1. No category

 Stran
1
Pozdravljeni, dragi bralci!
Spet boste lahko uživali v stvaritvah — takšnih in drugačnih — naših učenk in učencev. Naj vam bo v užitek.
Klara Priteržnik, 3. a
V šoli leto začne teči v dneh, ki napovedujejo jesen. Takrat se v šolske prostore vrne
življenje. In pridružijo se nam novi obrazi –
obrazki. Uka in dogodivščin željni prvošolci. Ravno oni so nekakšni povezovalci tokratnih Jekleničk. S svojim razmišljanjem o prijateljstvu, sreči, ljubezni in veselju. Vsakega
teh pojmov smo povezali z enim od letnih
časov in nastalo je to, kar listate. Jekleničke
2012/2013.
David Zagernik, 3. a
Žan Kozlar, 3. a
Tina Kalajžič, 3. a
Stran
2
JEKLENIČKE
JESEN
V septembru, ko nekoliko hladnejša jutra in večeri že napovedujejo jesen, se nam vsako leto pridružijo še do nedavnega obiskovalci sosednjega vrtca. V glavnem šestletniki, ki sprva s strahom, potem pa
vse bolj pogumno zakorakajo proti svojim učilnicam … Iz varnega objema svojih staršev ali starih
staršev. In kmalu ugotovijo, da niti ni časa, da bi jih pogrešali. Srečajo nove obraze, spoznajo nove
ljudi – velike in majhne. In med njimi, med majhnimi, se začno spletati prijateljstva. Kaj pa sploh je
prijateljstvo?
Neža Brezovnik, 3. a
Prijateljstvo je …
»… da se ima nekdo rad in se stiska. Za mene ni boljšega prijatelja kot je Anže.« Žiga, 1. a
»… da se ne kregamo pa tepemo. Da smo prijatelji. Moji najboljši prijatelji so Jaka, Miha, Bastjan in Luka.«
Matic, 1. a
»… da smo prijazni drug do drugega. Mi smo v razredu vsi prijatelji. Moj najboljši je Martin.« Tomaž, 1. b
»… da smo prijatelji, da pomagamo drug drugemu, če kdo česa ne zna. Moja najboljša prijateljica je Žana,
malo manj prijateljice pa so Alina, Tamara, včasih je prijateljica še Živa pa Rinesa tudi.« Vita, 1. b
Ana Berložnik, 3. a
Letnik 5, številka 1
Stran
MOJA DRUŽINA
V naši družini imamo tudi psa,
Moja družina štiri člane ima,
ki skorajda lajati ne zna,
vsak od nas nekaj velja,
a ko kakšno mačko zagleda,
a le če pravo besedo pozna.
hitro pobriše za njo do soseda.
Moj oče rad kuha,
Od ponedeljka do petka v šolo in službo hitimo,
mama pa pere,
med vikendi pa radi doma posedimo.
a meni najbolj je glasba v veselje.
Irena Grnjak, 7. b
Brat se na kolo pogosto poda,
zato ga nikoli ni doma,
a mene kolo samo včasih pozna.
Veronika Adam, 4. a
3
Stran
4
JEKLENIČKE
ZVESTOBA
V družini ni mogoče,
da bi bil vsak zase.
Da se to lahko godi,
se učimo dan in noč,
s padci in vzponi,
ti so nam v pomoč.
Res je, da pride čas,
Tjaša Miklavc Gregelj, 3. a
ko zazreš se vase
in odideš svojo pot.
Brez podpore in spodbude,
Čas hiti naprej v daljave,
ne zmoreš sam določit' pravo smer,
življenje nenehno ti brsti,
ker kamor koli hodiš,
še ko si star, se zavedaš,
s teboj srce družine je in ljubezni mir.
da družine zvestoba nikoli ne oveni.
Manca Marin,, 9.a
Nejc, 1. b
Letnik 5, številka 1
Stran
5
KAJ SE JE DOGAJALO …
DROBTINICE Z NAŠE ŠOLE
Osmo- in devetošolci so šolsko leto začeli nadvse
delavno. Spet smo jim pripravili skupinsko izobraževanje v temeljnih postopkih oživljanja z uporabo AED, nato pa so poslušali predavanje o varnosti v prometu; med drugim so zunanji predavatelji
učencem predstavili tudi pomen in pravilno rabo
varnostnega pasu. Pozornost so posvetili preventivi v cestnem prometu.
V okviru šolske skupnosti smo se odločili, da popestrimo dogajanje na šoli s t. i. tematskimi ponedeljki.
Najprej smo predstavili spretnost žongliranja, nato pa
so bili ponedeljki obarvani tudi glasbeno.
V šolskem letu 2011/2012 se je naša šola vključila v vseslovenski
projekt — ŠOLSKI EKO VRT. Za šolo smo ogradili prostor, pripeljali zemljo in v mesecu maju oblikovali vrt in postavili kompostnik.
Z velikim veseljem smo še pred iztekom šolskega leta posadili najrazličnejša zelišča in druge vrtnine, pa tudi nekaj cvetnic.
