po skledo ter si pri tem govorila: Pa
l,r lr. r'urlu vorlch, ali jc kaj na tem, kar pravi sin. Skledo je posta.
lrlrr lrlrrrlt:nj. Altdin pa je vzel iz cule dragulje in z njimi do-roba
r,,r1u,lnil sklcdo. I(o jc njegova mati hotela pogledati v skledo, ji
;,. rxl lt:ska in bleska draguljev jemalo viil in od njihovega silnega
,rrlr.rr.iu in iskrenja je priiela z oimi meiikati in se navsezadnje
r',rr zrucdla. Vendar ni bila popolnoma prepridana, ali je njihova
rnlnost res toliklna,6eprav je skoraj verjela, da ima njen sin
I'rrrr. ko je rekel, da takih draguljev ne premorejo tuili najmogoi.
rrr..iii kralji na svetu. Tedaj ii ie A1adin rekel r
>Zdaj vidi!, mati, da je darilo, ki ga imam za sultana, nailr,,r. irrrenitno in prepridan sem, da ti bo to darilo utrlo pot preko
r''r.lr ovir in da te bo sultan sprejel s spoltovanjem, kakor je treba.
lrr zdaj, ko mi ne moreS vei ugovarjati, pojdi in ponesi skleilo z
'llrrgulji v saraj.<
>Iiesniino, moj sinko,< je odvrnila mati, >to darilo je res
,, lo dragoceno in razkoiuo in prav gotovo je tako, kakor pravii,
rlrr rnu na stetu ni enakega. Toda ali ui nezaslilana dtznost, stopiti
;'rcd sultana in zaprositi ga za roko njegove hierke Bedrulbudur?
llojim se, da re bom imela poguma redi: Priila sern pr:osit za
loko tvoje hierke. Prav gotovo se mi bo beseda zataknila. Toda
rraj bo, kakor hoiei, sinko moj, zavoljo tebe bom premagala strah
in lla v saraj. Recimo pa, da mi sultau zaradi darila, ki mu ga
prinesem, vendar nakloui milost in me blagovoli sprejeti in ga
nalo, kakor ti ieli!, zaprosim, naj ti d6 svojo hierko za ieno,
toda kaj mu uaj odgovorim, ako me vpraEa, kakor je obiiaj in navadar I(oliko imai zemlje in kolikini so tvoji dohodki? Mogoie
l)o hotel vedeti to, ie preden me povpraia po tebi?<
Aladiu je odvrnil :
>Ni verjetno, da bi sultan povpraial po takih redeh, potern
ko bo videl dragulje in njih sijaj. Ne beli si glave s stvarmi, ki se
ne bodo zgodilc. Pojdi, zasnubi v mojem imenu njcgovo hier in
rnu izroii draguljc. Sicer pa dobro vei, da imava ie svetilko, ki
nama niiesar nc odr.oie in nama pri pridi postreic z vsern, kar od
nje zahtevava. Zato rne zadeva s saubitvijo prav nii ne shrbi, ker
vem, da mi l-ro svetilka povedala, kaj naj odgovoriru sultanu, 6e
bi me vpraial po stvarelr, ki si jih omenila,<
t
Tisoa
in ena noi
65
Nato sta se Aladin in njegova mati vso noi razgovarjala in
ko je napoiilo jutao, se je mati pogumno oilpravila na pot. Zdaj
ni bila vei tako plalna in zasktbljena, ker ji je Aladin povedal to
in ono o mogoEnosti svetilke in jo prepriial, da jima more pri.
skrbeti vse, kar bosta od nje zahtevala.
Ko pa je Aladin videl, da je njegovo mater vse to, kar ji je
povedal o svetilki, moino l)revzelo, se je zbal, da bi nemara kaj o
njej ljudem ne izklepetala, zalo ji je rekel:
>Mati, varuj se, da hi kornulkoli govorila o svetilki in njeni
moii, ker je ta svctilka vsc nulc bogastvo. Premagaj se in molii
o njej, da je ne izgrrhivt in po ncumnem ne zapraviva moii in
bogastva, ki nam ga naklanja!<
Mati mu jc obljubila, da bo molialu kot grolr in nato je yzela
skledo z dragulji, jo ovila v dragoccno ruto tcr pohitela, da pride
!e pravo6asno v divan.
Ko je prilla do saraja, divan 5e ni bil polnoitevilno zbran in
videla je vstopati vezirje in drrge driavne mogoinike. dez uekaj
dasa so bili vsi vezirji in driavni poglavarji kakor tudi drugi odliiniki, emirji in velikaii polnoitevilno zbrani. I(malu nato se je
pojavil tudi sultau, ki so se mu vezirji in ostali odliiniki in velikaii spoJtljivo poklonili. Sultan je sedel na prestol in vsi, ki so bili
v divanu navzoii, so stopili predenj in s prekriZanimi rokami na
hrbtu dakali njegovega ukaza, da sedejo. Ko je bil nato ukaz dan,
je vsak od njih sedel na svoje mesto. Nato so stopili pred sultana
Jtevihi prosilci in sultan je posluial njih proinje in toibe in de1il
pravico, dokler ni bil divan pri kraju.
Aladinovi materi, ki je pri5la pred vsemi drugimi, se je
posreiilo priti v divan, ne da bi jo kdo ustavil in jo povpraial po
njeni zailevi; in tam je ostala, dokler ni bila seja pri kraju. Ko
pa je Aladinova mati videla, da je sultan vstal s prestola in odlel
v harem, je tudi ona zapustila divan in odSla domov.
I(o jo je Alatlin zagledal, kako se vraia s skledo v roki, si jc
takoj mislil, da je slabo opravila, venilar je premagal svojo ncstrl)nost in podakal, da je vstopila v hiio. Ko je mati odhiila
sklcdo, mu je povedala, kako je bilo v divanu in konrlala z lrcsr:rlarui:
6(t
ki mi je dal poguma, da sem stopila
danes res nisem govorila, toala to storim
Alah pomagaj, Danes je bilo razen mene !e mnogo
,Zulrvaljcn bodi Alah,
v rlivrln. S sultanorn
.irrtri, tako mi
rlrrrgih prosilcev, ki tudi niso priili na vrsto, Sinko, pomiri se,
.jrrlli bom prav gotovo govorila z njim, pa naj se zgodi kar hoie.<
Materine besede so Aladina pomirile in Eeprav je v svoji neizrrrerni ljubezni in strasti do kraljiine Bedrulbudur teiko 6akal
rrgodne reiitve, je vendarle krotil svoio nestrpnost in mirno pre.
l,
il
no6.
Naslednjega jutra je mati zgoilaj vstala in se s skledo z hi.
scri 26p"1 odpravila v sultanov divan. Ko pa je pri;la tja, je virlla, da je divan zapt in ljudje so ji povedali, da ima sultan
unro trikrat na teilen divan, Tako se je morala vrniti domov, toda
rxlslej je hodila skozi ves tedeu dan za dnem v divan in vztrajala
trr do konca sej, kadar pa ni bil odprt, se je vrnila domov, Sultan
gra je vsakokrat opazil njeno navzoinost v divanu. Ko pa je priEel
zarlnji dan v teduu, je zopet odlla zgodaj z doma in se kakor po
rrlvadi postavila pred divan, dokler ga niso odprli. Ni pa imela
lroguma, da bi stopila pred sultana in ga ogovorila, Ko je bila
scja pri kraju, se je sultan dvignil s prestola in lel v spremstvu
vclikega vezirja v harern. Med potjo pa se je obrnil do vezirja in
rnu rekel:
>Yezir, Ze iest ali seilem dni vidim prihajati v divan ono
staro iensho in veilno nosi nekaj pod svojim ogrinjalom. AIi vei,
kdo je in v kakini zadevi prihaja?<
>Presvetli sultan,< mu je odvrnil vezir, >Zenske imajo kratko pamet. Verjetuo prihaja ta ienska sem zato, ker se je sporekla
z moicnt a1i s kom drugim iz svojega sorodstva.<
SulLan pa se z vezirjevim odgovorom ni zadovoljil, marvei
ruu je naroiil, naj Zensko, ie bi pri51a zopet v divan, priveile pre.
rlcnj. Vczir se je sultanu priklonil in dejal:
>Gospodarr in vladar, storil bom, kakor mi ukazuje!.<
Ko je Aladinova mati naslednjega due zopet priila v divan
in ialostna ter utrujena stala med prosilci, jo je sultan pogleilal in
rlcjal svojemu vezirju I
67
>To je iena, o kateri sem ti vieraj govoril. Pripelji
pretlme, da vidim, v kaki zadevi prihaja in da ugodim
ie
bo to mogoie.<
jo takoj
"y""i
Z"tii,
In
vezir je stopil k Aladinovi materi in jo pripeljal pred
sultana. Ko je mati stopila predenj, je poljubila konice svojih
prstov in si 51a z njimi preko iela. Nato je sultanu voiiila plodno
in dolgotrajno Zivljenje in neskuljeno sreio in poljubila tla pred
njim.
>Zena,< jo je ogovoril sultan, r,7c ve6 dni te vidim prihaiati
v divan, ne da l,i uprcgovorila l,csc,lo. Ce ima! kako proiujo, povej
jo, da ti jo izpolninr.<
Aladinovo rrruti jc vdrugil poljulrilo tla pred sultanom, ga
in rnu rlcjalu:
>l'ri Alahu vsemogoinem, tako jc, kakor pravi!. prolnjo
imam za svoje6a sina in zaradi njega prilrajam scm. Najprej pa
te prosim milosti, da bi ti mogla razloiiti svojo stvar na saruem
in jo poveilati na uho samega gospodarja in sultana, kajti moja
proinja je nemara res nekoliko dudna iu nenavadua,<
ki je postal zdaj ie bolj radovedeu in ker je bil zelo
- _ S'lran,
ljudomil
gospodar, je takoj ukazal ysem navzoiim, da se umaLnejo, tako da sta ostala v divanu samo on in veliki vezir. Nato se
je obrnil do nje in ji rekel:
>Povej svojo proinjo in zaupaj v yarstvo Alaha vsemogoi.
_
blagoslovila
nega.(
>Gospodar
in vladar,r< je dejala nati, >obljubi mi, da se za.
radi moje proinje, ie se ti bo zdela mogoie neprimerua in Zaljiva,
ne bo! razjezil in da mi boi mojo smclost milostno odpustil,<
>Obljubljam ti pri Alahu vsemogoinem,( je dejal sultan.
nO gospodar in vladar,< je priiela mati, >glej, sina imam,
._ _
Aladina po imenu. In ta rnoj sin je nekega dne sliial klicati tvoje
glasnike, naj nihie ue odpira svoje prodajalne in se ne prikaie na
::"1., F" se kraljiina Bedrulbudur, tvoja h6i, odpravlja v kopaliiie. Ko je moj sin to sliial, ga je obila nepremagliiva Zetla, aa
Iri Lvojo hder videl in tako se je shril na nekem mestu, klr,r .jo
jc videl nezastrto, namred za vrati kopali!6a. Natanko si jo j. ugi.rlll, rnnogo bolj kot bi bilo to zanj dobro. Kajti od tistcga trenrrtka, lio jo je zagledal, vsemogodni sultan, pa tlo tlanainjcga
6{}
rlr"
rrrrr iivl.icnjc ni vei radost, marved ena sama nepretrgana
In zrluj jc kakor uroien, ven in veu sili vame, naj jo pri
tr.lri, rlolrrotljivi sultan, zasnubim, in si te misli ne da izbiti iz
glrrvr,, Ljubczcn do tvoje hdere mu je popolnoma zmeiala glavo
irr vrrnorncr mi zatrjuje: ,Glej, mati, ie se mi ta ielja ne izpolni,
rrri jr: umreti, tako gotoyo kot sem tvoj siu.' Tako je, mogoini
xrrltrrn, z mojim sinom. Povedala sem ti yse po resnici in zdaj te
prosirrr, da nama prizauesei in odpustiS meni iu mojemu sinu na.
,iirrrr rlrznost in uaju zaradi nje ne kaznujei.<
l(o je sultan njeno zgodbo sli5al, se je priiel v svoji dobro.
rluinosti na glas smejati in nazadnje jo je vpraJal:
>I(aj pa skrivaE pod svojim ogrinjalom in kaj nosii v svoji
rrrnkrr.
lrr li?<
I(o pa je Aladinova mati viilela, da je spravila sultana njena
zg,xllra v dobro voljo iu da na njegovem obrazu ni sence jeze ali
rtrvol.ie, je precej odvezala ruto in mu izrodila skledo z dragulji.
l(rrkor hitro pa je ruto odvezala in dragulje razkrila, se je zdel_r,
rlrr so divan razsvetlili neiteti lcstenci in plamenice, in sultan se
,*L:lrljen in zmeden od njihove bleliave ni mogel naiuditi nji.
|,,,r,,'rnu blesku, velikosti in popolnosti. Yes odaran je dejal:
>Doslej Se nisem videl tako lepih, velikih in sijajnih tlragu.
l.jr.v, kot so ti in mislim, da ni v moji zakladnici niti enega, ki bi
rr: dal primerjati z njimi.<
Nato se je obrnil do vezirja in mu rekel:
>Kaj pravii, vezir, ali si Ze videl kdaj kaj podobnega?<
Yezir je odmajal z glavo. >Mislim,< je dejal strmed nad to.
Iikino krasoto, >da v zakladnici mojega gospodarja in sultana ni
rriti enega dragulja, ki bi se dal primerjati z najmanjiim od teh.<
Tedaj ga je sultau vpraEal:
rAli ne zasluii tisri, ki mi poklanja te dragutje, roke moje
lrr:crhc Bcdrulbudur, saj ga ni na syetu, ki bi je bil bolj vreden
rxl njega,<
I(o jc slilal vezir sultana tako govoriti, mu jc od bridkosti
lrcscda zastala, saj je bil sultan obljubil svojo h6er njegovemu sinu
zutttoi. Cez ias pa jc dejal sultanu natihona:
>Dobrotljivi sultan! Res je, da je to darilo vredno tvoje
lrrierkc, kraljiine Bedrulhudur, toda ker si jo svoj 6as obljubil
69
mojemu sinu, te prosim, da se ne prenaglii in da nama milostno
dovoli! rok treh mesecev. In ko bo ta das minil, ti bo moj sin po,
klonil ie krasnejie darilo, tako mi Alah pomagaj.<
deprav je sultan vedel, da lepiega darila ne premore niti
njegov vezir ne najmogoinejli kralj na svetu, mu je v svoji do.
broti. vendarle obljubil, da ho svojo odloiitev nlemu na ljubo orllo.
iil. Aladinovi materi pa jc dcjul glasno:
>Ylni se k svojemu sinu in mu povej, da sem pripravljen
dati mu svojo hierko zu icno, vcndor ji moram poptel p"ip.urniti
doto
in
vse, kar
jc
za svutlxr potrclrno, zato naj
Aladinova rnat.i
jc
sultonn blogoslovila
in
potrpi
iri -"r""".u
vsa vesela odhitela
domov. l(o jo jc Aladin zaglcdul smcjorir:ga se olrraza, je vedel, da
prinala tlolrrc novit:c, zlasti kcr so jc vrnila llrej kot po navadi in
ni
imcla vcrl sklcdc pri sebi.
