Music Theatre International
Broadway Junior Collection
Wonderland Music Company &
Walt Disney Music Company
Glasba: Alan Menken
Besedila pesmi: Howard Ashman, Tim Rice
Priredba teksta: Jim Luigs
Glasbena priredba: Bryan Louiselle
Scenarij: Ron Clements, John Musker, Ted Elliott, Terry Rossio
Producenti:
Festival Velenje
Šolski center Velenje
Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje
JZ Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture
Mestna občina Velenje
Premiera: četrtek, 15. marec 2012, ob 18:00
Dom kulture Velenje, velika dvorana
A l adinove
a r absk e noči
Muzikal Aladin je drugo večje glasbeno-gledališko scensko delo, ki ga je Festival Velenje
pripravil po uspešnem muzikalu Čarovnik iz
Oza. Za mladinski muzikal Aladdin Jr. (junior) iz bogate Disneyjeve produkcije smo se
odločili ob preverjeno plodnem sodelovanje
s soproducenti (Šolskim centrom Velenje in
Glasbeno šolo Velenje) v produkcijsko intenzivnem letu partnerstva Velenja v projektu
Evropske prestolnice kulture Maribor 2012.
Muzikal tako predstavlja enega od produkcijskih projektov Pikinega festivala in lastne
produkcije za mlade (in tudi mlade po srcu).
Po uspešnem »Ozu« je bila logična odločitev, da se poskušamo iz minule zgodbe nekaj naučiti, jo dopolniti in s preverjeno ekipo
domačih ustvarjalcev iz novega projekta narediti nekaj, kar bo nadaljevalo naše začrtano delo v tovrstni uprizoritveni dejavnosti.
Nekaj novosti smo vnesli v Aladina, za režijo
projekta pa smo pridobili domačo režijsko
moč, režiserko Ajdo Valcl, dirigenta pa že
preizkušenega Mirana Šumečnika. Kako so
se nam razmišljanja ob nastavitvi produkcije
udejanjila, bo pokazal predvsem čas in uspele ponovitve Aladina.
Zgodovina Disneyjevega Aladina sega v
leto 1988, v čas pred veliko uspešnico Lepotica in zver. Glasbo za muzikal je napisal
Alan Menken. V času nastajanja besedila je
delo priznanega Disneyjevega tekstopisca
Howarda Ashmana prekinila smrt, zato je
njegovo delo dokončal Tim Rice. Delo je bilo
leta 1991 zaključeno kot komična avantura,
animirani muzikal. Govori o mladeniču, ki se
išče in se končno tudi najde. Že leto kasneje je postal Aladin s premiero risanega filma
velik hit. Premiero je doživel 25. novembra
1992, hkrati v New Yorku in Los Angelesu. Naslovna pesem iz animiranega filma »A Whole
New World« oz. v našem prevodu »Povsem
nov svet« pa je spomladi 1993 prejela Oskarja za najboljšo pesem. Disneyjevem Aladinu
sta sledila še zgodbi »Vrnitev Jafarja« (1994)
in »Aladin in Kralj tatov« (1996). Zanimivo je
tudi, da je bil eden prvih celovečernih hollywoodskih filmov, ki je temeljil na temi Tisoč in ene noči, prvič predvajan leta 1942 z
naslovom Arabske noči. Aladin, kot ga upri-
zarjamo v Vele
nju, je zgoščena
in za mladino
prirejena verzija
je tudi »Aladin
Aladdina iz leta
in čudežna svet
1992 (Aladdin Jr.), ki se v
ilka« prav pose
bna zgodba o
Sloveniji upriz
ljubezni, pred
arja prvič.
Svojevrstna zg
stavljene kot
vrednoto, ki pr
odba Aladina
esega socialne
in Jasmine je
ena najpopul
no
rme in stan
obeh zaljublje
arnejših iz zn
ncev. Ljubezen
anih arabskih
zgodb »Tisoč
m
la
dega, revnega fantiča A
in ene noči«.
ladina in prince
Zgodbe Arab
ske noči, kot jih
se Jasmine je
tako brezpogo
tudi drugače im
jna, da se ne oz
enujejo, so
nastale okoli le
ira
na prepreke, je tudi tako
ta 850, končno
univerzalna, da
obliko pa so
dobile v 17. st
je celo čudežna svetilka, ki
oletju v Siriji. Pr
si jo prisvoji Ala
elepa nevesta
Šeherezada jih
di
n naključno
(ker sreča spre
je pripovedov
mlja hrabre in
ala mitološkemu sultanu Ša
pr
avične), namenjena samo
hriarju, ki je bi
temu, da se pr
l besen zaradi
ženske nezves
ib
liža ljubljeni osebi, in ne
tobe in je obja
, da bi imel m
vil, da bo vsak
at
ženo po poročn
er
ialno zadoo
ščenje. In kot
i noči dal usm
je nauk vseh br
rtiti. Da bi ušla
smrti, je Šehe
ez
ča
sno lepih
zgodb, je tudi
rzada pripoved
ta svojevrsten
ovala zgodbe
tako dolgo in pr
po
uk mladim:
v življenju najv
edvsem tako za
eč velja odprto
nimivo, da se
je je sultan usm
sr
ce in brezpogojna pred
ilil in je ni poko
anost. Predan
nčal kot njene
predhodnice v
os
t
ljubljenim,
bližnjim, pa tu
haremu.