Na naše veliko veselje
smo na začetku šolskega
leta že pobrali okusne
plodove paradižnika,
paprike in muškatnih
bučk. Kuharice so to
zelenjavo pripravile in
ponudile pri šolskem
kosilu.
Ugotovili smo, da je vrtnarjenje zabavno in koristno.
Vrt je v tem času pravo
veselje pogledati.
Stran
6
JEKLENIČKE
V okviru osveščevalno-zbiralne akcije »Ni debate …« nas je v oktobru obiskalo multimedijsko vozilo s fotovoltaično elektrarno. V notranjosti e-transformerja nam je bil predstavljen celoten proces zbiranja in ravnanja
z odpadno E-opremo in odpadnimi baterijami. Obisk in ogled vozila je bil poučen in zanimiv za vse učence
naše šole. Ogledali pa so si ga tudi vrtičkarji iz enote Ajda.
Naša šola je bila v tej akciji dolgo trdno zasidrana na 1. mestu, saj smo v enem tednu zbrali neverjetnih 45 857
točk (!) in pred drugouvrščeno šolo vodili za več kot 17 000 točk. Med 14 šolami pa smo na koncu osvojili
odlično 2. mesto. Na rezultat smo lahko zelo ponosni, saj smo bili akciji izjemno predani vse 4 tedne in smo
do uspeha prišli s trdim delom.
V prazničnem decembru nas je obiskal raper Zlatko. Za pridno zbiranje električnih aparatov smo bili nagrajeni
z njegovim nastopom in uživali 100 na uro!
Novembra smo tekli in s pretečenimi kilometri gradili že drugi krog solidarnosti okoli planeta Zemlja. Pri tem
smo bili zelo zavzeti Sodelovalo je kar 259 učencev naše šole in skupaj so pretekli 917 km!
»Tek podnebne solidarnost« je mednarodni projekt, v okviru katerega so učenci naše šole tekli iz solidarnosti
do ljudi v revnejših državah, ki jih posledice podnebnih sprememb najbolj prizadenejo. Zavedamo se, da je
naše skromnejše in naravi prijaznejše življenje ne le solidarnost do našega planeta Zemlja, temveč tudi solidarnost do vseh prebivalcev planeta in prihodnjih generacij.
Letnik 5, številka 1
Stran
7
V letošnjem šolskem letu je na naši šoli začel delovati čebelarski krožek. Ustanovili smo ga pod okriljem
Čebelarske zveze Slovenije in Javnega sklada za slovensko čebelo, ki to interesno dejavnost na osnovnih in
srednjih šolah podpira tako programsko kot materialno. Čebelarski krožki oz. mentorji v Sloveniji tako
izvajajo 40-urni učni načrt, ki ga je pripravila ČZS. Od Čebelarske Slovenije smo za namen izvajanja krožka
letos prejeli učna gradiva – učbenike, delovne zvezke in vrsto izobraževalnih plakatov, pa tudi nakladni panj,
satnike, satnice in drugo čebelarsko opremo. Na občino Ravne smo v okviru krožka naslovili prošnjo za
dodelitev zemljišča, kjer bomo čebelarili. Mladi čebelarji so se tekom leta seznanili z življenjem čebel in
osnovami čebelarstva ter pripravljali domovanje novim čebelam – torej satnike in panj.
Člani čebelarskega krožka so si ogledali Čebelarsko-sadjarski učni center na Prevaljah. Prisostvovali so
zdravljenju varooze z oksalno kislino, si ogledali vrt z medovitimi rastlinami, spoznali različne vrste medu,
cvetni prah in osnovna čebelarska orodja.
Učenke izbirnega predmeta gledališki klub so skupaj z mentorico pripravile lutkovno predstavo Sovica Oka.
Lutke je izdelala učiteljica Irena Černovšek in so prav prisrčne. Učiteljica Suzana Makič pa je skupaj z učenkami pripravila glasbeno spremljavo in pesmice, ki jih pojejo lutkarice same. Učenke so posodile glas različnim
lutkam, sovico Oko igrata Mineja Mendaš ali Saša Ranc, zvita lisička je Maša Klarič, ki odigra tudi vlogo očeta
sovirja, prestrašen zajček Ana Gostenčnik, važna račka Nuša Topolovec ali Nika Miklavc, ježek Amanda Majhenšek ali Mineja Mendaš. Male sovice pa so Ana, Nika in Amanda. Punce so že kar veliko gostovale, po vseh
vrtcih in šolah pa so jih prisrčno sprejeli.
Stran
8
JEKLENIČKE
Marca so v muzejskem razstavišču na gradu na Ravnah odprli razstavo grafik Biljane Unkovske, Rudolfa Španzela in Jožeta Matkoviča, ki jih je Koroškemu pokrajinskemu muzeju že leta 2006 podarila naša šola.
Ta jih je od umetnikov v dar dobila
ob otvoritvi, ob prenovi šolske
zgradbe pa so njihovo mesto zasedla dela naših učencev.
Muzejski delavci so jih oskrbeli in
letos končno postavili na ogled.
Da smo tako ali drugače dobrodelni in spoštljivi do vseh živih bitij in narave, smo dokazali že večkrat – tudi v
tem šolskem letu z raznimi zbiralnimi akcijami. Nekaj nevsakdanjega, kar morda v bodoče postane stalnica, pa
se je dogajalo v aprilu. Udeležili smo se akcije Pomagajmo žabicam čez cesto.