>Vse kaZe, rnati,< ji je rekel, >da
mi prinulai dobrih novic
in
so dragoceni dragulji dosegli svoj namen. Ali te je sultan
_da
milostno sprejel iu bil dobrotljiv s tabo ter milostno poslulal
tvojo proinjo?<
- Mati mu je vse povedala, zlasti kako jo je sultan sprejel in
kako sta se on in vezir iudila lepoti in veiikosti draguljev.>Tudi ti je obljubil svojo hderko,< je dejala, >samo tri me.
sece odloga si je izgovodl, iu to potem, ko je z vezirjem nekaj na
tihem govoril. Prav bojim se, sinko, da bi ga utegnil vezir pre.
govoriti in odvrniti od njegove odloiitve.<
Ko je Aladin sliial, da mu je sultan svojo h6er obljubil, ie.
prav si je izgovoril odlog treh mesecev, ga je obila zopet dobra
volja in ves vesel ji je dejal:
>eeprav bodo ti tdje meseci iakanja zame trda preizkuEnja,
mi bo zdaj laie dakati, ko imam sultanovo besedo.<
Nato se je materi zahvalil za ves njen trud in poirtvovaluost
tcr ji rekel :
rPri Alahu, mati, tako mi je pri srcu, ko da sem doslej leial
v grobu iu si me ti potegnila iz njega. Alah bodi zahvaljen, da
so je vse tako sreino steklo. Zdaj sem najsrednejli in najbogatc.iii rrlovek na syetu.(
Orlslej je Atadin potrpeiljivo 6ahal in tako sta minila dva od
I
r|lr
70
lrrr:socev.
'l'crlaj sc jc nekega dne namerilo, da je odlla Aladinova mati
Ko je priila na bazar, je naila tam vse trgovine
znlrlo, rncalo pa jc bilo sloyesno okraleuo in ljudje so zaljiali
svo.jn okna z voiienkami in cvetjem. Po cestah so jezdarili vojaki,
,rrrltanovi tclesni straiarji in age, v rokah pa so nosili gorede pla"
rrrr.rrir:c in ltrrli. Vsa zaiudena je mati stopila v oljarno, ki je bila
orllrrln, kupila olja, nato pa vpraEala prodajalca:
rllotcr, kaj pa je danes v mestu, da so ljudje tako prazniini,
,ll so lriic in hazarji okraieni iu da jezdarijo po mestu sultanovi
rrrr lxrznr po o[je,
.tlrlnr.iilrr
l)rxlujllcc pa ji je rekel:
r,(hvorii, ko da nisi iz naiega mesta in ko da Bi tuika.(
rNc,< je odgovorilo nrati, >rlomadinka sem.<
,(ir si rlorrrrriirrkn,r .ii jc otlgovoril ;xodajalec, >kako to, da
rrr vci, rlrr nc lx1 1,,,.,,.1 rin volikcgl vcziria poroiil s sultanovo
lrr.r'.jo.2crrirr.jo zrlrr.i v koJrnliir:rr in vsc rlctc in orrirji, ki so tn
rlrllrri, r:n[.rr.io, rlrr rro oko|r1i,. irr rln gn lolr.rn v slovosnurr rilrrcrutrr I,,.1,rr.rrrr.jo v xnrr,.j lr t.,rrtii('rri..
ho,jn Allrlirror,,r rrrnti to rrlinnln, ro ,jc lrrrrLr r.trziulostilu in
rrr rorl'lI, LIIo rrrr.j trr znlr,itrlrr rr,,vir.o rrlxrrrx:i svojr:rrtrr ncsrci:.
ttlttttt r'itttt, Li .ir, it.,l rrrr, irr rlrrr.vc in ncslr.Irro i0k0l, da Potcric.jo
trair, rrlrt.r.r orllogn. Nr.rrrrrrLrrrra sr,.jr: vrniln dorrrov, stopila k sinu
rrr rrrrr
rl
rr:
,Sirr, rrrolrrrrr ti rrc[.nj lxrvrxluti, ieprav mi bo ialost,
lrotrr n tr.rrr lx,!zr'()riilr, tciko obleiala na duEi,(
,l(t.j sc .jc zgtxlilo'/< jo je vpralal Aladin.
ki ti jo
,Srrltlrr .jc sncrlcl Lcsedo, ki ti jo je dal zastran svoje h6erke,
Lrrrliirrrrr: llcrlr.ullrudur,< jc dcjala rnati, )in nocoj jo bo vezirjev
rirr rzr'l zrr iono. Zc otl vsega poietka sem se bala, tla ne bi verir
'ultnrr plr:lcntul! kcr se je pred mano z njim na tihcm pogor nr'.ill.r
rl(,ic si zvtxlcla, da se bo vezirjev sin nocoj poroiil s sulta-
.,ro lriclko,< .irr jc vpralal Aladin.
'l'crlu.j nru .jrr ruati razloiila, kako
r,rt .l.ln, rrtilu
rrr.j.
v
je zjutraj, ko je lla kupo.
in kako se agc in velikali zbi.
in dakajo vezirjevega sina, ki se
rrrt:sto okraleno
slavnostrrcnr sl)rcvodu
se bo nocoj porodil
lrrrrli v kopaliii.u in ki
s sultanovo hierjo.
7l
je Aladin to sliJal, mu je od togote zavrela kri; iez 6as pa
je spomuil svoje svetilke in pomirjen je rekel materi:
>Pri Alahu in njegovem preroku, nemara pa vezirjev sin
nocoj le ne bo tako sreien, kakor si misli in kakor priiakuje.
Mati, zdaj pa moliita o tem, Pripravi nama vederjo in nato poj.
dem za hip v svojo sobo in l)otem se bo vse ur"dilo, kuko"
1"
Ko.
se
treba.<
,
_
I(" j: Aladiu
duri_za-sabo. Nato
povericrjul, .jc odlel
v
svojo sobo
kazal diiq in rnu govoril:
>Ukazuj, rvoj suicnj scrrr irr suicnj tistega,
v svojih
rokaL.<
iu
je vzcl svcrilko, jo J,otlrgnii in takoj
zapahnil
se
ki drii
je pri.
svetilko
I< rnu jo vclcl Aladin. rZasnubil sem sultanovo
iu sultan ni jo je obljubil za icno. Ni pa ostal moZ be.
soda, marvci jo je dal vezirjcvernu sinu, ki jo hoic nocoj
orlvesti
na sv-oj dom,,Zato posluJaj moje ukaze, ie ii rcs zvesr suZcnj te
svetilke: I(o bo! videl nocoj ienina in nevesto v poro6ni postelji,
ju prinesi s posreljo vred semkaj. Tak je moj ukaz.<
>Poslulaj
lrrlcrko
>Zgodilo se bo, kakor ukazujei,< je dejal suienj. Ko je izginil,
je Aladin vrnil k svoji materi, da bi z njo prebil preosiali rtier.
I(o pa se je bliiala ura, ko bi se moral suienj vrniti,le Aladin vstal
se
irr odiel y svojo sobo. In ni dolgo iakal, ie se je pojavil suienj z
ieninom in ncvesto v posielji. AIadin je ukazal suZoju:
>Primi tega vsiljivca in ga oclloZi na straniSde I(
., It i,e je diin zgrabil vezirjevcga sina in zanesel na stranijdc.
Se preden pa ga je spustil iz svojih rok, ga je oprhnil s
svojo sapo,
ki rnu je pognala srh preko koie, da je od sirahu i., g.or" o-"dLl.
SuZenj se je vrnil k Aladinu in mu rekel :
>Ce ie kaj ielii, ukazuj in zgodilo se bo.<
Aladin mu je dejal :
r,Povroi se proti jutru. da ju ponese6 nazaj v palaio.r
Suzenj je izginil. Aladin pa kar verjeti ni mogel, da sc nru
ic stvar tako dobro posredila, Ko pa je zagledal kraljiino Bctlrullrudur v svoji hi!i, se je moral hudo premagovati, da je olrranil
rrir in dostojansrvo. Stopil je k njej in ji dejat:
>O kraljica lepotic, nikar ne misli, da sem te dal spraviti
sem.
krr.i znkr, da bi ti vzel iast. Alah me varuj takega dejanja. IIotel
.lrrr innrr lrrnproi.iti, rlrr lri postala iena drugega, ker te je tvoj o6e
olrlirrlril rrrorri. lixli zlto rrrilna in brez strahu.(
lio rio ir' hrnl.iir',rrl li,rlr.rrlLudur, sultanova hdi, znaila v revni
irr tr,rrrrri lriii ir ho,io rliinll Aladinoye besedc, sta jo obila strah
irr glrrr,n in lriln jr, vrrn zrrrcrLrnr, tuko da Aladinu ni mogla odgovoliti.'lirllj lrrr,jr Allrlirr lxrloiil rnei mcd njo in scbe in nato
logol ;rolng rr,jrr r Irrritr,l.io. lr rln l)i se je dotaknil, temvei samo
rllrr, hnr jo lrotll pr',lrrr,iiti zlkon rrrcd njo in vezirjevim sinom.
l(rrrl.li,trrn ll.rlrrrllrrrrlrrr.ic l,r.clriln eno najhujlih noii, kar jih
grrrrrrrrill.
V"riljr,v riu |ra .jc lr.inl gol nu stranildu in se iz strahu
,jr,
pr,rl rlrirtorrr rri rrprrl prrrriti.
l)lrl{,.11x,iutr.l ,.i',ii' l"'.i'rvil rliirr prtrl Alarlinom, nc da bi ga
lril tn pohli,,rrl irr rrrrr rlr,.irrl:
r,(irn1lrxllr', uhrrzrri irr zgrxlilo sr. lro, lLnl.r,r. lroi ukazul,<
Alrulirr Irtr .jr, r,r,lr,l :
rlbjrli irr Porrr.ri ir.rrirrl in rr.r,r.ntr) nlrzl.i ln r.iunr, rucslo.(
l(ol lri tlcrril, .jr: rrrrir,n,j izlrolrril rrLlz, Ioloiil vczirjr:vr:gu sina
zolx:t oL Ilcdrulhurlur irr ;xrnr:scl olrn s lxrstcljo vrr:rl v sarl.i, nc da
lri jilr kdo vidcl. Olra sla rncdlcla orl sttalru, ko sta vidcla, liaLo jih
y,rr:rrria iz kraja v kraj. Kornaj pu ju je poloZil na rjuno me6to
irr zopct izginil, ie je stopil sultan v spalnico, da voi6i svoji hierki
rlrlrro jutro. Ko pa je vezirjev sin sliial odpirati vrata, je skoiil s
lxrst.cljc in se naglo opravil, ker je vedel, da ni pri vratih nihie
rllrrg ko sultan. Ni mu pa bilo lahko vstajati, saj je 5e pred krat.
kirn gol prezebal ra straniiiu pod milim nebom in bi se rad neko"
liko pogrel.
Sultau je stopil k svoji hierki, kraljiini Bedrulbudur, jo po.
l.lubil med oii, ji voidil dobro jutro in jo vpraial, kako sc poiuti.
Ona pa mu ui odgovorila. Vsa zbegana ga ic temno pogledala in
ostala nema na vsa njegova vpra;anja. Sultan je jezen odlel k sulttnki in ji povedal, kako ga je hierka sprejela. Sultanka ga je
rrririla in mu govorila:
>Gospodar moj, taka je pai navada pri veiini mladih zakoncev. Po poroEni noii jih je sram in svoje zadrege ne znajo prikriti,
zato ji ne zameri. Sama bom stopila k njej, da vidim, kako je z njo.<
Sultanka je odila k svoji hierki, kraljiini Bedrulbudur.
_,
Voiiila ji je- dobro,jutro in jo poljubila med odi, toda kraljiina
ni spregovorila niti besede. Nato ji je rekla sultanka :
>IJierka, povej mi, kaj sc jc pripetilo, da molie strmii yame
in mi nc odgovarjai, ko scm ptiila k tebi in ti voidila dobro jutro?n
Tedaj je Bedrulbudur dvigrrila svojo glavo in dejala matcri:
>Mati, ne zameri mi, vcrn, da bi te morala zdaj sprejeti po
redu iu obredu, ko si rno lrorlastilr z obiskom, o"rrdu. t" p"ori^, rr"
huduj se- naurc in posluiaj vzrok nrojcga vedenja. Nod, ki sem jo
prehila, je Lila rrajlrrrjia, l<ar. surn
.jilr J<da.j doiivela, Komaj sva z
ieninom lcgla, ic .je rrclirlo rlvigrril na.jino posteljo in jo odnesel
_
z rtanra vrr:d v lckl) l()llno, zarrikr.no in ,,,,urur,, hi!o.n
Nato .ir: kr.al.jirina llcdrullrurlur. ;rovcrlala rrratcri vse. kar se
.ji .jo lrlctcklo noi dogodilo, kako so ji orlvzr.li icrrina in je ostala
sarna in kako je iez nekaj iasa priiel k nji neki drug rnlailcnid
in legel.name,sto ienina v posteljo. pripovejovala ji je ttaljc, kako
je_poloiil med njo in sebe med in kako se je proti j'utru roli"t po;u"
vil olli, Li jih je l.,il odnesel. in ju ponesel n"raj u"palaio. hal,.,le
kmalu nalo sLopil r spalnieo njen oie, d" pa od sLral,u in groze rri
imela moii, da bi mu odzdravila in rnu rekla prijazno beJedo. de
je- njeu'ode, sultan, zaradi tega uialjen, jo p.o"i, rr4 lnu pove
vzrok
rjeuega zmedenega vedeuja, da ji ne bo zameril in se n; bo hudoval nanjo, marved ji bo odpustil.
Ko je sultanka slilala hlerino povest, ji je rekla:
>Hierka, varuj se o tem s komerkoli govoriti, da liudie ne
bi rekli: ,Sultanovi hierki se je zmeialo., prav si storila, ia "otetu
o tem nisi govorila in za yes syet se varuj, da bi o tem kaj zvedel.<
rYse, kar sem ti poyedala,( ji jc odvrnila kraljiina, >sem ti
povedala pri zdravi pameti in nikar ne misli, da se mi
;e ,meialo.