di delu in stva
re
Tisoč in ena no
m
,
ki naše bivanje osmišlja
č velja v mladi
jo in ga naredi
nskem leposlovju za izrazi
jo
posebno in
enkratno.
to pravljično
zbirko, čeprav
mnoge zgodbe
sploh niso prav
ljice, ampak
je v njih pravlji
čno samo okol
M at ja ž Ša le j,
je
in ponekod
pravljična logi
vo dj a pr oj ek
ta
ka dogajanja.
Zgodbe so po
vsem svojem bi
stvu ljubezens
ke novele, povesti in celo kr
ajši romani, to
re
j pripovedne
zvrsti, v katerih
ne vlada le fa
ntazijska sila,
kot se to doga
ja v pravljicah.
In
kot se spodobi za to svoj
evrstno ljubeze
nsko zgodbo,
Vs ebina
Po arabski puščavi, ožgani od vročega sonca in vetra, romajo karavane popotnikov in
kamel. Tam leži majhno čarobno mestece
Agraba, v katerem se prebivalci živahno pripravljajo na praznovanje velikega dogodka:
Sultanova hči, princesa Jasmina, naj bi se
poročila z enim od princev, ki so pripotovali
v mesto, da bi si pridobili njeno roko. V mestu vladata veselje in pričakovanje. Sultan bi
rad svojo hčer čim hitreje poročil, saj tako
narekuje tisočletni »agrabški zakon«, princesa Jasmina pa o poroki noče niti slišati,
saj se želi poročiti z nekom, ki ga bo izbrala
sama, ob času, ki bo zanjo pravi. Slavnostni
sprejem snubcev uspe, Sultan in meščani so
zadovoljni, princesa Jasmina pa je po neuspelem poskusu, da bi očeta prepričala, naj
upošteva tudi njene želje, vedno bolj obupana. Odloči se, da bo pobegnila iz palače,
in to tudi stori.
Aladin je reven, ubog fant brez doma in
staršev. V Agrabi si mora vsak dan izbojevati
svoj košček kruha. Pekom in ljudem na tržnici tu in tam kaj ukrade, da preživi, nenehno
je na begu pred kraljevo stražo in ostalimi
meščani. Ko se tako spet spretno izmika
svojim zalezovalcem, ki hočejo nazaj svoj
hlebec kruha, se Aladin po naključju sreča
s pobeglo princeso Jasmino. Zaljubita se na
prvi pogled. Ker stražarji aretirajo Aladina,
se princesa Jasmina vrne v palačo k očetu
Sultanu, da bi ga prosila, naj Aladina izpusti. Sultan, besen zaradi pobega svoje hčere,
njene prošnje ne usliši. Tako je Aladin vržen
v votlino, daleč v puščavo, kjer ves izmučen
skoraj obupa nad življenjem. Vendar ga
reši svetilka, ki jo najde med vsemi starimi
predmeti v votlini. Ko želi prebrati, kaj piše
na svetilki, in jo z rokavom obriše, se iz nje
čudežno prikaže mogočni Duh, ki je pripravljen Aladinu izpolniti vsako željo. Ker je
princesa Jasmina edino, na kar lahko sploh
še misli, si Aladin zaželi, da bi ga Duh spremenil v princa, saj bo le tako lahko prosil za
njeno roko. Rečeno - storjeno, Duh Aladina
spremeni v pravega princa in že sta nared,
da odpotujeta v palačo po princeso.
Medtem pa se v palači pripravlja zločinski
načrt, ki bo vsem vpletenim prekrižal poti.
Sultanov prvi svetovalec, zlobni Jafar, in
njegov še hudobnejši krokar Jago tuhtata,
kako bi se polastila Sultanovega trona. V
svojih sobanah skujeta načrt, po katerem se
bo morala princesa Jasmina poročiti z Jafarjem, če si ne bo izbrala nobenega od princev, ki so pripotovali v mesto. Jafar in Jago
sta pretkana, potuhnjena in hinavska oblastiželjneža, ki bi naredila vse, da bi prišla na
Sultanovo mesto, zato se bodo morali Sultan, Jasmina, Aladin in Duh zelo potruditi,
da bodo na koncu dosegli vsak svojo srčno
željo. Jim bo uspelo?