Na teren so otroci z
učiteljico odšli v večernih urah in učenci so
bili nad prenašanjem
zelo navdušeni.
Upamo, da bo ta akcija
na šoli postala vsakoletna, kajti s tem ozaveščamo učence, da so za
ravnovesje ekosistemov
pomembne vse oblike
življenja.
Letnik 5, številka 1
Stran
9
V maju, ko Evropa praznuje svoj dan, so naši učenci sodelovali na prireditvi Evropska vas v Slovenj Gradcu.
Predstavljali so državo Luksemburg, učenci podružnice Kotlje pa Nizozemsko. Med šolskim letom so učenci
spoznavali obe deželi in se nato odločili, na kakšen način ju bodo predstavili. Nastali so številni plakati in izdelki, povezanimi z Nizozemsko in Luksemburgom. Pripravili so še kratko predstavitev na glavnem odru in vsi
skupaj uživali v lepotah Evrope.
Stran
10
JEKLENIČKE
Mojca Pokrajculja je priredba radijske igre, ki je nastala po motivih koroške ljudske pravljice.
Pripravili so jo učenci, ki so se v šolskem letu 2011/2012 uspešno predstavljali s priredbo pravljične igre Žarka
Petana Pet Pepelk. Preizkušena zasedba torej, ki je tokrat sodelovala tudi pri idejni zasnovi kostumov in
priredbah pesmi, ki jih lahko slišimo v predstavi. Ne le preizkušena, tudi uspešna – zvita lisička Zala Mlakar je
na 11. otroškem festivalu gledaliških sanj v Ljubljani dobila priznanje za obetavno igralko, na 2. srečanju
otroških gledaliških skupin pa priznanje za najboljšo glavno dekliško vlogo.
V prvih dneh decembra smo znova pripravili praznični božično-novoletni bazar. Obiskovalcem smo v nakup
ponudili izdelke, ki smo jih ustvarili v delavnicah konec novembra — voščilnice, darilne vrečke, okraske, lovilce sanj, okrasne sveče, šibe za tepežnico, čajne mešanice in še marsikaj zanimivega. Ogledali so si lahko tudi
kulturni program in Mojco Pokrajculjo.
Letnik 5, številka 1
Stran
11
V marcu so nas obiskali malčki iz sosednjega vrtca. Z zanimanjem so najmlajši spremljali pravljico o čebeli
Adeli, malo starejši pa so z odprtimi očmi in usti poslušali o ovčki Belki in njeni prijaznosti.
Po prebranih pravljicah
pa so se sprehodili po
knjižnici in navdušeno
listali po knjigah in knjižicah.
Ob slovesu so povedali,
da nas bodo z veseljem
še kdaj obiskali. Če prej
ne, pa takrat, ko bodo
prišli k nam v prvi razred.
Stran
12
JEKLENIČKE
ZIMA
V zimskem decembru, ko mraz seže do kosti, ko se glavice skrivajo pod kapicami, prstki pa v
rokavičkah, in samo rdeča lička in noski kažejo, da je pod vso toplo opravo nekaj živega, nas zagotovo
najbolj pogrejejo lepe želje. Sreče zaželimo v teh dneh drug drugemu. Za vse prihodnje leto.
In kaj je sreča?
Tija Razgoršek, 3. a
Sreča je …
»… da se nekdo na primer ne spotakne. Če se ne, ima srečo. Jaz imam veliko sreče, ker mi pri mini golfu včasih uspe.« Žiga, 1. a
»… če ti kdo kaj lepega pove. In si srečen. Jaz imam srečo, ker kar naprej na cesti najdem denar.« Matic, 1. a
»… da imaš srečo. Sreča je, da sem pri nogometu vedno dober.« Tomaž, 1. b
»… da si vesel … In če kaj novega dobiš, si srečen. Sreča je, da vedno mi zmagujemo pri telovadbi. Sreča je,
ker se gremo kopat in ker skoraj vedno dobim, kar si zaželim.« Vita, 1. b
Letnik 5, številka 1
Stran
13
Jan Kuhelnik, 3. a
Zimski čas je lahko ob spremljavi glasbe prav čaroben. Le pravo je treba izbrati. Glasba ima menda
tudi zdravilno moč. Poskusite si, ko boste potrti in brez volje, zavrteti kaj poskočnega, pa bo življenje
takoj lepše. No, če že lepše ne, vsaj glasnejše..
O glasbi so razmišljali učenci iz 5. a.
KAJ MI POMENI GLASBA
Glasba me pomirja, sprošča. Brez glasbe svet ne bi bil zanimiv. (Alex Osojnik)
Glasba mi pomeni veliko. Če ne bi bilo glasbe, bi bilo življenje dolgočasno. Bilo bi tiho in brez »življenja«.
