Priloga 5_Sikstinska kapela.pdf

Avtor: Eva Jagodič, 1.b
Mentor: V. Kušar
Pomlad 2014
Avtor: Eva Jagodič 1.B
Sikstinska kapela
Kazalo vsebine:
Povzetek ................................................................................................................. - 3 Summary ................................................................................................................ - 3 Sikstinska kapela .................................................................................................... - 4 Freska ................................................................................................................. - 4 Simbolika slik ...................................................................................................... - 5 Novodobna Sikstinska kapela ............................................................................. - 7 Michelangelo Buonarroti ......................................................................................... - 8 Konklave ............................................................................................................... - 10 Potek konklava .................................................................................................. - 11 Kratka zgodovina konklav ................................................................................. - 12 Množični obiski Sikstinske kapele ......................................................................... - 15 Kazalo slik, tabel in grafov: ................................................................................... - 16 Stvarno kazalo ...................................................................................................... - 16 Viri .......................................................................................................................... -17-
-2-
Avtor: Eva Jagodič 1.B
Sikstinska kapela
Povzetek
Sikstinska kapela slovi po svoji arhitekturni postavitvi, ki spominja na tempelj iz Stare
zaveze, po okrasju in poslikavah, ki so jih prispevali največji renesančni slikarji - in po
svojem namenu: konklave, na katerih so izvoljeni novi papeži. S svojo stropno
poslikavo sodi med največje italijanske znamenitosti. Pred Sikstinsko kapelo se vsak
dan vije dolga vrsta tisočih turistov, ki potrpežljivo čakajo, da bi si ogledali prekrasno
umetnino znanega renesančnega umetnika Michelangela Buonarrotija. Umetnina
pusti močan vtis na vsakem obiskovalcu, ki si jo ogleda. Zaradi tako množičnih
obiskov, se poznavalci bojijo, da bo fresko težko vzdrževati in da bo potrebno obiske
omejiti ali pa celo prepovedati. Ker pa si tega nihče ne želi je lepo, da to prekrasno
delo spoštujemo in si ga ogledamo s predhodnim znanjem, saj se šele takrat zavemo
veličine stropne poslikave.
Summary
The Sistine Chapel is well known for its architecture style which reminds us on
temple from the Old Testament with its beauty and paintings which were done by one
of the greatest Renaissance painters. It does remind us of it because of the conclave
for the election of the new pope. With its look and other things it surely is one of the
largest and most important Italian heritage. When you visit the Chapel it will 'wow '
you for sure. However, a lot of visitors every year make the Chapel endangered. It is
really hard to maintain the Chapel because of its structure, paintings, etc.
-3-
Avtor: Eva Jagodič 1.B
Sikstinska kapela
Sikstinska kapela
Sikstinska kapela (italijansko: Cappella Sistina) je kapela v Apostolski palači, uradni
rezidenci papeža rimskokatoliške cerkve v Vatikanu. Kapela slovi po svoji arhitekturni
postavitvi, ki spominja na tempelj iz Stare zaveze, po okrasju in poslikavah, ki so jih
prispevali največji renesančni slikarji - in po svojem namenu: konklave, na katerih so
izvoljeni novi papeži. Najpomembnejše umetniško delo v kapeli je stropna poslikava,
ki šteje za najzahtevnejši Michelangelov podvig. Da je dokončal to veliko, raznoliko
okrasno delo je potreboval kar štiri leta, saj je moral poslikati približno 520 kvadratnih
metrov površine. Delo je bilo naporno, saj je moral ustvarjati 20 m nad tlemi po več ur
zapored. Za slikarja je bilo značilno, da se je spravil na delo skoraj povsem brez
ekipe je ves ta čas garal sam. Toda ko je leta 1512 delo razkril, je napravil izreden
vtis na gledalce. Strop Sikstinske kapele so priznali za najmogočnejše delo
posameznika v zgodovini zahodne umetnosti.
Slika 1: Sikstinska kapela
Freska
Michelangelo je delal v tehniki freske1 (italijansko: Al fresco).
Prvi sloj je grob omet iz peska in žganega apna, drugi, fini omet pa iz kremenčevega
peska in apna. Na svež omet se slika s pigmenti in apneno vodo.
Vendar je zaradi vlage v Sikstinski kapeli omet začel odpadati, zato je Michelangelo
skupaj z asistenti razvil nov način, tako, da je lahko slikal, ko se je omet2 že posušil.