Yse to se mi je res zgodito in ie ne verjameE, vprajaj mojega
. >Hderka,< ji je dejala sultanka, >vstani in izbij si vse tc sanjskc lrrikazni iz glave, Opravi se in si pojdi ogledat poroino slav.jc
irr vcsclice, ki so jih priredili tebi na iasi v
p.;"lrh,ri gu.li,i
irr pct.ju ir hodi vedra in vesela, kakor se to-""tr.
za kraljevsko nevcstc
slxxlolri.rr
l\r trlr lx:scrlalr .jc tlala sultanka poklicati spletiine, ki so
l.rrrI.iii.rro IltxlnrIlrrrrlrrr olrlckle, oliipale in nal-odralc. Sultauka pa
il ,rrlilrr [. sultlnu in rrLr l)ovedala, da so se hraljiini Bedrulbuilur
1,,,r',,ii srrrr.jrlc raznc trrl)arije in da ji zato naj nc zameri, ko ga
1r' tllio r:rrrlno slrrcjcla. Nato je dala sultanka na skrivaj poklicati
rr.zir'.jcvt:ga sina in ga vpraiala, kako je z vso zltlcvo in ali je na
zg.rllri lri,r:r(c, kraljiine Bedrulbudur" kaj resnice ali ne. Vezirjev
sirr gra sc jc lral. da bi se njegova zaroka s kraljiEno ne razdrla, zato
i'. '1.snirt zrrta.iil in rckcl:
,,(lrrslxrrlrrrir:l rrro.ja, niiesar ne vem o vsem temr kar nri
Zilr'.i .i,.
l,ilr
srrlt:rnka lrdno prcpriiana, da
Ii.rIlrrIIrrrrIrrr'yrorrrxii ;rrikrzrri in da se
\ r\L)vrrlrr. rrr|||l) Hrr.i lr).
ji.ic
je imela kraljii4a
kar je pripo.
vse to,
Sr,rrt lx.rrr. rr rr.rrrrort i ro sr. rrrrrlrrl.jcvrrlr,,
lrlcsalkc so plesale, gosli
irr lirnlrnlr.ro 1rr.lr. irr srrltrrnlr.l. vrvir irr rr.jr.grrv sir so si kar najholj
prizarlcvnli. (lr lli l(r'li;rrr(' li.rllrrllrrrrlrrl lrrzrr.rlr.ili in ji prcgnali
r)l()inosl iz srln irr olrlrrzrr. Oprrstili rriso rrii.r,srrr. li:rr. lri .lrr rrroglo
rrrzverlliti, trxll hnr.koli so lxrir:li. vsr jr: lrilo zlrrnr. Osllll .ir) tilra.
zrrnriil.icna in zrrrrxlcna orl lr:grr, liar. jr: ponorii rloiivr:la. llcs da se
ic hujc gotlilo, licr je moral prczcbati na strarriir:u pocl milim nebom, toda on jc svojo nezgodo rajil in si jo
slLuial preguati iz spomina v bojazni, da ne bi izgulril nevestc,
zlasti !e, ker so mu vsi ljudje zavidali sreio, ki mu je naklonila
toliko dasti. Bal se je za kraljiino, ker jo je bil zaradi njene lepote
.jc vczirjevcmu sinu
in miline resnidno vzljubil.
Medtem je oilSet Aladin v mesto, da si ogleda svatbene sveda.
nr)sti v mestu in saraju. Smeh ga je silil, ko je sliEal ljudi govoriri
o i,asti, ki je doletela vezirjevega sina, in o njegovi veliki sreii, da
jo postal sultanov zet. Bedaki, si je dejal, ie bi vedeli, kaj se mu
.jc preteklo noi pripetilo, bi ga gotovo ne zavidali.
I(o se jc znodilo in je priiel ias spanja, jc odiel Aladin v
'vojo sobo in zopet porlrgnil svetilko. In ie se je pojavil prcd njim
rliin, kateremu je ukazal, naj mu kakor pr:eteklo noi prinese sulranovo hderko z njenirn Zeuinom vred, ie prcden bi sc njen zakon
izpolnil. SuZenj jc za trenutek izgiuil in ie sc je prikazal s posteljo,
v kateri sta bila kraljiina Bedrulbudur in vezirjer. sin. Nato je
enal(o kot preteklo noi zgrabil;enina in ga odloZil ua straniiie,
kjer ga je puEtil leZati, odrevenelega od strahu in mraza. Alafin
pa je zopet poloiil mei med sebe in kraljiino Bedrulbudur in nato
legel poleg nje. Drugo jutro pa se je zopet pojavil suienj svetilke
in odnesel oba na njuno mcsto.
Ko se je sultan drugcga jutra prebuilil, se je naglo opravil, da
bi zopet obiskal svojo hderko, kraljidno Bedrulbudur. Ko je odprl
vr:ata njene spalnice, jc vczirjcv sin skoiil iz postelje, se pridel
naglo obladiti, pri icrncr sc.ic tresel od mraza, ker ga je suienj
pravkar prinescl s straniiia. I(o jc sultan vstopil, je svoji h6erki,
ki je leiala v postclji, voltlil dobro jutro in jo vpralal, kako se po6uti. Yidcl jc, dn jc vsu prcpudena in da mu ne mara oilgovoriti.
Tedaj sc .ic sultan strahovito razjezil. Kcr jc hil zdaj prepriian, da
nru nckaj taji in da nekaj z njo ni v redu, jc togotrcn potegnil mei
in zavpil:
>I(aj je s tabo? ee mi ne pove!, kaj se ti je pripcrilo, te pri
priii pokoniam. Ali tako iasti! in spostujei svojega oiera? Prijazno
te ogovarjam in spralujem, ti pa kljubovalno molii!.<
Ko je kralji6na Bedrulbudur pogledala svojega odeta in sultana
in ga videla vsega razjarjenega z golim meEem v roki, tedaj io je
nenadoma minil strah in odgovorila mu je z dvignjeno glavo:
>Dragi oie, ne huduj se name in ne prenagli se v svoji jezi.
Yerjemi mi, 6e sem s svojim vedenjem izzvala tvojo iezo, tega nisem
storila ne iz kljubovanja ne iz nespoitljivosti do tebe. Poslu3aj me,
kaj se mi je zgodilo in ko boE sliial, kaj vse sem v teh dveh noieh
doiivela, mi bo! gotovo oprostil in boi imel z mano soiutje, kakor
ga od tvoje ljubezni tudi priiakujem.<
Nato mu je kraljiina Bedrulbudur, njegova h6erka, povedala
rse, kar se ji je pripetilo, in mu rekla :
>Oie, ie mi ne verjamei, vpraiaj mojega ienina, on ti bo vse
to gotovo potrdil. Samo ne vem, kaj so z njim poieli, ko so ga vzeli
iz moje postelje in kam so ga poloiili.<
I(o je sultan sliSal besede svoje hderke, ga je obila bridkost in
oii so se mu orosile. Vtakuil je me; zopet v noinico, stopil k njej,
jo poljubil in rekel :
>Iltlerka moja, zakaj mi nisi tega ie vieraj povedala? prihra.
rriln bi rni muke in strah, ki sem jih moral zavoljo tebe preteklo
76
ror: lucstati. Toda nii zato ! Ystani in preieni si ialost iz glave.
l'rilrodujo nod hoiem postaviti straio, ki te bo 6uvala, tako da se ti
r,r lxr niiesar bati.r<
Sultun ge jc vrnil v palaio in dal poklicati vezirja. Ko se je
vr.zir' prcd njirn pojavil in iakal njegovih ukazov, mu je sultan
r
rr,kr:l
:
rVczir, kaj menii o tej zgodbi? AIi ti sin ni nii pravil, kaj
rro.jr: pripetilo njemu in moji hierki?<
>O sultan,< je odvrnil veziro >svojega sina ie dva dni nisem
v
irL:1.<
I'cdaj mu je sultan zaupal vse, kar mu je hEerka, kraljiEna
in mu rekel:
,l)oiiii sina in spravi iz njega, kaj je resnice ra tej stvari.
i\togrx-:o sc moja hierka v svoji zmedenosti vendarle moti o tem,
hn,j rc jc z njo prctckle noii zgodilo, ieprav mislim, da so vse njene
llcrl rrrl lrudur, povedala
l,r.xqL: ronnir:no.<
'lirlnj jr: rltl vczir takoj poklicati svojega sina in ta mu je
rllti rxlgovor', nli jo to, kor mu je sultan povcdal, rcsnica ali
rrrrrrll
rrr,.
i\llrrrl,uii
.io rlojrrl
:
irr vr,zir'. il rrrisliti ni, tla Li kraljiina llcdrullrutlur
lngnlrr. Vrt, rrj,,rr,, l",ar,rlo ro r',rrrriino in tc dve noii sta bili nnj.
nlrnirro.iii, Ill nr,rrr ,iilr krll.j ririivcl. l\lt:ni pa sc jc godilo !e slabic
kot rr.io.i, knjti rrrrrrr,rto rll lri lrirrl v gorhi postelji, sem gol prczolrrrl rtrt ltr'lrriii'tt, rtn rr,'k,.rl lcrrrncrrr, ognlrncrn, zoprno srnrdlji.
vcrrt in plckLrlcrrr krrr.jrt in rrrllz rrri .jo rr.znl rlo hosli.<
Nnto rrru jo;xrvorlnl vno orl l.rrrrll rlo krrrjrr irr l<onirll z lrcsc,,1\'lo.i rx:r,
rlnrui:
>Drtgi rnoj o(Ic, rotilrr lo, govoti r rrttllntt,rnr, rlr lrrzvcic zrrloho.
llr:s, da je velika iast, ltiti rttllnttov zr.t! zlrrrti ko rrri .lr: l.jrrlx.zr:n rLr
kr'aljiine Redrulbudur rcsnit:uo prcvzclrr xrr., lrxln rrirrrrrrrr rrrorii,
rla bi preresel ic eno tako noi, kot ntn lrili rrlrr' plctchli.u
Ko je vczir sliSal sinovc bcscrl:, stn 6rr olrili illost in jcza,
hajti mnogo mu jc bilo na tcm, da hi ruprrvil sinl zl sulturrovcga
tt:ttr. Zato je bil ves v skrbeh in si ni vcdcl svctr, Llj naj stori. Ni
sc mogel sprijazniri z mislijo, da hi sc lxrrokr rozrlr.la in da bi se
rnoral odreii sorodslya s sultanovo hiIo. Nazr.rdnjc jo rckcl svojemu
sinu:
77
,Potrpi, 6in, da vidimo, kaj bo pdhodnjo noi, ko bomo posta-
vili straio v vajino varstvo. Nikar ne dopusti, da bi se ti izmuznila
visoka iast, ki te je doletela.(
Nato je vezir odiel k sultanu in mu sporoiil, da je kraljiina
govorila resnico. Tedaj mu je sultan rekel:
>de je stvar taka, potem res ne kaie, da
bi
odlagali to, kar
moaamo storiti.(
Nato je ukazal, naj takoj prcnehajo s svedanostmi in naj
poroka razveljavi. Ljudjc, ki so sc zbrali iz mesta in deiele, so
se
l,rrLlorriln tnko rlragoccno, da, neprecenljivo darilo, se je obrnil
v,.ziljn in ruu rckcl:
,l(lj rui svr:Luje!? Res je, da sem ji dal besedo, toda zdi se,
,1,,
rln ro rt:vni ljudjc
in nizkega stanu.<
Vcliki vezir, ki ga je razjeilala zavist in ki je bil vrhu tega
.r, togolcn zaradi nezgode svojega sina, si je dejal: Kako naj takole
rriir'r rlobi sultanovo hier za Zeno, ko se je moral rnoj sin te iasti
rxlrrx:i?
se
iudili, zlasti ko so virlcli Jrrilrajati iz saraja vezirja in njegovega
sina, potrta od ialosti in legolrc. Ztricli so ugibati, kaj se je zgodilo
in zakaj jc lroroka razvcljavljena. NiLie pu ni vedel, kako je s
stvario ruzcn Alndina, ki sc.jc smejtl v pcst.
eeprav jc Lila poroka razveljavljena, se sultan ni ved domislil
pozabljene obljube, ki jo je dal Aladinovi materi, in prav tako ni
vei mislil na to vezir in uobeden od njiju ni niri slutil, kdo je
pravzapray razdrl zaroko kraljiine z vezirjevim sinom. Alarlin pa
je potrpeiljivo 6akal, da bi minili taije meseci, po katerih jc imel
po sultanovi besedi pravico vzeti kraljiino Bedrulbudur za ieuo.
I(o so trije meseci minili, je pos1al svojo mater k sultanu, da bi ga
spomnila dane obljube. Aladinova mati je Ela v saraj in ko se je
sultan pojavil v divanu in jo zagledal pred sabo, tedaj se je do.
mislil besede, ki ji jo je dal, da bo njenega sina po pr:eteku treh
poroiil s svojo hderko. Zato se je obrnil ilo svojega vezirja
in mu rekel :
>Vezir, tu je Zena, ki mi je podarila dragulje in kateri smo
obljubili, da jo bomo po treh mesecih povabili k sebi.<
Yezir je stopil k Aladinovi materi in jo popeljal k sultanu. I(o
pa je stopila predenj, je poljubila konice svojih prstov in si ila
z,njimi preko iela, nakar mu je voldila plodno in dolgo iivljenje.
I(o jo je sultan vpraial, ie prihaja s kako proinjo, *"
i" o"u oamesecev
govorila :
>Mogodni sultan,
minili so rrije meseci odloga, ki si jilr rloloiil, in priiel je ias, da zveie5 v zakon mojega sina Aladirrr in
svojo hderko, kraljiino Bedrulbudur.<
Sultan se je te zahteve prestraiil, zlasti ko je opazil rcvir:ino
Alarlinove matere in videl, da spada med niije slojc, Kcr
1rn rrru je
lGospoilar
in
vladar,<
je dejal sultanu, >mislim, da ne bo
tr.iko odkriZati se tega paitepenca, saj se vendar za tvoje velidanstvo
rrc spodobi, da bi dajal svojo hierko iloveku, o katerem ne vemo
rrit
i
krlo je,
niti kaj je.<
>Dal sem mu besedo in sultanova
beseda je sveta,< je dejal
rrrltan.
rMogodni sultanr( mu je odvrnil vezir, Dsvetujem ti, da zahte"
r rri od njega Etirideset skled iz iistega zlata, polnih takih draguljev,
Lnhor ti jih je prinesla Zenska, zraven pa itirideset suZenj, ki bodo
tr.sklede nosile, iu itirideset suiujev, ki jih bodo spremljali.<
>Pri Alahu, vezir,< je menil sultan, ))pravo si uganil
rr,: bo mogoie
izvrliti in
!