Glasba je raznovrstna in zanimiva. (Klara Viderman)
Glasba mi pomeni veliko. Rada jo poslušam, prepevam in igram kitaro. Glasba je pomemben del mojega življenja. (Lina Matijevič)
Glasba mi pomeni neznansko veliko. Brez nje bi bilo vse tiho, pusto, brez veze … (Tonja Jeromelj)
Glasba mi v življenju pomeni vse. Je nekaj posebnega. Ob njej lahko pojemo, plešemo. Če ne bi bilo glasbe,
ne vem, kako bi živela. Glasba je zame vse. (Zoya Gamze Peter)
Stran
14
JEKLENIČKE
SREČNA DRUŽINA
Naša sodobna družina
sestavljena je iz mame, očeta, hčere in sina.
Imamo pa tudi mačko in psa,
ki nam veliko veselja prinašata.
Mama včasih je neznosna,
a na otroke zelo ponosna.
Ata rad na stran da skrbi
in se s psičko Candy okrog podi.
Neja Tomassini, 3. a
Kadar je hči brez telefona,
je kot limona.
Sin v učene knjige glavo moli,
nato pa staršem pamet soli.
Psička Candy se rada sprehaja
in skoraj nikoli ne laja.
Muca Maca maha s tačko,
okoli vratu ima lepo značko.
Veseli smo vsi,
čeprav včasih polni skrbi.
Tu pa tam sitni in tečni,
a večinoma zelo srečni.
Neža Strmčnik, 8. b
Tamara Boženk, 3. a
Klara Strmčnik, 3. a
Letnik 5, številka 1
Anže Šumah, naš devetošolec, je verjetno eden najbolj
zaposlenih osnovnošolcev. Preizkuša se na različnih tekmovanjih, je pa tudi odličen učenec. Povabili smo ga na
pogovor.
Stran
15
ŠOLA NI/JE ŠALA
Eneja Svetec, 2. b
Anže, zaupaj nam nekaj podatkov o sebi.
Moja življenjska pot se je pričela 14. maja 1998. Leta 2004 sem bil vpisan v prvi razred v podružnično šolo v
Kotljah, v 5. razredu pa sem pričel obiskovati šolo na Javorniku. Že od začetka so me zanimala naravoslovna
področja, od nekdaj me je fascinirala narava in vse v zvezi z njo. Vedno bolj pa se zanimam tudi za družboslovne predmete, za zgodovino in deloma tudi geografijo. Zanimajo pa me tudi jeziki, predvsem nemščina in francoščina.
Kaj vse ti je krajšalo čas v tem šolskem letu?
Poleg opravljanja vseh šolskih obveznosti sem letos sodeloval na dvanajstih tekmovanjih iz znanja. To so tekmovanja iz logike, znanja o sladkorni bolezni, angleščine, nemščine, zgodovine, tekmovanja za Proteusovo,
Cankarjevo, Preglovo, Stefanovo in Vegovo priznanje, tekmovanje iz Vesele šole ter tekmovanje po ravenski
mladinski poti, kjer smo tekmovali v ekipi jaz in še dva sošolca. Za tekmovanja smo imeli razne priprave,
poleg tega pa sem se pripravljal še sam, kar mi je vzelo veliko časa. Med tem šolskim letom sva s sošolcem
naredila raziskovalno nalogo »Primerjava kakovosti vode v Mežiški dolini,« kar je tudi vzelo ogromno časa.
Tekmoval sem tudi za bralno značko.
Stran
16
JEKLENIČKE
Kakšni so bili tvoji uspehi?
Dosegel sem dve bronasti (angleščina in raziskovalna naloga), štiri srebrna (logika, Proteusovo, Cankarjevo
in Stefanovo priznanje) in šest zlatih (sladkorna bolezen, kemija, zgodovina, nemščina, Vesela šola in Vegovo priznanje) priznanj. Na tekmovanju po mladinski poti pa smo bili v konkurenci 14 ekip prvi.
Od kod motivacija za delo in od kod jemlješ energijo, da ti vse uspeva?
Čeprav sem bil včasih že naveličan prebiranja razne literature, moram priznati, da bi mi bilo brez vseh teh
tekmovanj malo dolgčas. Glavna motivacija je bila zame Zoisova štipendija, poleg tega pa tudi to, da bi se
me na šoli spominjali še dolga leta; za seboj sem hotel pustiti pečat.
Kje se vidiš v prihodnosti?
Za enkrat se vidim v medicini ali pa arhitekturi, vendar še nimam jasno zastavljenih ciljev, kaj bi v prihodnosti rad počel. Zanima me preveč stvari, da bi se lahko že zdaj odločil, kaj bi rad delal, všeč so mi naravoslovna in tudi družboslovna področja.
VELIKO USPEHA TI ŽELIMO, ANŽE. IN TUDI VSEM OSTALIM DEVETOŠOLCEM.
Žan Pustoslemšek, 2. b
Letnik 5, številka 1
Stran
17
Naj bo pomlad, poletje, jesen ali zima, vedno se nam lahko zgodi tudi kaj takega, kar nas zaznamuje
za vse življenje. In iz vsakega takega dogodka se nekaj naučimo, pridobimo nove izkušnje.