1
2
Slikarska tehnika
Na zid enakomerno nanesena malta
-4-
Avtor: Eva Jagodič 1.B
Sikstinska kapela
Simbolika slik
Devet slik sredi stropa Sikstinske kapele prikazuje prizore iz Stare zaveze.
Razvrščene so v tri skupine po tri slike in predstavljajo stvarjenje vesolja, stvarjenje
ter padec Adama in Eve ter zgodbo o Noetu. Jasno je, da je izpostavljena predvsem
simbolika, saj si slike ne sledijo v časovnem zaporedju ampak se niz začne s
človeškimi napakami konča pa s čudežem stvarjenja. Zanimivo je, da obstaja nekaj
znamenj, ki kažejo, da je bil vesoljni potop, ki je sicer drugi med svetopisemskimi
prizori, dejansko naslikan prvi. Prizor je namreč prenapolnjen, postave so premajhne
in težko je razločiti kaj je upodobljeno. To je verjetno Michelangelo opazil šele ko si je
fresko ogledal s tal, na podlagi te ugotovitve pa je vse ostale prizore naslikal veliko
večje.





Na lunetah ob strani so naslikani predniki Jezusa Kristusa.V kotih stropa so
kotne kape, ki sestavljajo različne nize in prikazujejo nevarnosti, pred katerimi
so se Judje rešili po božji volji.
Judita je bila judovska vdova, ki je rešila svoje mesto pred Asirci tako, da je
poveljnika Holofrena opila, ko je zaspal pa mu je odrezala glavo.
David in Goliat.
Bog pošlje strupene kače nad nezadovoljne Izraelce
Kralj Perzije ukazuje usmrtitev Hamana, ker je hotel z zaroto doseči, da bi kralj
ubil Jude.
Michaelangelo naslika 12 ljudi, ki so prerokovali ali odigrali pomembno vlogo pri
prihodu Jezusa Kristusa


Sedem od naslikanih prerokov je bilo iz Izraela
Pet od naslikanih prerokov so bile sibile iz Antike
Niše na katerih sedijo so iluzionistično naslikane.
Prizori iz oltarja
Proti vhodu:
Bog je ustvaril svet v šestih dneh. Prvi dan je ločil svetlobo od teme.
Tretji in četrti dan Nastanejo Sonce, Luna in Zemlja. Michaelangelo je prizore
kronološko pomešal, kakor tudi izpustil, namreč nikjer ne zasledimo petega in
šestega dne, ko je ustvaril živali.
Drugi dan: ločitev zemlje in vode
-5-
Avtor: Eva Jagodič 1.B
Sikstinska kapela
Bog ustvari Adama. Adam,
čaka, da sprejme od svojega
stvarnika naboj življenjske
energije. Bog, ki je ovit v
draperijo in ga v zraku
podpirajo mladostni angeli,
steguje desnico; levica je
zaščitniško naslonjena okrog
še ne ustvarjene Eve, ki
zaenkrat obstaja samo v
Slika 2: Stvaritev Adama
božjem predvidevanju dogodkov.
Bog ustvari Evo
Skušnjava in izključitev. Michaelangelo je ločil prizora z drevesom spoznavanja
dobrega in zla. Prizor kaže kako se Eva sprejme prepovedan sadež od kače, ki je
simbolično prikazana kot pol ženska pol kača, ter Adama, ki trga sadež iz drevesa. V
tem prizoru sta mlada. V drugem prizoru Adama in Evo izganja angel z mečem. V
tem prizoru zasledimo, da ju je Michaelangelo simbolično naslikal postarana.
Po tem ko so se rešili pred veliko poplavo, si Noetova družina privošči pojedino.
Prizor prikazuje žrtvovanja ovce.
Vesoljni potop - V ospredju vidimo ljudi, ki se poskušajo rešiti pred naraslo vodo. V
ozadju zasledimo Noetovo barko z družino.
Po poplavi Noe3 obdeluje zemljo in, da ima vinograd. Prizor ga prikazuje pijanega in
golega. Ob njem so njegovi sinovi. Najmlajši izmed njih ga zakriva. Ti prizori kažejo
kako se človeštvo še bolj oddaljuje od boga.