Tega
tako se ga bomo znebili.<
Nato je dejal Aladiuovi mareri :
>Pojdi in povej svojemu sinu, da sem moZ beseda, toda moral
lro poskrheti za spodobno jutrnino. Za jutrnino pa zahtevam itirirl:sct skled iz iistega zlata, ki morajo biti do vrha polne takih dra.
grrljev, kakor si jih prinesla, in vrhu tega ltiriileset suienj, hi bodo
tc sklede nosile, ter itirideset suinjev, ki jih bodo spremljali. de
lvoj sin to jutrnino priskrbi, mu dam svojo hierko za ieno.<
Aladinova mati se je Zalostna vrnila domov. Kako naj rrroj
siromalni sin oskrbi vse te zlate sklede in dragulje? si je govorila.
l)ostavimo, da bi mogel 5e enkrat v zakladnico in bi si tarn nahral
rlraguljev z dreves, ieprav se mi zdi to nemogode. Postavimo torej,
rla bi si res priskrbel draguljev in zlatih sk1ed, od kod pa uaj
vzame onih ltirideset suieuj in suZnjev? Tako si je mati med potjo
govorila, dokler ni prilla do svoje hiie, kjer jo je Aladin pridako,
val. Ko je vstopila, mu je rekla:
79
>Sin rnoj, ali ti nisem rckla, da je nespametno misliti na to,
da bo! kdajkoli dobil kraljilno Bedrulbudur za ieno, her je kaj
takega ljudem naiega stauu rrcrlosegljivo.<
>L{ati, povej mi, kaj se ic zgodilo !< jo je vpraial Aladin.
Nato mu je mati rekla :
>Otrok moj, sultan nrc .ic po svoji navadi sprejel z vsemi
iastmi in zdi se mi, da narla.it: uaklonjen. Toda oni prekleti vezir
te ne more. Ko sern govorila s sultrnom v tvojem imenu, kakor si
rni naroiil, in nnr rc)ila, rla jr: rl,rlrxir:ni roL potekel ter pripomnila:
Dobro bi bilo, r:o lri lto.i:r svctlost strln.i izdala ukaz o poroLi
kraljiiuc llcdrullrrrtlrrr z rrrojirrr sirrorrr Alarlinorn, redaj se je sultan
obrniI rlo vczirja, g,rvolil z rr.jirrr, r:rkal rrrrr jr: vczil nekaj na tihem
rckcl. lr potcrrr rrri .jc tlal sultar talo orlgoror.u
ln rratn jc svo.jcrnu sinu spororiila srrllirrror,,r zllrlcvo ter ruu
tlcjala
:
rSin rnoj, sullan zahleva nernudoma odgovora; jaz ;ra rrrislinr,
da mu nimava kaj odgovoriri.<
Ilo je Aladin sliEal rnaterine besede, se je zasrnejal in rekcl:
>Dlati, pravi!, da mu nimava kaj odgovoriti, ker se ti zdi
stvar neizvedljiva. Ne heli si s tem glaye, marvei pojdi in pripravi
kosilo. Po kosilu pa dobiS odgovor. Sultan misli prav kakor ti, da
zahteva nekaj ncmogoicga, samo da bi r i mogcl odreii hraljiino
Bedrulbudur, resnica pa jc ta, da zabteva od mcne rnnogo manj,
kakor sern si mislil. Pojdi torej in nakupi jcdi za kosilo, medtem
pa bom premislil odgovor, ki ga boi ponesla sultanu.(
N ati je odlla na bazar, da nakupi potrel)no za kosilo. Aladin
pa je poiskal svetilho, jo podrgnil in ie sc je pojavil pred njim
suienj in rekel :
>Ukazuj, tvoj suienj sem in suZenj tistcga, ki drii svetilko
v svojih rokah l<
Aladin mu ie dejal:
>Snubim sultanoyo hier in sultan zahteva oal mcnc lol(. zir
.itrtlnino: itirideset skled iz najiistejlega zlata, zvrhano 1,,,lrrilr
rlraguljcv, takih, kakrini so oni ra vltu zakladnice. Vrlru tcgrr r:,.i
i,tilirlcsot suicnj nosi teh ltirideset skleil in vsaka sulnjrr rrrr.i irrr;r
1,,r crrr.ga slrrcrrrljcvalca. Vse to rni priskrbi.<
ll0
\
li^
l.
I\
ll
>Zgodilo sc bo, kakor ukazujei !< je dejal suZenj, za trenutek
izgirril in se nato vrnil s itiridesetimi suinji in ltiriilesetimi sui.
rr.irrrrri, od katcrih jc nosila vsaka na glavi skledo iz iistega zlata,
;rolro yrrckrasnih draguljev. Ko jih je postavil pred Aladina, mu
.jl
rr.kcl :
rrZgodilo se jc, kakor si ukazal,<r
Nlto jc auienj izgioil.
kratck ias se je Alailinova mati vrnila s trga in stopila
v lriio. l(o jc zaglcdala suZnje in skopljence, se je na vso moi za, rrrliln irr vzkliknila:
,Vrc to nurn je priEarala svetilka. Alah naj jo oduva mojemu
lr
'irrrt
l'r'crhrr po jo odloiilo koprcno, ji je Aladin dejal:
,Zrlrrj,jo iln, rln xtopii k eultunu, preden se odpravi v harem.
It,rirli luho.l h rrjlrrrrr irr rrrrt rlaj, kor .ir! znlrtoval. Tako bo spoznal,
rltr rrrrr,rorrr r'rl rLrlri. Llr' rrlrlovr ir io vci, r;rr'r:vi<lcl bo, da ga je
!r,rlr l,r!vnl il irr rll ro rt,ingorl tthnttn rti Jxrrrr.iilrr.<
Alnrlln Jl orlgrrl lri,rtn vurtn tr.r' vnl'l xtrin.jnrrr irt nkopl.jonr:crn
rl'rl'ill r r,orlrr, Vm lr,rlr Jilr ll l,iln 1r,lrrn. Alnrlirroll rrrtli Pu jc
rln rn r'r,lrt rll,rorlrt h,, rr llrrrlll rrl r,r,nli zrrglr.rlrrli r:ttrhvili il
r{rlrrrol lrlarr. rlr .rl,rrh,ni olrrlrrli irr ri llrLrvlrlrtlr ogkrrlovtli
I'il"'1" ltt rrlllr" rhLllr,, ll rrr lrrll rrl ulrl,r'r.rrl v rlrttgocorrt olrllr lle. lrrellterre * ildlrrr lr ,lrrpullt, r,rl krrlr,r'ilr .jo lrilo vrnko vrcdno
lrx rtsn ll.*a rlatlllrrl . l'irrllrno rlrrri,li v nhlorlo, orl hntcrilr ic
lrlhnlnll Ilr,rirnr, tttmrtr,l,,n ,,,1 r,'tt,,tt,. ;yr.1hrlrr., i'rprtv no llile
rllr,rh lrrlrllr, . prllal l, rllllAn lrlrrLnln. Alnrlirtovrr rrrrti
ie lrlrllln rrl l,ll trr rrlrir, tr,r r,IlIrIilrrr.i no.ii rL.rlili Ix) ([vr in
rlvl 'l rl,r lx I'rl.Il a'tt,l,.r tlt rprvrrrl 1Lr rlrnjrr.
h't 1". .l ltlt lgr,, Irrrrrlrtrrtlrt irr gllvrtr ji r.rrglr,rltrli, Ho znstrrnl)li
ttrrrl ltlrtrrrrr, IrIrcnriA,r c!,.roi ,t\,t rlrrrr tixo virh'li. Nl.ilxrlj so
rtrrrrllt rrlrl rl, tllrrrt, l.i n, lrrlr,,rrlrl irlrrlrrr, l,Iofir.r., hi lri lurli
,ttr,',11" Irrr..l. lr r'r,Ilnv xr lrili nrrlttnovi ko"'rllx'l,l 'nll,lltrl"r,r'ttt
rrrrrtrriti itt gllrnr ji arrr,rri rllihrr.r.v irr r.rrrir'.jr.v, sr. vrrrrrllr'L: niso
t'r.'Ili {l',vt}lj rrrrlrrrliti rrlrl rlrrrgor,r.rirrri rrlrL.Inrrri irr sklorlnrli, kate"
rrlr ir[r'r,rr.it irr rnr"rr.i,, .iirrr .ir. rlr:Iilo oii,
'lirllj nr l,ril"rlrrihi srrhli [. iullnru, rnu jnvili prihod spre.
rorln irr rullrrn jirrr jo vclll, rrnj.jilr lxrvt:rlt:jo yrrorL:nj, In Aladinova
('ir:z
I
I
'r,i
in.
n,,I
8t
mati je s svojim spremstvom stopila v divan. Ko so stopili pred
sultana, so se mu spoitljivo poklonili po redu in obredu in mu
voidili slave ter uspehov. Nato so si vzele suinje sklede z glav in
jih postavile pred sultana, odkrile prriike in obstale s prekriia,
nimi rokami. Sultan je bil ves znreden oil lepote in nepopisne
milinc deklic. Ko pa je zagledal zlate sklede, polne draguljev, ki
so jemali vid, ga je vse to iu(lo tako pr:evzelo, da je onemel in od
zaiudenja nekaj iasa ni mogcl sprcgovoriti. Ni si mogel razloiiti,
kako je mogoie, da so zbrali tolikino bogastvo v tako kratkem iasu.
Medtem pa je Alarlinova nrali rcklo sultanu:
>Gospodar ir vladrr, glcj, to jc skromno darilo za kraljiiro
Bedrulbudur, riclrrav vcrrr, dl jc vrcrlnu rnrrogo bogatejEega.<<
Tcdaj sc jc obrnil sultan k vezirju in mu rckel:
>Kaj rncuii, vezir, ali ne zasluii tisti, ki zmorc tolikino bogastvo, da jc sultanov zet in da doLi njegovo hrierko za i,e.no?
Vezirja pa je vedno bolj razjedala zavist in grabila ga je onemogla togota, ko je videl, da je sultan z jutrnino zadovoljen. Vendar je zopet poskusil odvruiti svojega gospodarja od tega, da bi
dal svojo hierko, kraljiino Bedrulbudur, Aladinu za ;eno, zato mu
je govodl :
>rGospodar in vladar, mislim, da vsi ti zakladi ne urorejo od.
tehtati vrednosti tvoje hierke, kraljiine Bedrulbudur, in da tvoje
reliianstvo dalilo precenjuje.u
Ko jc sliial sultan vezirjev ugovor, je spoznal, da govori iz
njega sama zelena zavist, zato se je obrnil k Aladinovi materi in ji
dejal:
>Pojdi k svojemu sinu iu mu reci, da sem jutrnino od njega
sprejel in da ostanem moi beseda. Moja hierka je njegova nevesta
in on moj zet. Povej mu tudi, naj pride sem, da ga spoznam. Sprejel ga bom z najvedjim spoitovanjem in iastjo in nocoj prii emo
<<
s svatbo.(
Tedaj je Aladinova mati hitreje kot burja pohitela dornov.
svojemu sinu prinesla yeselo novico. Srce ji je poskakovolo
otl veselja, da je njen sin svoj namen ilosegel in da bo ;rosrll
sllltanov zct.
tr{o 1ra je Aladinova mati sultana zapustila, je ta rlivtn razlrrrstil in odicl v palaio kralji6ne Bedrulbudur. Suinjanr pa je
da
ll2
lri
L kraljiini, da si jih tudi ona ogleda.
l(r, r,r xrrirrjo 1r'iilo v njclo sobano in postavile preil kraljiEno
llr.rlrrrllrrrrlrrr rr[.lcrkr r dlugulji, je ta vzkliknila:
uV vrclr zrrLllrlrriculr svcta ni podobnih draguljev, kot so tile!<
Nlto ri .jl oglrrrlllrr !c suinie in bila oiarana od njihove Iepote
ttlrrrzll, rlrr rxlrrcnr'.io nklotlc
rr
rrrilinr,. l(o.jo zvcrkrln, rln
ji
vsc to poklanja njen novi zaroienec,
.,' ll rlrrr.xr.lill, krrkol sc jo zarradi svojega prejlnjega ienina, vezir.
li,vriA(.irr. irrloxtilrr irr grcnila. I'ri pogledu na dragulje in lepe
rrrlllr' lo.lr,olrilrr 1xr rlolgcrrr i.rrstr zopct radost in njen oie sc je z
ttlrr rrr,rl rr,.r,ltl, lro.io jo virlrrl vcrllo in vesclo.
ill.r,rllr r""irr, Lr,rrl.iiirrrr li:rlrrrllrurlur,<
ji je dejal, >ali ti je
r.i, ir plr.riil'r' l\'lirlirrr. rlrr,jr, to lxrl.jii icnin kot vezirjev sin in
ttllrttt, rll lr"r r llirrr r,tr lovol.irr rr.,r
ilrrl tr,tr,rrrrrrrr Il
.lr,
Ir'iill Alnrlinovl rrroti n smejodim se
,l,rnr,*l rlrrrlrt Il lr 1r, Alrrrlirr r.ngl",lll, u. .irr r.rrzvcsclil:
,llrnle Alrlrrr r.r!rrrl.trirrrrr, rrro,il irl.in no jr tolc.i izlxrlnita!<
*Yr'.r'll .r,, rlrl rtr, tr lrlrlt rlrlrro vrrl.jr,,. rrrrr .jn rk..jnlrr rnati,
iltrtl{ ,r,lln .., ll Iri rr,rr!la I lr|olrrrlfl. l{rrltllrr.ir. jrrtInirro zn hra.
l;lrlo IIr,rIrrIIIlrrIlr. nllrr lri,rrto. rprr,.lll irr rr,rll.i jl kr.nl.jii.nn tvoju
rlv..rln, Nrx,ol lo lrrr. prrr,rl,l rrn rvo,i rLrrrr. Srrltrrn tr.ic pr.crl vscrn
drr,lrrr lllrrnl ,r yltn io ti rlll rl,llrxriti, rln Irirkri tIlkoj k njemu.
llr,hol rrrt ,lr': ,'l'ro.i rirr rrl.i Ilirl. [. rrrcrri, rln go rlrnznlm in da ga
rlrrr'lrrrr,rrr r, rrr,rrri ilrrnllri irr rrlx tovtrnjr:nr.' ln fako, moj sin, je
rrrolr, rh,lo opllvl.jr,rro. l(rrr jrr io lr.clrr uroditi, bo! uredil sam.<
Alrrrlirr .ir, pol.julril lvoji nrutcri roko in se ji ganjen zahvalil.
Nlto .ir, rxlir.l v rvojo sobo, vzel svetilko, jo podrguil in ie se je
pr iIrrzrrl xrricn.j in govoril:
,lJkrrzuj irr zgorlilo sc bol<
jc vclcl:
,l'olxrlji rrrc v razkolno kopel in mi prinesi dragocenih kraI.ir.vlkilr olrlniil, kakor jih nosijo samo najmogoinejii kralji.<
,,Zgorlilo sc lro, kakor ukazujei,( je dejal suZenj in ga oilnesel
l kopaliiic, ki jr: lrito iz iistega marmorja in katerega stene so
Alrrrlirr rrrrr
lrilc okraicnc n iudovitimi slikarijami.
l(o .jc Aladin stolril v kopel, je prilel k njemu eden od diiv
'rov irlovelki postavi, ga umil in okopal, da si bolje ne bi mogel
ir.lcti. Iz kopalnicc je odlel v zunanjo lopo, kjer ga je iakalo raz.