Naj bo kriv človek sam ali narava, vedno je lepo, ko na koncu lahko rečemo: »Sama sreča, da se je
tako izteklo.«
Daša Kolar, 3. a
POŽAR
Bila je lepa sreda. Pekli smo kostanj, jaz pa sem bila v dnevni sobi in brala knjigo. Naenkrat se je vse začelo
tresti. Bil je potres. Poškodovani sta bili kuhinja in dnevna soba. Prihiteli so reševalci in gasilci. Potres je bil
samo v Kotljah. Reševalci in gasilci so že odšli, ko smo spet poklicali na pomoč, saj se je vnela hiša. Najprej
smo poskušali pogasiti ogenj sami, a smo morali poklicati gasilce. Gasilci so prihiteli, tokrat z vodo. Gasili so
in gasili, nato pa pogasili. Zahvalili smo se jim in gasilci so odšli. Prenovili smo le dnevno sobo in kuhinjo. V
požaru je zgorela tudi knjiga iz knjižnice. Naslednji dan sem v knjižnico prinesla svojo najljubšo knjigo. Sreda
je zaradi tega dogodka še danes zame najstrašnejši dan v tednu.
Špela Primožič, 5. c
Stran
18
JEKLENIČKE
POTRES
Nekega zimskega dne nisem vedela, kaj početi, zato sem poklicala sosedove otroke, če se pridejo k meni igrat.
Igrali smo monopoli in človek ne jezi se ter gledali televizijo. Zunaj je bilo hladno. V hiši pa nam je bilo toplo,
ker je za to skrbel naš dedek, ki je ves čas pridno nalagal drva v peč. Ravno ko smo se igrali, se je močno zatreslo. Prestrašili smo se. Najprej nismo vedeli, kaj je to. Prišla sta ata in mama ter nam povedala, da je to potres.
Bilo nas je zelo strah. Ata je rekel, da se naj takoj umaknemo na varno. Skrili smo se pod jedilno mizo v kuhinji. Vemo, da se moramo ob potresu skriti pod stabilno pohištvo. Nekaj je močno zaropotalo. Nismo vedeli, kaj
je povzročilo takšen hrup. Zrušil se je dimnik. Nato so se vžgale saje v dimniku. Od tam se je ogenj razširil na
streho hiše. Nehalo se je tresti in zlezli smo izpod mize. Še vedno nas je bilo strah. Nekaj časa smo bili pri
miru. Potem se je ata spomnil, da je med tresenjem nekaj močno zaropotalo. Šel je pogledat na podstrešje. A
bilo je že prepozno. Ko je odprl vrata, se je iz podstrešja privalil gost dim. Videl je, kako so plameni švigali sem
ter tja. Pritekel je po stopnicah in rekel, da moramo poklicati gasilce. Mama je brž vzela telefon v roke in poklicala 113. Nam otrokom je rekla, da naj takoj zapustimo hišo. Tudi ata in mama sta hitro prišla ven. Kmalu smo
zaslišali gasilske sirene. Napeljali so cevi za vodo in začeli gasiti streho ter podstrešje. Čez nekaj časa so pogasili
nemirne ognjene plamene. Nato so previdno vstopili v hišo pogledat, če je še kaj narobe. Mama jih je prosila,
če odprejo okna. Rekli so ji, da bi jih tako ali tako odprli. Gasilci so nam čez nekaj časa rekli, da lahko pridemo
v hišo. Na srečo ni bilo hujše škode. Gasilci so uničene stvari odnesli iz hiše. Prihiteli so sosedi, saj so se zelo
zbali za svoje otroke. Nato sta se ata in mama zahvalila gasilcem. Odgovorili so jima, da se ni treba zahvaljevati, saj je to njihovo delo. Gasilci so odšli. Kmalu je bil večer in šli smo spat. Naslednjih nekaj dni smo imeli kar
precej dela, da smo popravili dimnik in poškodovano streho. Tako se moja zgodba s potresom in požarom
konča.
Nina Hudrap, 5. c
Tomaž, 1. b
Letnik 5, številka 1
Stran
19
MOJA PRVA PROMETNA NESREČA
Na božični večer smo se mama, ata in jaz peljali od babice Irme k babici Metki. Cesta je bila zelo spolzka.
Nekaj nam je prišlo naproti. Bilj je avto in umaknili smo se na rob ceste. Voznik avtomobila je bil pijan in nas
ni takoj opazil. Ko nas je zagledal, je začel zavirati. Na žalost pa ga je začelo zanašati in treščil je v nas. Slišal
se je glasen pok. Jaz sem bila še čisto majhna in nisem vedela, kaj se dogaja, zato sem rekla še: »Bum!«
K sreči ni bil nihče poškodovan. Mamica je bila takrat noseča in je morala na preiskave. Še dobro, da ni bilo
nobenemu nič, lahko pa bi bilo veliko bolj žalostno.
Neža Brezovnik, 3. a
Žan Smrečnik, 3. a
Jure Kordež, 3. a
Stran
20
JEKLENIČKE
NESREČA V TRAVI
Pripovedovala vam bom o grozljivi nesreči. Bilo pa je takole.
Peljali smo se z baleta iz Radelj proti Ravnam. Videli smo, da se na cesti nekaj dogaja, ampak nismo vedeli, kaj.