Fresko Poslednja sodba na oltarju Sikstinske kapele
je naročil papež Pavel III. Michelangelo jo je slikal od
leta 1534 do 1541. Ko je Michelangelo končal
Poslednjo sodbo, so ga obtožili obscenosti zaradi slik
golih oseb, ki imajo vidne genitalije (tudi v papeževi
zasebni kapeli). Proti njemu so sprožili cenzorsko
kampanjo, da bi slike odstranili, vendar je bil papež na
Michelangelovi strani. Po Michelangelovi smrti je bil
izdan zakon, da se genitalije prekrije. Daniele da
Volterra, Michelangelov učenec, je tako prekril sporna
Slika 3: Poslednja sodba
3
Svetopisemski junak
-6-
Avtor: Eva Jagodič 1.B
Sikstinska kapela
mesta s tančico, ostalo pa je pustil nespremenjeno.
Michelangelo.......... vesoljni potop ............................................... 1508
Michelangelo....... stvarjenje vesolja ............................................. 1512
Michelangelo.... .stvarjenje in padec Adama in Eve ..................... 1512
Michelangelo...................zgodba o Noetu ................................... 1512
Umetnik
Michelangelo
Michelangelo
Michelangelo
Michelangelo
Michelangelo
Ime umetnine
Vesoljni potop
Stvarjenje vesolja
Stvarjenje in padec Adama in Eve
Zgodba o Noetu
Poslednja sodba
Čas izdelave (št. let)
1
1,5
1,5
2
7
Tabela 1: Michelangelova dela
Graf 1: Michelangelova dela
Novodobna Sikstinska kapela
500 let pozneje Miquel Barcelo s svojo monumentalno umetnino na stropu ene od
dvoran v Ženevi sproži burne odzive. Nekonvencionalno abstrakcijo, ki krasi sobo,
katere stene in tla so oblečena v material barve šampanjca, je Barcela ustvarjal ob
pomoči 20 asistentov dve leti in pri tem porabil približno 100 ton barve. Celotno
kreacijo naj bi po besedah njenega stvarnika navdahnil vroč afriški dan: "Spomnim se
jasnega privida podobe sveta, ki se zliva proti nebu. Drevesa, sipine, osli, živopisna
bitja ... kapljajo kapljo za kapljo." Barcelo, ki je eden izmed vodilnih sodobnih
umetnikov Španije, je 1.400 kvadratnih metrov veliko uradno sobano spremenil v
nekakšno jamo, polno stalaktitov vseh mogočih barv. Nekateri kritiki so umetnino,
primerjali z vatikanskim papeškim domovanjem, Sikstinsko kapelo.
-7-
Avtor: Eva Jagodič 1.B
Sikstinska kapela
Michelangelo Buonarroti
Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni je bil italijanski kipar, arhitekt, slikar in
pesnik. Rodil se je 6. marca 1475 v vasi Caprese v Toskani, Florentinski republiki
(današnji Italiji).
Michelangelo je eden najpomembnejših italijanskih
umetnikov visoke renesanse. Njegova najbolj znana dela so
poslikava stropa Sikstinske kapele in freska Poslednja
sodba na oltarni steni te kapele, kipi David, Mojzes in Pietà,
grobnica Medičejcev in med arhitekturami kupola bazilike
svetega Petra v Rimu.
Slika4:Michelangelo
Bounarotti
Michelangelova družina je pripadala nižjemu plemstvu. V
času Michelangelovega rojstva, je bil njegov oče sodni
upravitelj mestecu Caprese4. Nekaj mesecev po
Michelangelovem rojstvu se je družina vrnila v Firence. Po
smrti svoje matere v letu 1481, ko je bil star komaj šest let,
je Michelangelo živel s kamnosekom in njegovo družino v
mestu Settignanu, kjer je imel njegov oče v lasti kamnolom
marmorja in majhno kmetijo.
Navkljub očetovim željam, da bi se učil slovnice pri humanistu Francescu da Urbinu,
se je Michelangelo odločil, da se bo učil kiparstva pri Domenicu Ghirlandaiu.
Navdušeni Domenico ga je priporočil vladarju Firenc, Lorenzu de' Medici in od leta
1490 do 1492 je Michelangelo obiskoval Humanistično akademijo, ki jo je slednji
ustanovil. Študiral je kiparstvo pri Bertoldu di Giovanniju. Na akademiji so nanj in na
njegovo umetnost vplivali številni najvidnejši filozofi in pisatelji tistega časa (Marsilio
Ficino, Pico della Mirandola in Poliziano). V tem obdobju je izklesal dva reliefa, Bitka
kentavrov in Madona na stopnicah.