83
koino kraljevsko oblaiilo. Zdaj so mu postaegli diini s hladilno
limonado, kayo in ambro. I(o si je privezal duEo, je vstal in ie ga
je obdala skupina suinjev, ki so ga oblekli v razkolne obleke, ga
podilavili in namazilili. In zdaj ne bi nihde verjel, da je to Aladin,
sin siromainega krojaia. Vsak bi dejal: To je najodliinejli kra.
ljevii na svetu.
In ie se je prikazal diin, suienj svetilke, ga
odnesel nazaj v njegovo
hilo tcr mu rckel :
>Gospodar rnoj, ukazuj in zgodilo se bo!<
Aladin mu je dejal:
>Pripelji rni oscminiti r.idcsct nrarnclukov. Stiriindvajset naj
jih hodi pred mano, ltiriindva.isc[ za Dr no. Vsi naj boilo oboroieni
in na konjih in opruvu rrrarnclukov in konj rnora biti dragoeena'
in razkoina, kakrino prcmorcjo le nojrrrogotincj!i kralji. Nato mi
priskrbi ircbca iz najimenitnejle kraljevskc ireh<iarne. Njegova
oprava naj bo vsa iz zlata it iez iu iez posuta z dlagulji. In nato
mi prinesi ie oseminltirideset tisod zlatnikov, za slehcrncga ma.
meluka po tisoE. Odpravljam se k sultanu, zato se ne mudi dolgo,
kajti brez stvari, ki jih zahtevam, ne morem pred njega. Pray tako
mi priskrbi dvanajst suienj izbrane lepote in v razkoinih obla,
iilih. Te bodo pospremile mojo mater v sultanovo palaio. In vsaka
suinja naj bo opravljena kakor kraljica.<
Suienj je dejal :
>Zgodilo se bo, kakor ukazuje! !<
ln
za trenutek je izginil, nakar je prinesel vse, kar mu je
, naroieno.
-bilo
V roki je vodil irebca najiistejle arabske pasme z
razkoino, z zlatom prethano podsedlico. Zdaj je dal Aladin nemudoma poklicati svojo mater ter ji izrodil dvanajst suienj in dragoceno oblaiilo, da bi se preoblekla in s suZnjami odlla v palaio.
K sultanu pa je poslal enega od mamelukov, da bi poizvedel, ali
je sultan ie zapustil harem ali ne. Mameluk je pri pri6i prinescl
sporoiilo:
>Gospodar moj, sultan te priiakuje !<
Aladin je zajahal svojega irebca, mameluki pa so jezdili lrr.orl
njim in za njim, kakor je naroiil. In pogled nanje je hil tuho
dudovit, da je Ijudstvo na cesti yzklikalo:
>Slava Alahu vsemogo6nemu, ki je ustvaril tako lcpc in riurlrr itc nrladce !<
lrr rrrunreluki so med mnoiico trosili zlato svojega gospodarja
Alnrlina,'l'r po jc vse prehaial s svojo lepoto in moiatostjo. In vse
to.jc lrila zasluga iarobnc svetilke, ki je naklonila svojemu go,
'1,,,lrrr.ju lcpoto, Logastvo in znanje.
l,judstvo je hvalilo Aladinovo dareiljivost in izredno veliko.
rlrir(,st lcr obiudovalo njegovo mladostno lepoto in oiarljivost in
rr.jr.govo dostojanstveno, odliino vedenje. Ysi so ga blagrova1i,6e"
t,rnv so ga poznali od prej kot sina krojaia MustaIe, in nihie mu
rri zlvidal srede, marvei so ysi govorili:
:,Resnidno, vreden je kraljiine l<
l\{edtem je zbral sultan krog sebe vse glavarje in velikaEe
rlrilvr: in jim naznauil, da je Aladinu obljubil svojo hEer za ieno.
lJLrrznl jirn je, naj ga slovesno priiakajo in mu gredo ob njegovem
lrlilrorlu nasproti. In tako so se vsi, emirji, vezirji, komorniki, sultrrrrovi namestniki in glavarji postavili ob vhoilu saraja in iakali
r\ltrlina. I(o pa je Aladin priiel in je hotel pri vhodu razjahati,
tr.rlaj je pristopil k njemu eden od emirjev, ki mu jc sultan to
,rlroiil, in mu rekel :
rGospoilar, izdan je ukaz, da ne stopi! pei v dvorec, marved
rrrr honju, in da razjaiei Sele pred vrati diyana.<
Nato so ga velikali spremili do vrat divana, kjer so stopili
L rrjurnu in mu pomagali razjahati: eni so mu podriali streme,
r.ni so mu segli poil pazduho in eni so mu proZili roko in mu porrrrrgrrli s konja. Nato so ili emirji in velikaii driave pred njim in
11,r rrxlili v divan do sultauovega prestola. Sultan je vstal s pre"toll, ga objel in mu ni dopustil, da bi poljubil preprogo, marvei
j,.srrltan poljubil njega in ga posadil na syojo de6no stran. Aladin
rr. .jc sultanu priklonil, ga blagoslovil, kakor je obiiaj in navada,
rrr rrrrr tlcjal:
>,\Iogoini sultan ! Tvoja Bvetlost se je velikodulno odloiila in
rrri rlala svojo hderko, l,raljidno Bedrulbudur, zs ieno, ieprav te
rrrilrrsti ne zas\uLirrr., ker sem najniiji med tvojimi suinji. Mogoini
,rrltrru, nimam hcscd, da bi se ti dostojno zahvalil za veliko, brezrrr,.jrrrr naklonjenost, s katero si me pdastil. Zdaj pa te prosim, da
,rri tvoja svetlost pokloni primerno zemljilde, na katerem bom
lr,rgll sezidati palaio, vredno kraljiine Bedrulbudur.<
85
Sultan je bil preseneden nad Aladiuom in ni se mogel naiuditi njegovi lepoti in odarljivosti ter razkoiju njegovega spaemstva.
Se vedje pa je bilo njegovo presenedenje, ho je zagledal njegovo
mater, opravljeno kakor resniina kraljica in ko je zagledal njenih
dvanajst suienj, ki so ji s prekriiauimi rokami dostojanstveno in
spoltljivo sleilile. Prav tako se je iudil Aladinovi bistri zgovornosti in njegovim izbranim besetlarn, katerim se vsi, ki so bili v divanu, niso mogli dovolj narluditi. Vezir pa se je oil same zelene zavisti, ki ga je ohhajala, skoraj razpoiil.
Ko pa je sultan sliial Aladinovu voidila, videl njegovo dosto.
janstyeno in venrlarlc vdrno in prikupno vedenje in sliial njegovo bistro zgovor',rost, ga jc sLisnil na svoja prsa, ga poljubil in
mu rckcl
:
>Dragi sin, lkoda, da te nisem spoznal ic prej.<
Nato je sultan ves sreien velel godcem, naj zaigrajo in vzel
Aladina s seboj v saraj, kjer je bila pripravljena gostija. In ko so
skopljenci priieli nositi na mizo, je sultan sedel in posadil Aladina na svojo desno stran, nakar so tudi vezirji, velikaii in odliiniki drZave posedli, kakor je bilo dolodeno po stanu in iinu. Goilba
je
zaigrala in sijajna gostija se je priiela. fn sultan je priiel z
Aladinom pomenek ter se razgovarjal z njim, Aladin pa mu je
odgovarjal z izbrarr.o spoltljivostjo in najveijo razumnostjo, ko da
je vzgojen v kraljevskih palaiah in ko da se je vse svoje Zivljenje
druiil samo s kralji in vladarji. In iiru dalje je trajal razgovor
meil njima, tembolj se je sultan veselil njegovih preudarnih odgo.
vorov in njegove bistre zgovornosti.
Ko so lakoto in iejo uteiili in so mize zopet pospravili, je dal
sultan poklicati kadije in pride. Ti so zakon zvezali in napisali
ienitno pogodbo med Aladinom in kraljiino Bedrulbudur. Tedaj
je Aladin vstal in hotel oditi. Sultan pa ga je zadrZal in vpra6al:
>Kam, moj sin? Svatba se je priiela, poroka je opravljena,
zakonska zveza je sklenjena in pismo je poilpisano.<
>Gospodar in vladar,< je odgovoril Aladin, >kraljidni Bcdrulbudur ho6em sezidati pa1a6o, dostojno njenega rodu in stanu, I)r'c(lcn pa tega ilela ne opravim, je ne morem obiskati. Z Alalrovo
pourotijo in z vnemo tvojega suZnja pa bo palada sezidana v nujknrjicrn iasu. Res je, da koprnim po kraljiini Bedrulbu(lrlr, vcrri6
,lnl
rr
vr.rrr.
jr.rrrr
krj
sc sporlobi, zato moram najprej
rrrxia lropolna,(
izvrliti to delo, da bo
ul)oiirli si zemljiiie, ki ga potrebujei !( mu je dejal sultan.
kal<or te je volja, yendar ti svetujem, da si izbere! pro"
rtrrr lrlrxl mojim sarajem, ki se mi zdi za to najbolj pripraven.
I )glr.i si ga in, ie ti je povieii, seziilaj na njem syoio palaio.(
,l\,loja najvedja Zelja je, da ostanem v tvoji hliZini,< je oilvrnil
Alrrrlirr, se poslovil od sultana, zajahal svojega Zrebca in odjezdil
, rvo.jirni mameluki. In ljudje na cesti 60 ga blagrovali in klicali:
,l'ri Alahu, vreilen je kraljiine l<
lio je pri5el do svojega doma, je Aladin razjahal, oiliel v svojo
poiskal svetilko in jo podrgnil. In Ze je stal pred njim suZenj
",,lro,
rrr rrrrr govoril:
,()ospodar moj, ukazuj in zgodilo se bo!<
,\ladin mu je velel:
,Nasproti sultanove palaie mi sezidaj kar se da hitro iudovit
',rrrrr.j. kakrinega doslej ie ni imel noben vladar:. In ta saraj opremi
r lrzlioino kraljevsko opravo, kakrinc ic svet ni vidcl.<
,Zgodilo se bo, kakor ukaiujei,< je dejal suienj in izginil.
l'r'cden pa je napoiila jutranja zarja, se je suZenj Alatlinu
r,'1'r.t plikazal in mu rekel:
,(iospodar moj, palaia je dograjena, prav taka, kakrino si
zr.lcl.
Vstani in si jo oglej !<
1.
Alldin je vstal irr suienj ga je y taenutku ponesel k novo.
rg lrr.jr.rrt:ruu saraju. I(o ga je Aladin zagledal, mu je za trenutek
rn"trl rlih. Palaia je bila vsa iz jaspisa in belega porfirnega marrrri,r.irr in iz mozaikov. Suienj ga je por.edel v zakladnico, ki je
I'rlrr lxrlna zlata in srebra in dragocenih draguljev v nezaslilani
rrr rrr.lrrcr:cnljivi mnoZini. Od tod ga je yedel suZenj v sosedni prouti,r'. l,.lcr je Aladin zagleilal dragocen pribor in posode, ponve,
l,,rtliir.. plailnje, kroZnike in daie iz iistega zlata, Nadalje ga je
1,,.lirrl v lrrostorno sobano, kjer so stale neltete skrinje, do vrha
.,rgrolrr.jr:rro s kraljevskimi oblaiili in z indijskimi ter kitajskimi
tllrrirrrrrrri, prctkanimi z zlatom in srebrom, lako da sc mu je od
t,,lil'r.grr liilra zavrrelo v glavi. In nato mu je suienj razkazal vrsto
n.lrrrrr, hi so lrilc polne nepopisnih dragocenosti, dokler ga ni pri.
;,, lirrl v honjuinico, v liateri je Aladin zagledal Zrebce in kobile,
,lzl,illj,
kakrlnih bi zarnan iskal v hlevih najmogodnejiih vladarjev. Su_
icnj ga je odpeljal v oroiarno, ki je bila polna oroZja in dragu.
cenih sedcl, okraEenih z biseri, dragulji in clrugimi Zlahtnimi
karnni. In vse to je bilo delo ene same nodil Alailiu se ni mogel
nagledati vseh teh zakladov, kakrlnih ni zmogel noben vladar na
svetu. In po paladi je mrgolelo skopljencev in suienj, izbranilr
lepotic, ki bi mogle s 6yojo lcpoto zmelati tudi najbolj vnetega
sl'ialnika
Med najbolj iudovitimi stvarmi y saralu pa
-boijega.
je bila visoka
vrtna uta s ltiriinrlvajsetimi odti, ki so bili iztlelani
iz samih smaragdov, rubinov, topazov, hiacintov in drugih ilaht.
nih kamnov.
I(o si jc Aladin suruj oglcdal, go jc bil na vso moE vesel. ves
sreden sc je obrnil k suinju in rru rckcl:
>Zelim si satno ic ene stvari, ki Bem ti jo pozabil naro6iti.<
>Ukaii in zgodilo se liol< je dcjal suienj.
Tedaj mu je Aladin rekel:
, noskrbi mi preprogo iz sijajnega, z zlatom pretkanega bro.
kata, ki bo segala od mojega saraja pa do sultanove palade, da bo
lahko kraljiina Bedrulbudur hodila po njej, ne da bi se dotaknila
gole zemlje.<
SuZenj je za trenutek izginil, nato se je povrnil
>Gospodar moj, storjeno je, kakor si ukazal !<
_ _biIn nato je Aladinu
ki
mogla pui6avniku
in rekel:
pokazal dragoceno iivopisano preprogo,
zmesti pamet. Razprostrta ju,"gotu,a
oii, ker je mislil, da ima prikazui. Ko pa
je ostreje pogledal, je zagledal pred sabo iudovito
falaio in opuiil
je segala od njegove palaie do nove. pray tako se je
!*.!--go-,ki
iudil paladi.-V tem iasu je prilel k sulranu vezir, ki je bil ves
zbegau zaradi pala6e, ki je preko no6i zrasla na golem zemljiiiu.
Ko je stopil pred sultana, sta se priiela razgovarjati o t"- "6r,lovitern dogodku. Kondno sta rekla:
>Pd Alahu, to je stavba, kakrine ne premorejo najmogoi.
ncj!i vladarji.<
In suhan je dejal vezirju:
BB
1,rrllio, kakrina je ta.<
lio jc vezir iz sultanovih besed spoznal, da je ta Aladinu na.
hLrrrjcn, ga je obila !e hujla zavist, Ker pa ni mogel zaenkrat nil.lrrl sloriti zoper Aladina, je raje moldal in sultanu ni odgovoril,
Mcd tem pa se je Aladin na svojem domu prebudil in vstal.
1,.,r .jr: videl, da je zuuaj beli dan in da je 6as, ko bo moral v pallio, kjcr so ga zbrani emirji, vezirji in velikaii driave ie dakali
rrrlnrli svatbe, je podrguil svetilko.
In
Ze se
je prikazal suienj in
rrrrr rekcl:
sultanovega do Aladinovega saraja.