Ko smo zagledali avto, smo vedeli, da se je zgodila prometna nesreča. Ali veste, kaj se je zgodilo? Vam bom
kar povedala. Avto je s ceste zapeljal v travo. Ampak to še ni bilo vse. Avto je bil tako poškodovan, da je bil
samo še za na odpad! Cesta je bila zaprta. Nekateri so v koloni čakali zelo dolgo, tri ali pet ur! Mi pa smo k
sreči čakali le eno uro. Ko so pripeljali policisti, sva se s sestro Klaro zelo prestrašili.
K sreči smo se lahko kmalu odpeljali proti domu. Zelo smo se oddahnili. Upam, da nikoli več ne bom videla
kakšne prometne nesreče.
Manca Strmčnik, 3. a
Jan Kotnik, 3. a
SREČA NA CESTI
Nekega sončnega jutra smo se z družino odpravili na jutranjo kavico na Prevalje k mamini sestrični. Vozili
smo se in vozili, naenkrat pa je oče zagledal avto, ki je peljal proti nam po napačnem, po našem voznem pasu!
K sreči imam očeta, ki se vsak dan vozi po vsej Sloveniji in je dober šofer. Takoj je zapeljal na drug vozni pas.
Še sreča, da se ni zgodila prometna nesreča. Jaz, moj bratec Nejc in mama smo zaprli oči in začeli cviliti. Na
očeta pa smo bili zelo ponosni, saj se je po njegovi zaslugi naša pot končala srečno!
Sara Pavlović, 3. a
Letnik 5, številka 1
Stran
21
SREČNA PROMETNA NESREČA
Bil je zimski dan, ko smo se z družino odpravili na obisk k mojima botroma. Ceste so bile zelo spolzke in voziti
smo morali čisto počasi.
Pripeljali smo na križišče, pred glavno cesto, ko je začelo neki avto zanašati. Za volanom je bila gospa. Ker se
je prestrašila, je začela obračati volan. Zaneslo jo je na nasprotni vozni pas in treščila je v ograjo.
Nič hudega se ni zgodilo, samo tablica je padla na tla in avto je bil malo poškodovan. Vsem v našem avtu je
zastal dih. Ata je stopil iz avta in vprašal gospo, če je vse v redu. Mene je bilo strah in sem upal, da bo vse dobro. K sreči je tako tudi bilo. Oddahnil sem si.
Veseli smo se odpeljali naprej.
Jan Kotnik, 3. a
Tilen Krpač, 3. a
Stran
22
JEKLENIČKE
POMLAD
Narava se prebuja. Toplejši dnevi nas kar kličejo iz sobic, kjer smo se še do nedavnega skrivali pred
vetrom in dežjem. In tudi iz učilnic. Na sprehode, na igrišča. In nasmeh poišče nasmeh, roka roko.
Ljubezen. Tudi prvošolci vedo, kaj je to.
Ljubezen je …
»… da ima nekdo nekoga rad, da ga ljubi in da mu je
všeč. Jaz zdaj nisem zaljubljen.« Žiga, 1. a
»… da si v koga zaljubljen. Jaz sem v Žano. Pa še veliko jih je v Žano. Skoraj vsi.« Matic, 1. a
»… da smo prijatelji in da smo zaljubljeni. To je lepo.
Jaz sem tudi zaljubljen v Žano. Več nas je.« Tomaž, 1.
b
Sara Pavlovič, 3. a
»… da smo zaljubljeni. Čudno se obnašamo, če smo
zaljubljeni. Recimo ko kdo, ki je zaljubljen, kaj peče, se
mu vse zažge.« Vita, 1. b
Eva Koprivnikar, 3. a
Manca Strmčnik, 3. a
Letnik 5, številka 1
Stran
23
ODRAŠČANJE, ZRELOST IN LJUBEZEN
Petošolci (iz a razreda) so razmišljali o rečeh, ki se jih še kako tičejo – o odraščanju, zrelosti in ljubezni. Odraščanje vsi po vrsti označujejo za čas, ko se otrok spreminja v odraslega. To povezujejo tudi
s puberteto. Zrelost pa po njihovem mnenju človek doseže, ko je odrasel in ko postane samostojen.
Kaj pa ljubezen?
Ljubezen …
… je, ko si zaljubljen in ko imaš lepo punco in ko si jo upaš vprašat, če bi bila skupaj. (Andraž)
… pride kar naenkrat. Takrat se zaljubimo. To lahko malokdo prepreči. Obnašamo se noro in hitro hočemo
priti do simpatije. (Taja)
… je nekaj lepega, kar se nam zgodi v življenju. Ko se zaljubiš, si v čisto svojem svetu. (Zoya)
Špela Potočnik, 4. a
Ljubezen ...