O predstavi
Po navdihu Čarovnika iz Oza izpred dveh let
se je Festival Velenje tudi v letošnjem letu
odločil na oder postaviti
podoben projekt - Aladin Jr., mladinski muzikal, ki je adaptirana in
skrajšana verzija znanega Disneyjevega animiranega filma Aladdin
iz leta 1992. Zgodba
je prirejena pripoved
o Aladinu in njegovi čudežni svetilki,
glasba in besedila
pesmi (Alan Menken/Tim Rice, Howard Ashman) so
po večini originalne verzije iz filma, tekst pa
so za mladinsko odrsko izvedbo priredili pri
MTI (Music Theatre International).
Naš letošnji »igralski ansambel« se je po začetni avdiciji in nekaj tednih odhodov ter
prihodov novih članov sestavil v homogeno
skupino mladih, po večini velenjskih dijakov,
ki se ob Aladinu vsi bolj ali manj prvič srečujejo z odrskim ustvarjanjem. In ker je muzikal
gledališki žanr, v katerem poleg dramskih
elementov odločilno vlogo odigrajo še glasba, petje in ples, so bili novopečeni igralci
postavljeni ne samo pred enega, ampak kar tri nove različne odrske izzive
igre, giba in petja. Izbrana ekipa
se je že zgodaj pokazala kot skupina
radovednih, odprtih, ustvarjalnih, s
svojstveno energijo
in idejami napolnjenih posameznikov,
zato se je tudi režijsko
vodenje od samega
začetka usmerjalo v
iskanje in spodbujanje
njihovih potencialov,
da bi tako delo kot tudi predstava kar najbolj prebudila in izkoristila mlade, sveže
ustvarjene kapacitete novonastalega ansambla. Režijsko me ni zanimal in me tudi
kot končni rezultat ne zanima spektakelski
vidik predstave, zato sem se v konceptu
oddaljila od bleščavega in »nastopaškega«
značaja gledališča, ki ga sicer uporablja muzikal; namesto tega v središče postavljam
mlado kreativnost, ki si upa in vre na plan.
Oder zato daje v prvi vrsti prostor mladim
igralcem, njihovi domišljiji, izraznosti in
osebnemu angažmaju ter skupni energiji,
ki jo premorejo nastopajoči. Temu cilju se
je podredil tudi celotni proces nastajanja
pričujočega muzikala, tako je skupno delo
minevalo v osnovnem raziskovanju odra
ter spoznavanju igralskih, gibalnih in pevskih veščin, poudarek je imelo na sproščenem »igranju«, improvizacijah in metodah,
ki dramijo originalnost, domišljijo, črpajo
največ iz osebnosti mladih kreativcev in jih
spodbujajo, da v svoje igrane like vnesejo
čim več svoje osebne živosti. Z veliko voljo,
veseljem in povezanostjo je celotna ekipa
šla naproti cilju, da predstava na svetlo postavi novo pridobljene izkušnje igralcev, njihovo spontanost, energijo in duha ustvarjalne mladosti.
Ajda Valcl, režiserka
U st varj alci:
Režija: Ajda Valcl
Dirigent: Miran Šumečnik
Scenografija, kostumografija: Tatjana Kortnik
Prevod teksta, songi: Anja Ivakič
Koreografija: Nina Mavec Krenker; asistent koreografije: Polona Boruta
Korepeticije: Tea Plazl
Izdelava kostumov: Gabrijela Verbič, Melita Dobelšek
Oblikovanje zvoka: Jani Drev, Brane Knez
Oblikovanje luči: Davorin Štorgelj
Izdelava scene: Stane Koren
Jezikovni pregled: Jože Volk
Rekviziti: Silva Pisanec
Maska: Ana Godec, Nastja Vodenik
Scenska dela: Dušan Polegek, Zoran Rajković, Jože Jelen
Organizacija ŠCV: Miran Papež
Organizacija in vodstvo: Silvija Bašnec, Matjaž Šalej
Direktorica: Barbara Pokorny
I grajo:
Anže Korenjak (Aladin)
Larisa Gregorc (Jasmina)
Klemen Orter (Jafar)
Pika Cvikl (Jago)
Ana Rotovnik (Razoul)
Denis Golavšek (Sultan)
Ana Brunčič (preproga, mesar, meščan, snubec)
Luka Atelšek (lopov, duh, meščan)
Jerneja Šmon (trgovec, meščan, snubec)
Sandi, Dobnik (pek, meščan)
Nika Juvan (meščan, snubec)
Tajda Kovač (meščan)
Neža Drol (meščanka)
Maja Rozman (meščanka)
Neda Janežič (stražar)
Antigona Koceva (stražar)
Nastja Vodenik (pripovedovalka)
Klara Briševac (pripovedovalka)
Saša Šižgorič (pripovedovalka)
Laura Divjak (pripovedovalka)
Gledališki list | Izdajatelj: Festival Velenje | Uredili: Matjaž Šalej, Silvija Bašnec, Ajda Valcl,
Barbara Pokorny | Jezikovni pregled: Alenka Šalej | Fotografije: Ksenija Mikor, Matjaž Šalej |
Oblikovanje naslovnice: Tatjana Kortnik | Oblikovanje: Studio Marinšek & Marinšek | Tisk: Eurograf Velenje