_ - I(o :" je uaredil dan, se je sultan prebudil in odprl okno. fn
ko je pogledal skozi okno in zagledal nasproti svojega saraja
stavbo,
si je pomel krmeiljave
,ZrLr.j vidii, do je Aladin vreden moje hiere, kmljidne Berllrrllrrrrlur. I(do drug kot on bi mogel zgraditi tako pa1a6o, ki ji
ri r.rrnkc uc v vzhodnih ne v zahodnih kraljestvih.<
lz zovisti do Aladina pa je dejal vezir:
ll\rlogoini sultan, ta stayba iu vse njeno bogastvo je lahko
,rrrr,r dclo iarovnije, kajti ni ga na svetu iloveka, ki bi mogel
i'.zi(lnti rak dvorec v eni sami noii.<
,[z tebc govori gola zavist,< ga je zavrnil sultan. >Ali nisi
lril zrnvcn, ko seru Aladinu poklonil stavbiiie, na katerem naj bi
lrorrtrrvil saraj za mojo hierko? Sicer pa mislim, da 6loveku, ki
rrrrorc jutrnino toliklne vreduosti, re more biti tako tdko sezidati
rUkazuj in zgodilo se bo!<
Aladin pa mu je rekel :
>Zdaj moram v sultanovo pala6o, ker praznujemo danes po.
r.[o. Zato potrebujem deset tisoi zlatnikov, ki mi jih morai talL,rj lrriskrbeti.<
In suienj je za trenutek izginil in ie mu je prinesel deset
tixrx: zlatnikov. Aladin je zajahal svojega irebca in se v spremstyu
rro.lih mamelukov, ki so jahali pred njim in za njim, odpravil
I'roli dyorcu. Med potjo pa je trosil zlatnike in se ljudem na vso
,,r,rrl prikupil, da so vsi hvalili njegovo dareiljivost.
Ko je prijezdil do sultanovega saraja in so ga emirji, age in
,r.tc, ki so tam nanj 6aka1e, zagledale, tedaj so pribodniki takoj
"t.kli k sultanu in mu naznauili Aladinov prihod. In sultan mu
1r'icl naproti ter ga objel in sedel na prestol, njega pa posadil na
"vo.io desnico. Yse mesto je bilo okraieno in v palati so godbe
rglnle in pevke pele. Nato je sultan zauLazal, naj prinesejo juiiuo
rr rkopljenci in mameluki so hiteli ia nosili jedila, ki so bila
89
takina, kakor se za kraljevsko hiio spodobi. In sultan, Aladio in
velikaii ter orllidniki deiele so jedli in pili, dokler niso imeli
vsega dovolj. Poroko so praznovali y saraju in y mestu. Ljudstyo
je po cestah vriskalo od vesclja in velikaii in sultanovi namestniki so prihajali iz daljnih hraiev v mesto, da bi videli Aladi
novo svatho. In ko so ljudjc iz rnesla in deiele priili pred sulta.
nov saraj, da bi se udelciili Aladinove svatbe, so zagledali tu pre"
krasni Aladinov dvorcc in liso rrrogli verjeti, da je bila sijajna
palada sezidana v cni sarri noii. Vsi so blagrovali Aladina in
klicali:
>Pri Alahrr, vrr:rlcn.jc, rla .|c srrllunov zet in Alah mu
daj
dolgo iivljr:n.ic..
l(o.ir: lrilo tiosilo lrri kla.jrr, jc AI;rrlirr vslal in se oil sultana
poslovil. Z rrrnrl)luki.jc pojcztlil k svo.jcrrru rlvor.rrr, tla lri tam pri.
praviI vsc za sprejern svoje Dcveslc, kr.aljiinr: Iltrlnrlrudur, I(o
jc jezdil skozi rnnoiico, so mu ljudje v en glas klir:ali:
>Alah pomnoii tvojo slavo in ti daj dolgo iivljcn.jc!<
In velikanska mnoiica ga je v slavnostnem sprevodu sprcmila
do njegove palade, on pa je trosil mednje denar. I(o je prijezdil
do svojega saraja, je razjahal, stopil vanj, scdel v divan, mameluki
pa so s prekriianimi rokami stali pred njim. Naio so mu slu;ab-
niki prinesli hladilne pijaie in ko si je urciil iejo, je velel ma-
melukomt suZnjam, skopljencern in vsem sluEabnikom v svojem
saraju, naj pripravijo vse, kar je potrcbno za sprejem njegove
neveste, kraljiine Bedrulhudur.
Ko se je popoldne zrak ohladil in je pripeka popustila, je
ukazal sultan svojim ietam, emirjem in vezirjem, naj ga pospte.
mijo na turnirsko polje, kjer so se vrlile vitcike igre. Tja je oiliel tudi Aladin s svojimi mameluki. Jezdil je plemenitega arabskega irebca
in na tur:nirskem polju se je izkazal v viteikih igrah
nihde od vitezov mu ni bil kos, Njegova nevesta, kraljiina
Bedmlbudur, ga je gledala z okna svoje palade in se je takoj zaljuhila vanj. Ko pa je videla njegovo moZarost in viteltvo, se ji jc
pliielo srce od sreie topiti.
I(o je Aladin v bojnih igrah premagal vse viteze! sta so s srrllirr)onr zopet vrnila vsak v svojo palaio. Zteier pa so priili lcliLaii rlciclc in vezirji ter spremili Alailina v sultanovo kolre[. k.ier
in
()0
in lrorliiavil. I(o je priJeI iz kopcli- si je oblekel
ilo^ ki .ir: Irilo ic sijajncjie od prejinicga, in zajahal konja.
lrr ,r.tr. irr r:rrrir.ji so jczditi pred njim in za njinr. itirje lezirji pa
',, i,rlrrrli z golirrri rneii ob njegovi strani. l(o je sprevod prispel
,1,, srrr';r.ja,.lc zarrkazal Aladin mamelukom, naj princscjo hladnih
1,r1rrl in slaii:ic in jih velel deliti med ljudsLvo, ki sc je sprevoda
rr,L lciilo.
SrrlLan.ie ukazal emirjem in velikalem, naj njcgovo hierko,
l'rl.lii.rro llcdrulbudur, posprernijo v slovesnem sprcvodu k nje.
,,,,rrrr ioninu Aladinu. Ob nevestini strani je ila Aladinova rlati,
lrr.rl rrjo pa iene vezirjev, emirjev, velikaiev in odliinikov. Desno
,,, l,.vo od nje so stopale suinje, ki jih je bil poklonil Aladin,
,rr rsrrlia od njih je nosila v rohi veliko voitenko iz kafre in am.
l,r'r' r zlatcm, z dragulji posutem sveiniku. I(o so priili y ieninov
,, r :r.i. so odpeljali nevesto v Aladinovo sollo, nakar je prilel Aladin
l, rr.lcj. Njegova mati je stala ob nevesli, kraljiini Bedrulbudur.
jc mnti za',' Lo jc Aladin stopil k nevcsti in ii sncl tant:ico, sc
r,, la nad njeno lepoto in rnilino, In |rav tako sc jr: r:rrrlila nad
,lr,,r'r.crn, ki je bil ves sezidan iz zlata iu dragih karrrnov in okra,,r ,, lcstcnci iz smaragdor in lriccintov.
Naro so pogrnili za veierjo, jedli in pili in se veselili. In ko
,' irrrcli vsega dovolj in so mize pospr-avili, je Aladin ystal in orll,, ljrrl nevesto v syojo sohano. I(o je drugo jutro vstal, mu je pri,,,.s,.1 ztkladnik razkolno! dragoceno kraljevsko obladilo, ki ga je
,,l,lr.hc[. Nato so mu prinesli kave, odilavljene z ambro. I(o jo je
,z1,il, je velel osedlati konje in je s svojimi mameluki odjezdil k
.ultrrnu. Sultan mu je v svoji palaii priiel naproti in Aladin
., .1r: priklonil pred njim in ga po r:edu in obredu zaplosil, naj
lrrirl: s svojimi vezirji in velikaii na kosilo k svoji dragi hrlcrki,
t'rrljiini Bedrulbudur. Sultan ga je objel in poljubil in nato y
..1,r'crnstvu svojih vezirjev in cmirjev odjezdil v Aladinor. saraj.
Tu ga jc Aladin poyedel k visoki vrtni uti, kier si jc sultan
,,;1lr:rla1 paviljon, okna in reletke na njih, ki so l)ilc vsc okraiene
.rrraragdi in drugimi ilahtnimi kamni. Ytern pa jc priila kraljiirra Bedrulbudur pozdravit svojega oieta sultana. l(o je sultau
r,L.l njen nasincjani obrazr jo je vesel objel in poljubil iu si nato
'
,,1llcrlal njene razkoinc sobane.
',,
1, r,Ir,p:rl
,,1,1i,,
9t
Ko pa je prilel ias kosila, so sluiabniki pogrnili mize, eno
za sultana, kraljidno Beilrulbudur in Atadina, druge za vezirje,
velikaie in odliinike deiele, glavarje, komornil<e in sultanove na,
mestnilie. In sluiabniki so jim postrcgli z redkimi, oLusnimi jedili
in osemdeset deklic jim je delalo druibo iu vsaka od njih je na
svojem godalu ubirala strunc, ki so zvenele tako prijetno iu ubrano, da bi mogle razvedriti tudi najvedjo iemeriko.
Ko je bilo kosilo pri kraju, jc odSel sultan poiivat v sobano
kraljiine Bedrulbudur in lrleJrridal sc je, da je njegova h6erka
sreira. Nalo se jc vrnil v svoj snraj.
Aladin je jczdil slchcrni dan skozi rnosto in trosil zlatnike
merl ljudi, trko da so ga zararli n.ir:govc r.adodarnosti vzljubili
bliinji iu dll.jni. Vrhu tcga.jc zvilal l)o(lporo rcvnim in bednim
in oseLno obdaroval ljudi, tako da jc lcl njcgov sloves po vsem
kraljestvu. Vzljubila pa ga je tudi kraljica lledrrrlbudur zaradi
njegove dobrote in viteskega poguma, s katerim je vsc prekalal.
Tako sta Aladinov sloves in slava nenehno rasla, podaniki so
si ga zapisali rr srce in ljudstvo ga je oboievalo. Tedaj se je na.
medlo, da se je nekaj sovrainikov dvignilo zoper sultana. Ta je
zbral svojo vojsko in postavil Aladina za vojskovodjo.
Aladin se je s svojimi bojevniki odpravil proti sovraZniku,
iigar iete so bile zelo ltevilne. Z golim meiem se je vrgel nanj
in ynela se je strahovita bitka, vendar je Aladin sovrainika pobil,
ga razprlil in pognal v beg in pri tem zajel velikanski plen. Nato
se je zmagoslavno vrnil v mesto, ki so ga njemu v iast okrasili.
Sultan mu je iel naproti, ga objel in poljubil in Aladinovo
zmago so proslarili po vsej deieli.
Tako je iivel in cvetel Aladin v iasti in spoitovanju, med.
lern ko je iarovnik po svoji vrnitvi v domoyino preidel dneve in
dneve v ialosti in bridkosti, Kar naprej se jc grizel, da sta bila ves
njegov trud in napor za svetilko zaman in da se mu je riba, ki jo
je i,e &ial, izmuznila iz rok. O vsem tem je tuhtal, vzdihoval in
v togoti preklinjal Aladina iu zdaj pa zdaj zahlical:
>Prav je, da je to seme zanikrno poginilo pod zeurljo, kljti
tako irnam vsaj upanje, da se 6e kdaj dokopljem do svcLilkc, ki
jc rLrlrro spravljena.<
92
jc
razjctlal dvom, ali je res vse tako, kakor je rnrgeometrijo. Dolgo je
, r'trrl. risol in ratiunal, da bi dognal, ali je Aladin poginil in ali
i,. rrr.tilka ic vcdno na varnem pod zemljo. Napeto je gletlal v
,r,o.ir: r:ilcirrc, vcndar svetilke v njih ni mogel zaslediti. Tedaj se
ll lnzlogotil in priiel znova irtati in risati, da bi dognal, ali je
l(rrr' 1rt gn
rlil. rc jr: ncl<cga tlne vrgel na iarovniiko
r\lrrlirr v zakladnici poginil. Tudi njega ni nalel pod zemljo.
Zgrnlrila ga je neskon6na togota, kajti zdaj je spoznal, da {ant ie
iivi, rla se je reiil iz jede in da je lastnik svetilke, zaradi katcre
jr. orr pretrpel toliko muk in teiav, kakor nihie na svetu. Zato si
.jrr rlcjal: Zavoljo te svetilke sem pretrpel tolikEne napore, teiave
irr rratlloge, kakor ie nihie na svetu in ta prekletnik mi jo je brez
,lr.lrcrnega truda prevzel. In kdo ve, de ne pozna iarobne moii
,rr.tilke in je zdaj bogatejii kot kdorkoli. Moram ga torej poiskati
irr ugonolriti. Nato je pridel znoya risati svoje direiare in iz njih je
je Aladin pridobil veliko bogastvo in vzel sultanovo
''lzlrral, da si
lricr za ieno. Tedaj sta ga zadeli kuhati taka jcza irr zavist, da ni
lr:ri strpel doma in se je takoj odpravil na I(itajsko.
Ko se je od svojega potovauja oilpoiil, se je Afridan odpravil
r rrcsto in hodil po cestah in ulicah in poslulal ljudi. Vsi so go.
rrrlili samo o novi paladi in njeni krasoti, o Aladinovem prikup"
rr:rn znaEaju, o njegovi radodarnosti iu velikoiluinosti ter njegovr:ru plemenitem vedenju. Tedaj je A{riian stopil k enemu od njih,
ki so tako na vsa usta hvaiili Alailina, in ga vpraial :
>Mladi moZ, kdo je oni, ki ga tako hvalite in slavite?<
Mladeni6 pa mu je odgovoril :
>Zdi se mi, da si tujec in da prihajal iz daljne deiele; toda
icprav si tujec, si vendarle moral ie sliiati o emirju Aladinu, iignr sloves se je, kakor vem, raznesel po vsem svetu in 6igar snraj
.ic pravo svetovno 6udo, znano od blizu in daled. I(ako je mogoie,
rla ti to;e ni prillo na uho in da ne pozna! niti Aladinovcga irle.
rra, ki ga Alah ohrani v 6asti in spoltovanju.<
Afriian mu je odvrnil :
>Niiesar si ne ielim bolj, ko da si ogledam saraj in zato
to prosim, da me popelje! tja.<
93
In mladenid ga je peljal k Aladinovemu saraju. Ko je Afri
6an zagledal palado, je spoznal, da je dudovita stavba delo sve"
tilke in vzkliknil je:
>Tako mi iive glave, temu preklicanenlu krojadevemu siuu,
ki si !e vederje ni znal zasluZiti, rnoram splesti zanko, iz katere
se ne bo vei reiil. In ie bo ilo vse po sreii, kakor mislim, bo njegova mati kakor svoj6as ves boZji dan vrtela kolovrat, on pa mi
bo pladal z
glavo.<<
Yes togoten na Aladina sc jc 6arovnik yrnil v svoje gostiide.