… je … ženska je zaljubljena v moškega in tako nastane ljubezen. Ljubezen pride, ko je pravi čas. (Kaja)
… pride kar naenkrat. Ko se zaljubiš, se ti svet obrne na glavo. (Neja)
… je izražanje čustev do nekega človeka, ki nam je pač všeč oz. ga ljubimo. (Kaj)
… ko si zaljubljen, se obnašaš čudno, ko gre mimo tebe tvoja simpatija. V želodcu čutiš metuljčke. (Aneja)
… je, ko zvečer, ko gremo spat, sanjamo samo o svoji simpatiji. In tistemu, ki ga ljubiš, te je sram povedati, kaj
čutiš. (Nina)
… je, ko si zelo čustven in večkrat te preplavi rdečica. (Špela)
Stran
24
JEKLENIČKE
Nina Letonja, 3. a
Ne le ljubezen, tudi nevšečnosti so del pomladanskega prebujanja. Klopi na primer ...
ZAKAJ SO KLOPI NADLEŽNI
Nekega dne so živali imele zabavo. Tam so bile tudi majhne živali, kot so klopi. Po zabavi so ostali le še nekateri, med njimi sta bila slon in klop. Nenadoma sta se močno sprla in se začela zmerjati in opravljati. Drug
drugega sta izzvala na boj. Tekmovala sta v športu, logiki, miselnih igrah in še veliko drugih panogah. Oba sta
si izbrala svoje sotekmovalce. Slon si je izbral same velike živali, klop pa same majhne, saj se z drugimi ni družil. Boj se je začel. Pri logiki in miselnih igrah so zmagovale male živali in klop se je veselil zmage. Na vrsti so
bile še športne igre. Tam so vodile velike živali, tako kot je bilo tudi pričakovati. V teku so začeli tekmovati vsi
naenkrat. Tek se je začel, klopova skupina je povedla, za njimi pa so se pognale velike, divje živali in jih poteptale. Pomečkale so jih tako močno, da so se vse živali še bolj pomanjšale. Ker je mimo slučajno prišel fantek,
se ga je klop od strahu takoj prijel, in to zelo zelo močno, kar pod njegovo kožo je skril svojo glavico, da slučajno ne bi spet padel pod težke tace velikih živali. Od takrat naprej so klopi majhni, tako da jih skoraj ne
vidiš, in nadležni. In tudi tako nevarni, da lahko zaradi njih močno zboliš.
Neža Kasnik, 7.a
Lana Podvinski, 3. a
Anja Mikložič, 3. a
Letnik 5, številka 1
LUKNJA
V veliki luknji je še ena luknja.
V še eni luknji je še ena luknja. Manjša.
V še manjši luknji je še ena luknja. Še manjša.
V še manjši luknji je najmanjša luknja. Najmanjša.
V najmanjši luknji je še ena luknja.
Ta luknja je luknjica.
Stran
V luknjici je rov.
V rovu je manjši rov.
V manjšem rovu je še manjši rov.
V še manjšem rovu je najmanjši rov.
V najmanjšem rovu je hiška.
V hiški je miška. Ena sama in edina.
Ta miška je zate. Zate in za tvojo srečo.
Luka Fišer, 5. b
Tine, 1. b
KNJIGA
V knjigi je list. Nepopisan.
Za nepopisanim listom je še en list. Popisan.
Za popisanim listom je še en list. Porisan.
Za porisanim listom je še en list. Pobarvan.
Za pobarvanim listom je še en list.
Nanj sem pripela cvetlico.
Ta je zate – najlepša in največja.
Neža Švajger, 5. b
25
Stran
26
JEKLENIČKE
POLETJE
Huraaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa! Prihajajo počitniceeeeeeeeeeeeeeeeeee! Vsi si bomo nabrali novih moči
za jesenke hladne dni! Ob morju, jezeru, v gorah ali pa kar doma. Saj to ni pomembno, pomembno je,
da smo za nekaj časa opravili z obveznostmi, da nas zjutraj ura ne bo priganjala, da se bodo sanje zavlekle vse tja do poldne … Veselju ni ne konca ne kraja. Kaj sploh je veselje?
Šolske torbe bodo do jeseni
pozabljene ždele v najskrivnejših kotičkih otroških sob.
Tim Nabernik, 3. a
Zala Lauko, 3. a
Veselje je …
»… če kdo komu prinese darilo. Če se m jaz vesel, se smejim.« Žiga, 1. a
»… da dobiš novo kolo. Da sem vesel, pokažem tako, da sem vesel, ko se zjutraj zbudim.« Matic, 1. a
»… da se veselimo, če se nam kdo nasmehne. Pa da smo do tistega prijazni. Jaz veselje pokažem tako, da se
smejim.« Tomaž, 1. b
»… da si vesel. Vesel si, ko je tvoj srečen dan. Kadar je moj srečen dan, sem vesela in se smejim.« Vita, 1. b
Letnik 5, številka 1
Stran
27
KNJIGA
Poletje je čas za obilico vsega, za
kar med šolskim letom zmanjkuje
časa. Tudi za knjige. Toliko zanimivega se skriva v njih!
KNJIGA
Na mizi je knjiga. Velika.
Poleg je še ena knjiga. Manjša.
Zraven pa je zadnja knjiga. Najmanjša.
V najmanjši knjigi je zgodba. Kratka.
Za zgodbo je slika. Lepa in velika.
Ta slika mi pove, da ima vsak veliko srce.
Prijazno in lepo, kakor roža.
In hkrati nežno, saj skozi življenje veliko ljubezni je
deležno.
Za listom je še en list.