Tu je poiskal svojc astloloikc priprave in svojo iarovniiko risal.
nico, da bi dognal, kjc jc svctilka. In ko jc videl, da je v saraju,
yendar ne pri Aladinrr, sc jc nu vso rnoi razvcselil in vzkliknil:
rSedaj nc Lro tcZko tcrnu nepridipruvu vzcti iivljenje in najti
pot do svctilkc.<
Nato je odlel h kleparju in mu rekel:
>Napravi mi nekaj svetilk in to iimpreje. Ne bom stiskal
pri plaiilu.<
Klepar se je takoj lotil dela in ko jih je izgotoyil, mu jih je
Afriian dobro platal in jih odnesel v gosti56e, kjer jih je del v
svojo kolaro. Nato se je odpravil s koEaro po cestah in bazarjih
in yenomer klical :
>Kdo zamenja staro svetilko za novo?(
Ko so ga ljudje slilali tako vpiti in klicati, so se smejali in
rekli :
>Brez dvoma se je no;u zmeialo, da pouuja nove svetilke
za stare,( In kraj njega se je nabrala velika mnoiica in paglavci
so tekali za njim, se mu posmehovali in kri6ali, on pa se ni zme.
uil za to, marved je Lar naprej klical iu oznanjal. Tako je obredel
vse mesto, dokler ni priiel pred Aladinov saraj. Tu pa je priiel
klicati s ie moinejlim glasom, otroiad okrog njega pa je vpila:
>Zme6alo se mu je, zmeialo l<
In namerilo se je, da je bila kraljidna Bedrulbudur tisti ias,
ko je Afridan klical precl palaio, ravno pred oknom in ker ni
vedela, kaj ta vriii pomeni, je velela eni svojih suienj r
>Stopi dol in poglej, kdo oklicuje in kaj oznanja !<
Suinja je stopila na cesto in sliiala nekoga klicati:
rl(rlo zamenja staro svetilko za novo?<
94
in ga zasmehovali. Suinja
Bedrulbudur in ji sporodila:
r(iosporlarica rnoja, nekdo klide na cesti: Kilo zamenja staro
avr.tilko zt novo'/ In otroci se pode za njim in se rnu rogajo.t<
lrr
rr,
ot
rrxri no tokuli okrog oklicevalca
jr vlrrilu lr kraljiini
'l'cdaj se je rudi kraljiina Bedrulbudur smejala takcmu au'
r
lrritvrr.
I(o se je Aladin preselil iz domaie hile v pala6o, iudeine
rlr.tilkc ni varno skril, kakor bi bilo potrebno. Spravil jo je v
*vo.io slrrambo in jo tam zaklenil. Ena izmeil suZenj, ki je to videla,
1,rr
.jc scdaj rekla
kraljiini Bedrulbudur:
v shrambi naiega
Alailina videla tako staro svetilko. Pouuilimo jo temu
l.rolnjarju za novo, da vidimo, ali jo bo res voljan zamenjati.(
Tedaj je kraljidna Bedrulbudur rekla suinji:
rPrinesi staro svetilko, o kateri praviS, ila si jo videla v
>Gospodarica moja, spominjam se, da sem
g,,s1roda
gospodarjevi shrambi.<
Kraljiina Bedrulbudur pa ni vedela ni6 o svetilki in o njenih
irrdovitih lastnostih, s pomoEjo katerih se je njen soprog Aladin
lrovzpel do tolike moii in bogastva, I{otela je samo preizkusiti
rrroiaka, ki je ponujal novo svetilko za staro. SuZnja je odila v
Aladinovo shrambo in se yrnila s svetilko h kraljiini, ae da bi
krtcra od njiju kaj slutila o lokavosti in prekanjenosti afriikega
iurovnika. In kraljiEna Bedrulbuilur je ukazala enemu izmed skopljcncev, naj stopi k moZu na cesto in zamenja staro svetilko za
rrovo. Skopljenec je vzel svetilko, iel na eesto, jo ponudil kroirrjarju in dobil zanjo novo, Nato se je vrnil h kraljiEni Bedrul"
Irudur in ji izrodil novo svetilko. Ko je kraljiina Bedrulbudut
virlela, da je svetilka popolnoma nova, se je veselo zasmejala in
ni se mogla naduditi nespameti kroinjarja, ki je dajal novo blago
zil staro.
Ko je AfriEan dobil svetilho in spoznal, da je to svetilka iz
zakladnice, si jo je nemudoma vtakuil za srajco in prepustil vse
ostale svetilke ljudem, ki so hoteli zamenjati stare za nove. Nato je
pohitel iz mesta ven med travnike ter tu poiakal, da se je narerlila noi in da ni bilo iive ilule daleE naokoli. Potem je vzel sve.
titko, jo podrgnil in ie se je prikazal pred njim dZin in zaklical:
>Ukazui, zgodilo se bo !<
v5
A{riian pa je dejal:
>Dvigni Aladinov saraj z zernljiSda, kjer stoji, in ga prenesi
z vserni njegovimi stanovalci in z mano vred v moje rodno mesto
r.A{riki. Vem, da pozna! to mesto in zahtevam, da postavi! palaio
sredi vrtov mojega rodnega kraja,<
>Zgodilo se bo, kakor ukazujei,< je dejat diin in prestavil
Afridana in Aladinov sarrj z vscm, kar je bilo v njem, v Afriko.
Sultan pa, ki je irnel svojo lrtierko, kraljidno Bedrulbudur,
nadvse rad, je imcl nuvarlo, rla.ic vsako jutro, ko se je prebuilit,
pogledal proti njcnirlr ol<norrr in sc prcpriial, ali je ie vstala. In
ko je to jutro vstal i kot po navadi orlprl zamreZeno okuo, da bi
videl svojo lrrlcrko, jc zaman nalrcnjal oii, kajti tam, kjer je stala
prcj Aladinova pulada, je lrila scdaj zol)cl {lola lcdina kakor nek.
daj. To ga jc zmedlo in zbegalo in priricl si jc rncti odi, rnisled, da
ga zapulia vid in nato je zopet pogledal. Iu zopet je moral ugotoviti, da se ne moti in da o Aladinovi palaii ni ne duha ne sluha,
<ieprav si ni vedel razloiiti, kako se je to zgodilo. V svoji zbeganosti je lomil roke in solze so ae mu ulile po bradi, ker ni vedel,
kaj se je zgoililo z njegovo hderko. Dal je poklicati vezirja in ko
je ta pritekel in videl sultana vsega prepadlega, ga je vpraial:
>Mogodni sultan, Alah te varuj vsega zlega, kaj ti je, da si
tako obupan?<
Sultan je odgovoril:
>Ali ne ve-i, kaj se je zgodilo? Poglej skozi okno!<
In vezir je stopil h oknu in poglerlal skozenj, napenjal svoje
oii in ni mogel vcrjeti tega, kar je videl: tam, kjer je !e vderaj
stala Aladinova palaia, je leiala sedaj pusta leilina. Zmeden in
zbegan se je vrnil k sultanu, ki ga je vpraial:
>Ali sedaj vei, zakaj sem obupau?<
>Vsemogodni sultan,< je dejal vezir, >ali ti nisem rekel, da
je ta saraj in vse, kar je v njem, delo iarovnije.<
Tedaj se je sultan raztogotil in vpraial:
>I(je je Alatlin?<
>Na lovu!<< mu je odgovoril vezir.
Tedaj je sultan takoj ukazal nekaterim agom iu str.aiar.jcrrr.
nl.i lroiiicjo Aladina in ga vklenjenega, z rokami na hr.Ltrr, yrr.i96
tx,ljrjo lrrcdenj. In age, vojaki
rlinrr naili, so mu rekli:
in straiarji
so
odili in ko so Ala.
rAlodin, gospotlar na!, ne zameri nam, sultan nam je ukazal,
rrlj tc primerro, zveiemo iu damo v okove. Oprosti nam, tak je
rkrrz sultana, ki mu moramo biti pokorni.<
Ko je Aladin sliial straiarje tako govoriti, je ostrmel in
lrr.noda mu je v grlu zastala, ker ni vedel za vzrok takega ravnarrjl. Obrnil se je k njim in jih vpraial:
>Poveljniki in vojaki, ali ue veste, zakaj vam je sultan to
rrkazal? Ne iutim se krivega in ne vem, da bi se pregreEil r,e
z,opcr sultana ne zoper drZavo.<<
Oni pa so odgovorili :
>Gospodar
na!, prav nii ne vemo, kaj je vzrok
sultanoye
rrcvolje.<
Tedaj je Aladin skodil s konja in
jim je rekel:
>Storite, kakor vam je sultan ukazal, kajti sultanovi ukazi
rrr rnorajo brezpogojno izpolnjevati I<
Nato so poveljuiki Aladina uklenili v i:elez,je in ga v okovih
gnuli v mesto. In ko so ljudje zagledali Aladina v ielezju in izve.
rl:li, da lnu hoie sultan vzeti glavo, so zgrabili za oroije, zapustili
xvoje hile iu sledili vojakoq, da se prepriiajo, kaj se bo zgodilo.
l(o so prignali vojaki Aladina do saraja, so 5li k sultanu in mu
rporoiili, da so Aladina pdjeli in prignali. In tedaj je
sultan
rrkazal krvniLu, naj Aladinu vzame glavo. Ko pa so ljudje to izve.
rlt:[i, so navalili na vrata saraja in sultanu spoaoiili, da boilo pri
priii
naskodili saraj in pokonEali vse, kar je v njem, ie bi se
Aladinu karkoli hudega zgodilo. IGvnik pa je ie pripravil klailo,
Alailina ter tw zayezal oii, Tudi je ie 5el trikrat
iakal zadnjega ukaza. Ko je sultan videl, ila se mu
Ijudstvo punta in da naskakuje saraj, je nemuiloma ukazal rablju,
rraj s svojim opravilom ie poiaka. Upornikom pa je poslal odpo"
slanca s sporodilom, da je Aladinu odpustil in ga pomilostil.
I(o je bil Aladin prost in priiel prcd sultana, se mu je po.
hlonil in rekel :
>Gospodar in vlailar, pri vsej milosti, ki si rni jo nekdaj iz.
hrzoval, te prosim in rotim: poyej mi, kaj scm zakrivil, rla si me
izroiil rablju.<
grrivezal nanjo
rrkrog njega in
?
l'isoa
in .na
noa
97
>PodleZ,< je zaklical sultan, >delal se nevednega in nedolirnega, ko da ne bi vedel, kaj si zagreiil. Poglej, norec, skozi okno
in mi povej, kje je tvoj saraj in moja h6i, ki je v njem pre'
hivala.<
I(o je Aladin pogledal skozi okno, je videl ua prostoru, kjer
je bil dal sezidati svojo palaio, Ie prazno in pusto zemljiide' Ves
zmeden se je vrnil k prestolu.
>Kje je tvoj saraj,< ga jc vpralal sultan, >in kje je moja
hdi, kri moje krvi in moj erlini otrok?<
>Mogoini srrltan,< ic orlgovoril AIa<lin, >pri Alahu vsemogoEnem se ti zaklin.iurrr, rll ttc vcttr, krko jc saraj izginil in kaj se je
z njim zgodilo.<
>Aladin,< rnu je odgovoril sullan, lni rni za saraj, marvei za
mojo hicrko in zalo sern re ludi pomilostil, du rni jo najde6. Toda
brcz nje mi ne hodi vei pred oii in Ie je ne najdc!, te dam, pri
vsem, kat mi ie svetega, obglaviti.<
>Naj se zgodi, kakor si ilejal,< je odvrnil Aladin, >dovoli uri
rok ltiridesetih dni. Ce je po preteku tega roka ne najdcm, rni
vzemi glavo ali stori z mano, kar te je volja.<
>Prav,< je oilvruil sultan, >dam ti rok ltiridesetih dni, toda
nikar ne misli, da mi ute6e5, kajti moja roka je dolga.<
>Gospodar in vladar,< je dejal Aladin, >bodi tako, kakor sva
se zmenila. de je pa v tem iasu ne uajdem, se javim sam, da mi
vzame! glavo.n
Ko so ljudje videli, da je Aladin zopet prost, so se pomirjeni
vrnili
na svoje domove.
Aladina pa je stvat hudo potrla. Zalosten je zapustil saraj in
zgubljen blodil po mestu. Ni mogel razumeti, kako se je vse to
zgodilo. Y mestu je ostal dva dni ter poilnevi iu pouodi razmiiljal
in ugibal, kako bi naEel svojo mlailo ieno, kraljiino Beilrulbudur,
in svoj saraj. In ves ta ias so mu nosili ljudje skrivaj jesti in piti.
Nato pa je zapustil mesto ter blodil tjavendan po stepi, dokler ni
pri6el do neke reke. Y svojem obupu si je hotel kondati iivljenje
in skoditi v voilo. Ker pa je bil veren musliman, je stopil rra breg,
rla bi opravil poprej obred umivanja. In ko je z rokami zajel vodo
in se priiel umivati, je pri tem nevede podrgnil tudi svoj prstan,
qB
rrn hrrlolrgr
jc
Zc
bil
pozabil in teilaj se je pojavil pred njim
in mu rekel:
,llkozuj in zgodilo se bol<
rrrir.rr.j ;rrstuna
l(o
jc
Aladin zagledal dZina, se ga je na vso moi razveselil
irr rrrrr r'trkel:
,ltriili rnoj saraj in ga prinesi sem z mojo soprogo, kraljidno
li,rllrrllrutlur, vred in z rrsem, kar je v paladi.<
,Oospodar moj,( je odvrnil suienj, >zelo mi je Zal, toda tega,
Irrl znlrtcvai od mene, ne zmorem, ker je to, kar si ieli!, v ohlasti
.rr.tilkr. in nasproti njej sem brez moii.u
,('ir je tako, kakor pravi!,< mu je dejal Alailin, >potem me
t,r'r'rtrrvi vsaj v oni kraj, kjer je seilaj moj saraj in kjer je moja
rlrrrr. kluljiina Bedrulbudur.<
liornaj je Aladin spregovoril te besede, ie ga je ilZin dvignil
rr v tr(lnulku ponesel v Afriko ter ga postavil pred njegov saraj,
prrl srrlrarre njegove soproge. eeprav se je ie znoiilo, je Alailin
rr,rrlnllr: spoznal svojo palaio in sedaj so ga minile vse skrbi in
lrrirl[osti. Ker pa ie nekaj dni ni spal, ga je premagala utrujerr.xl, rln .jc legel pod palmo in kmalu zaspal. Tako je poiival do
l,.L.11rr.irrtra in prebuililo ga je ivrgolenje ptic. Tedaj je odIel k
r',1 i, hi .je rekla proti mestu, si umil roke in obraz ter opravil
rrlrrcrl rrrrrivanja, nato pa se je vrnil preil saraj ter sedel pod okna
'r.i. r.lrroge, kraljiine Bedrulbudur.
'lir 1ra je od dne, ko so jo lodili od njenega sopr:oga in odeta
.rrltnrrrr, |rav slabo spala in vstajala ie o prvem svitu. In po pre.
,rrti rroii je v solzah posedala po svojih sobanah ter razmilljala
. rrr*rr.ii, v katero jo je spravil hudobni a{riiki iarovnik. Ko se
1,, rrrrr',.rlil tlan, je prilla k njej suinja, da jo obleie. fn namerilo
",. jr., rlrr .ir: odprla suinja prav ob tej uri okno in pogledala na
,rt irr znglcdala tam Aladina, ki je sedel pod palmo. Takoj ie
r,rl li.rlrr svoji gospodarici, kraljiini Bedrulbudur:
,(losprr, gospa, naE gospodar Aladin je spoilaj l<
lrr kllljiina Bedrulbudur je pritekla k oknu in zagledala
1,,r,1 lrrrlrrro Aladina, ki je prav tisti hip dvignil glavo in se ozrl
1,r,'tr rr.ir.j. lrr pozdravila sta se v brezmejnem veselju in kraljiina
llr.rlr rrllrrrrlrrr rrrrr jc zaklicala:
,l'r'irli rrl zr(lnja vrata k meni, zdaj iarovnika ni tu.<<
99
In
gospodarica Bedrulbudur ga
je priiakala pri vratih in
tedaj sta se objela in poljubljala, dokler se nista od preYelike
sreie razjokala. Nato sta sedla in Aladin je rekel:
>Gospodarica moja, rad bi te nekaj vpraial. Ali veE, kje je
ona stara bakrena svetilka, ki sem jo svojias spravil v skdnjo v
svoji sobi?<
Ko ga je kralji6na Bedrulbutlur sliSala spraievati po svetilki,
je vzilihnila in rekla :
>Dragi moj, prav ta svetilha jc prinesla vso nesreio nad nas.<
In nato mu jc povcdala vsc orl konca do kraja, zlasti, kako
je zamenjala staro svctilko zu novo, in mu rekla:
>In toko srrto sc drugega jutlu znalli v rej deieli. Oni pa, ki
mc jc prcvuril in rni zamenjal svcLilko, rni je povedal, da je to
storil s svojo iarovnijo in s pomoijo svetilkc in da smo zdaj v
njegovi deieli.<
I(o je kraljiina svojo pripoved koniala, je Aladin rekel:
>Predraga kraljiina, povej mi, kaj nahlepa ta hudobneZ zoper
tebe, kaj ti pravi in govori in kaj hoie od tebe?(
>Ysak dan prihaja k meui v obiske,< je odgovorila kraljiina,
>in me nadleguje s svojo ljubeznijo, Zahteva, da bi ga vzela na'
mesto tebe, tebe pa pozabila. Tuili mi pravi, da te je ilal moj ode
sultan obglaviti in mi razlaga, da si otrok revnih stariev in da se
imai njemu zahvaliti za vse svoje bogastvo' S siadkimi besedami
me skuia spraviti v dobro voljo in potolaiiti, vendar mu doslej
privoiiila ne lepega pogleda ne dobre besede.<
>Ali vei, kam je dal svetilko?< jo je vpralaI Aladin.
>Vedno jo nosi pri sebi,< je odvrnila kralji6na, >in nisem !e
viilela, da bi jo dal iz rok.(
I(o ie Aladin to sli5al, se je na vso mod razveselil in rekel:
>Kraljiina Bedrulbudur, zilaj moram prod in vrnem se v
drugaini obleki. Ne spraluj in se ne iudi, marve6 postavi eno
izmed suienj k zailnjim vratom, da mi bo odprla vrata, kakor
nisem
hiro
me bo videla prihajati.<
Nato je Aladin odiel. Med potjo pa je sredal nekega kmeta irr
rrrrr lekel
:
>I(met, vzemi mojo obleko in daj mi zanjo svojo.t
t00
l(cr po se je kmet branil, mu je Alailin njegove cape s silo
,,lvzcl,.iih oblckel in mu dal v zameno svoje dragoceno obladilo.
Nrrto .jr: ulrral pot proti mestu in je tam poiskal bazar drogistov.
'l'rr.ir: kupil moino mamilo. Nalo se je vrnil po isti poti uazaj
I xlrtju, kjer mu je suinja, ko ga je spoznala, odprla zailnja vrata.
lrr ko je Alailin pozdravil svojo soprogo, kraljidno Bedrull,rrrlrrr', ji je dejal:
ll'osluiaj me, kraljidna Bedrulbudur, in stori tako, kakor ti
1,r,r'rrr:crn- Obleci se praZnie, kakor za sveiane prilike, olilpaj se
irr prr:icni sence skrbi s svojega obraza. In ko bo priiel hudobni
Alliiarr, ga prijazno pozdravi ter sprejmi z nasmejanim obrazom
rrr grr l.iubeznivo vpraiaj, ali hi hotel s tabo vederjati. Bodi pri
r,.rr vcscla in delaj se, ko da si na svojega moia Aladina in svo'
jr,gn or:cta sultana ie pozabila, njega samega pa od srca vzljubila.
I'r'orri ga, naj prinese k veierji rdeiega vina in ko boi z njim sama
1,ri vcicrji, se preieano smej in napivaj na njegovo zdravje' To
ut.r'i vrx:klat in ko bo! opazila, da mrr je vino stopilo v glavo in
,l,r lo rrru oii ie motne, tedaj izsuj la pralek v iaio in ga pomciaj
r rirr.rrr. Kakor hitro bo izpil ia!o, v katcro si vsula pralek, bo
l,rrrlr.l kot mrtev na tla.(
l(o .je gospoclarica Bedrulbudur to sliSala, je dejala:
,/l'cZko mi bo storiti to, kar od mene zahtevai, ker takih
ntvrui rrisem prav nii vajena, vendar te bom posluiala, ker vem,
,l,r H,. to rnora zgoditi, ako se hoieva reEiti hudobneia, ki je kriv
r
"r. rrr.jinc
nesrede.<
Alailin in kraljiina Bedrulbudur jeilla in pila, dokler
rrirtrr irrrcla dosti, tedaj pa je Alailin vstal in zapustil saraj. I(raliulrulbudur pa je poklicala svojo spleti6no, da jo prainje
11,,
Nrrto sta
'rrr
,,1,rrrr
i in nalepoti6i.
je oblekla razkoino obleko in se podilavila, ie je
l,rl rr, ljrlri gost pri vratih. Atridan pa je bil ves prcseneien, ko
1,, ic r,irlcl tako nalepotiieno in da ga je ona proli svoji navadi
l(orrraj si
Njegova strast pa je divje zagorela,
poklicala k sebi in mu rekla:
,l,.irrlri moj, pridi nocoj, de te je volja, k meni na veierjo.
/,r,l,rlti rrri jc ialosti, ki dela dloveka starega. Tudi ie bi Zalovala
"1,ri..ir.lrr e nasmejanim obrazom.
1,,, 11rr .ir: klaljiiina Beilrulbudur
,, tisoi lct,
lri to nc hilo nikomur v korist in moja ialost bi Ala'
101
dina ne priklicala v iivljeuje. Zdaj ti namred verjamem, kar si
mi veikrat dejal, da ga je dal sultan, moj ode, iz ialosti nad mojo
izgubo usmrtiti. Ne iudi se, da sern danes drugainih misli kot
pretekle dni. Razumel me bo!, da sem se morala izjokati, toda
zdaj je joka in stoka dovolj. Odloiila sem se, da boi zdaj ti moj
ljubi in dragi, ko je Aladin mrtey in si ti po njem edini moi,
ki ga poznam. Zelim, da priclei nocoj k meni vederjat in popit
iaio vina. Zato te prosirn, du prineseS s sabo afriSkega vina, ki bi
ga tako rada okusila.<
Afriiana so njcne ljulleznivc lresedc vsega omamile in ves
sreien je dcjal:
>Oiarljiva lcgrotica, najlcpia rncd icnarrri, tvoj sluZabnik sern
in tvoje icljc so rui zapoved. l)onra irrarn vri: vina iz naie deiele,
ki sern ga skrbno iuval in imel oseru lct slrranjcncga pod zemljo.
Takoj stopim ponj in odtoiim toliko, kolikor narna ga bo treba.
Potrpi trenutek, takoj se vrnem.< Nato je jadrno odhitel in se
6ez kratek 6as vmil z vinom. Sedla sta za tonizo irt jcdla in iez
ias se je kraljiini zahotelo pijaie in suinja je natodila iaio njej in
Afriianu, nakar je kraljiina Bedrulbudur napila na njegovo
zdravje, on pa je na njeao izpraznil ia5o. In sedaj je priiela
kralji6na Bedrulbudur, ki je bila umetuica v zgovornosti in v
laskavem besedovanju, z njim ob vinu kramljati in ga s sladkim
govorjenjem mamiti. In Alriian je njenemu dobrikanju res verjel
in niti malo ni slutil, kako leze v nastavljeno zanko.
Ko je kraljiina Bedrulbudur videla, kako ie ves god od
Ijubezni, in opazila, da mu vino stopa v glavo, je vzela njegovo
iaio, jo natodila z vinom, nalaa je namignila suinji, naj mu ponudi njeno daEo, v katero je skrivaj natrosila mamila. In tedaj je
Afriiau, ki se mu je od ljubezni in vina ie vrtelo v glavi, prijel
6a!o in jo izpraznil do dna. In v istem trenutku se je kot mrtev
zgrudil na tla iu ia6a mu je pailla iz rok. Tedaj se je kialji;na
Bedrulbudur oildahnila in suinje so zaplesale krog nje in odprle
gospodarju Aladinu yrata.
Ko je videl Aladin kraljiino za mizo, Afriiana pa na tleh, je
sLopil k njej, jo poljubil in se ji s solzami veselja v oich zahvalil.
Nato ji je rekel :
r02
rPojdi s svojimi suinjami v svojo sobano in me pusti samega,
,lrr opravim zadevo do kraja.<
In kraljiina Bedrulbudur se je nemudoma umaknila s svo'
za njimi,
.iirrri suinjami v svoje sobane. Aladin je zapahnil vrata
,tolril k Atridanu, mu potegnil svetilko izza oblekc, nato pa je
rzcl rnci in mu odsekal glavo. In sedaj je podrgnil svetilko in
trrlr.oj se ie prikazal suienj in mu re]<el:
>Ukazuj
in zgodilo
se bo !<
Aladin mu je dejal r
rrodnesi ta samj od tod na Kitajsko in ga postavi na njegovo
lrrcjinje mesto nasproti sultanovi palaii!(
,Zgoililo se bo, kakor ukazujei !< je odgovoril suienj. In v
t,,'rrlku so bili kraljiina Bedrulbudur, Aladin in njegov saraj
z vsr,rrr, kar je bilo v ajem, prestavljeni ra Kitajsko'
Ves ta ias pa je sultan neprestano ialoval nail izgubo svoje
lr, r.r'c, kraljiine Bedrulbudur in v solzah posedal ob oknu od jutra
,1,, rr.r:cra- I(o je zjutraj vstal, je pohitel k oknu z reletkami, gu
,,,l1rtl in pogledal ven v smeri, kjcr jc hila rrckoi Aladinova palaia,
rrr ko jc zagledal tarn golo in pusto ledino, se jc zjokal, da so ga od
l,r,.litilr solza peLte odi. I(o pa je tistega jutra, ko je Atriian
rrplrrlril glavo, vstal in kakor po navadi odprl okno in pogledal
r,
zagledal pred sabo Aladinovo palaio. Pridel si je meti ot:i
'r. .io
lr I'. .lc taho buljil iu buljil skozi okno, je nazadnje le spoznal,
,lrr grr or:i ne varajo in da je to, kar vidi, res dvorec njegovega zeta.
'lirl.,rj.jc ukazal osedlati konja, ga zajahal in pojezdil k Aladinor.r,rrr sirraju in Aladin, ki ga je videl prihajati, mu je stekel
rrrrl,r'ori. llrijel ga je za roko in ga povedel v sobano k njegovi
l,r.rki, kraljidni Bedrulbuilur, ki ga je Ze vsa nestrpna iakala. S
jo obsul s poljubi in ona rrru
",,l.rrrrrri v oieh jo je sultan objel in
poljube,
1,, r' r*,,lznlr vraiala
Nrrto jc pridela kraljidna Bedrulbudur svojemu oielu sultanu
p,r ilxrrr.rlovati svoje doiivljaje in ko je koniala, ji je Aladin segel
r l,r.<.rhr in pripovedoval, kako je ubil hudobnega iarovnika. In
1,, <r si vsc povedali, je Aladin popeljal sultana v soscdnjo sobano
,rlrrrr p,rliuzal Airidanovo truplo, Sultan je ukazal, naj truplo
,rlrr,.rlio in ga seZgo, pepel pa raztaesejo na vse vetroYe. Nato je
\l,,,lirrrr olr.jcl in mu rekel:
103
>rOdpusli rni, dragi sin, da ser ti hotel vzeti gl:rvo zaratli tega
podlcgr iarovnika, ki ti je str.egcl po iivljenju. Otlpusti mi, de
sem trdo ravnal s teboj, toda skuiaj razumeti, kaho mi je bilo pri
srcu, ko sern zvedel, da so nri ugrabili edino h6erlio, ki mi je
drai.ia Lot lastrro iir ljcnjo."
Tako se je sultan ,{ladinu o;rravir:eva1 in ga poljubljal rer
olrjo,nsl. y',1"6;, pa rrrrr j,. r.r,k,.! :
>Mogoini sultan, nir: raliciS nisi storil, kar bi bilo zoper
zakon. in tudi jaz sc rrisr:rrr lrrcgrciil riti zoper tebe niti zoper
t't'oje zakone. Vsc ncsrr:ric.ic I'il Lri! s:rrrro porlli a{riiki iarovnik.<
Nato .lc srrllan rrLirz:rl rrrr.sto okrasiri in prirctliti sijajno ljudsko slav.jr:, l)o glrrsrril,ilr lrrr .jc rlrrl ozrrrrrriri i
ll)rrrrlirr.ji rlarr sr'po rsr..i rL,icli plir:rrc rr:liko slavje. ki bo
trl.jaLr rrrcsr.r. rlrri. 'l':rko lrrxir:rrro rLrslo.jno lrrriartiti r riritev gosporlarir.o. klal.iirinc Ilorlrullrrrdrrr, srrltanovc lrr:r.r.Lr. irr ,,.j",,"gu
"oprou,
\ lu l ina..
In tako sta iivela Aladin iu ljcgova nrladl sot)r.ogx. kr.al.jiina
[ledrulbudur, srer]no in prijetno iivljenje; in ko jc sulran ,lcz nckaj
let umrl, jc zasedel Aiadin prestol deiele in vlad:rl svojirrr lxxlanikorn rnodro in praviino" tako da ga je vsc 1juhilo,
ll)
t.