Za še enim listom je še en list. Ves popisan.
Za še enim listom je še en list. Na pol popisan.
Za še enim listom je še en list. Komaj popisan.
Popisan je z enim samim odstavkom.
Odstavek je pravzaprav en sam stavek.
Stavek je pravzaprav ena sama beseda.
Ta beseda je konec.
To pomeni, da sem knjigo prebrala.
Brati lahko začnem novo knjigo.
Alja Knez, 5. b
Anja Mravlak, 5. b
Anja Mravljak, 3. a
Stran
28
JEKLENIČKE
POLETNO BRANJE
ZANIMIVA, VSESTRANSKA GOSPA
Knjiga Teta Magda Svetlane Makarovič je zanimivo branje za mlade – to so otroci, ki veliko sprašujejo, in stare – to so tisti, ki na otroška vprašanja odgovarjajo.
Knjiga govori o teti Magdi. Nenavadna gospa, katere let nihče ne ve, z nenavadnimi idejami popestri večere
marsikomu. S svojimi izmišljenimi zgodbami, ki jim še sama ne verjame, in nepotrpežljivostjo premami človeka, da kar ne more prenehati brati. Pomanjkanje hrane in strgana oblačila je ne ustavijo; iz še tako preprostih sestavin pripravi nekoliko boljši obrok, iz še tako preprostih cunj naredi boljše oblačilo; še posebej za deklico. Pri njej namreč živi deklica, ki jo je sama poimenovala kar Punči. Zaradi izjav tete Magde se deklica velikokrat znajde v težavah in si v šoli prisluži cvek, vendar sta vseeno dober tim. V šoli so po mnenju tete Magde
tako ali tako vsi neumni, razen seveda nje same.
V knjigi torej spremljamo zgodbo deklice, ki jo teta Magda vzgaja vse do odhoda v internat. Čeprav ni bilo
vse rožnato, pa ji bo to obdobje življenja ostalo v spominu za vedno.
Za teto Magdo ni nič nemogoče – dresiranje levov, kreiranje šopkov ali oblek, barvanje las ali celo psa, izdelava
domačega laka za nohte, barvanje stanovanja ali kar vsega po malem, dajanje zdravniških nasvetov, reševanje
dojenčkov ali družbi škodljivih ljudi … Njen skriti oboževalec in njeno nasprotje je gospod Poglajen. S svojo
igrivostjo Magda prepriča marsikoga, pa naj bo to ga. Merjaščeva, ga. Kunčeva ali celo sam g. Poglajen.
Moram reči, da je knjiga odlična. Iz nje se lahko naučimo ali pa nas vsaj spomni, kako lahko z malo dela, obilo dobre volje in iznajdljivostjo ustvarimo nekaj, kar bi sicer lahko kupili v trgovini za več denarja. Sporoča
nam, da ni vse v denarju, šteje tudi iznajdljivost. In ustvarjalnost, povezana s pozitivnim razmišljanjem in dobro
voljo.
Knjiga zato kar sama kliče, da sežete po njej. Ob branju boste ugotovili, da ne glede na starost vsak človek
potrebuje nekaj, kar ga žene, da zjutraj vstane z nasmehom na ustih.
Ali povedano drugače: POTREBUJEMO TETO MAGDO.
Nina Trstenjak, 6. b
Letnik 5, številka 1
Stran
29
Za konec pa — igra. Ker nas čakajo počitnice. Verjetno si jih ne boste polnili z besednimi igrami, kot
so to počeli tretješolci ...
Tisti, ki si grize nohte, je:
nohtožer, grizenohtek, grizljavček, nohtogrizec, krestavček, noki, nohtogriz, grizonoht, nohtosned, nohtko,
nohtogrizač, nohtojed, nohtogrizli, nohtarko, nohtojedek, nohtar, grizonohtec, nohtogrizi.
Tisti, ki se neprestano šali, je:
šaljivček, klovn, smejalček, šalči, šaložerc, vicko, šalko, šaljivec, šalevic, vicopok, pokalček, vicek, šalinkašalko,
pok, vicopokec, šalosmeh, smehalec, šalerica, šalko.
Tisti, ki rad nakupuje, je:
kupovalček, kupojač, kupovalec, kupilko, xxxxl trgovinček, trgovinokup, kupavček, vsekup, kupko, trgovinec,
kupujček, trgovinokupec, trgovinogled, kupek.
Tisti, ki rad bere, je:
knjigobralec, knegalec, knjigogled, knjigec, knjigalec, beroknjig, knjigobralček, berilko, knjigarček, knjižnikarček,
berko, bralko, berač, braloknjig, knjigobralec, xxxxlpiflar, knjigoberček, bralkovsevedek.
David Zagernik, 3. a
Osnovna šola
Koroški jeklarji Ravne na Koroškem
Prispevke zbrala in oblikovala
Jasmina Pečovnik
Naslovnica
Ustvarjali učenci 3. a
Oblikoval Aljaž Banko
Fotografije
Jasmina Pečovnik in arhiv OŠKJ
Ravne na Koroškem, junij 2013
Prispevki učencev zaradi ohranitve posebnosti njihovega izražanja niso lektorirani v celoti.