Po Lorenzovi smrti leta 1492 je Piero de' Medici (Lorenzov najstarejši sin in novi
glavar družine Medici) Michelangelu odklonil podporo. V tem času je začelo prihajati
tudi do verskih nemirov, ki jih je spodbujal duhovnik Savonarola. Michelangelo je
odšel v Bologno in se leta 1494, po končanih nemirih, spet vrnil v Firence delat za
Medičejce. V pol leta je v Firencah izdelal dva manjša kipa, otroka Janeza Krstnika in
spečega Kupida. Kardinal Raffaele Riario je bil nad Kupidom tako navdušen, da so
ga (leta 1496) povabili v Rim. Tukaj je Michelangelo ustvaril svojo prvo mojstrovino
Pieta v baziliki sv. Petra. Antična umetnost je navdihnila številna njegova dela, med
drugim Bakhusa, Sužnje, figure na stropu Sikstinske kapele.
Čez štiri leta se je Michelangelo vrnil v Firence, kjer je izklesal njegovo verjetno
najbolj znano kiparsko delo, Davida. Kip so leta 1504 postavili pred sedež tedanje
4
Mesto v Toskani, Italiji
-8-
Avtor: Eva Jagodič 1.B
Sikstinska kapela
vlade na Piazza della Signoria, pred Palazzo Vecchio. Ta mojstrovina je narejena iz
enega kosa marmorja iz kamnolomov v Carrari. Naslikal je tudi Sveto družino (tudi
Donijev tondo ali Donijeva Madona) namenjeno kot darilo za poroko trgovca Angela
Donija in Maddalene Strozzi. V okvirju slike so tudi grbi družine Strozzi.
Leta 1505 je novoizvoljeni papež Julij II. Michelangela poklical nazaj v Rim, da bi mu
izdelal nagrobnik. Vendar je moral Michelangelo svoje delo velikokrat prekiniti zaradi
drugih nalog, predvsem zaradi poslikave stropa Sikstinske kapele, ki je trajala štiri
leta (1508–1512). Tako je Michelangelo na nagrobniku delal kar 40 let, ko je bil v
skromnejši obliki postavljen leta 1547 v rimski cerkvi San Pietro in Vincoli. Osrednji
del nagrobnika je bila figura Mojzesa, ki je bil prav Michelangelov izdelek.
Leta 1513 je papež Julij II. umrl in njegov naslednik, Leon X. Medici, je Michelangelu
naročil, naj obnovi pročelje bazilike svetega Lovrenca v Firencah in jo okrasi s kipi.
Naslednja tri leta so minila v risanju načrtov in poskusih odprtja novega kamnoloma,
vendar so delo ustavili finančni problemi njegovega mecena.
Kljub polomu pri projektu so Medičejci pri Michelangelu naročili še eno delo,
družinsko grobnico v baziliki svetega Lorenza. Ta projekt je bil na srečo končan v
večjem obsegu, Michelangelo se je z njim ukvarjal v dvajsetih in tridesetih letih 16.
stoletja. Michelangelo je kot kipar in arhitekt zasnoval kipe in notranjost grobnice.
Dve največji grobnici pripadata dvema manj pomembnima Medičejcema,
Lorenzovemu sinu in vnuku, ki sta umrla mlada. Lorenzo Veličastni je pokopan v kotu
kapele brez posebnega kipa, kot je bilo prvotno načrtovano. Medičejska kapela je
eno najveličastnejših Michelangelovih dosežkov. Lorenzovo grobnico sestavljajo kip
Lorenza Medičejskega in figuri Mrak in Zora, ki podpirata sarkofag. Svoj nagrobni kip
ima tudi Giuliano Medičejski, njegov sarkofag pa podpirata figuri Dan in Noč. Za
figuro Dan je značilna uporaba kontraposta (zasukan položaj).
Michelangelova Poslednja sodba. Sveti Bartolomej drži svojo odrto kožo. Obraz na
koži pripisujejo Michelangelu.
Leta 1527 so Florentinci Medičejce vrgli z oblasti in ustanovili republiko. Mesto je bilo
oblegano in Michelangelo je pomagal pri utrjevanju obzidja (1528–1529). Mesto je
padlo leta 1530 in Medičejci so se vrnili na oblast. Michelangelo je zaradi nestrinjanja
z njimi zapustil Firence in pustil pomočnike, da so nadaljevali delo na grobnici. Veliko
let kasneje so njegovo truplo pripeljali iz Rima, da so izpolnili maestrovo zadnjo željo
in ga pokopali v ljubljeni Toskani.
Fresko Poslednja sodba na oltarju Sikstinske kapele je naročil papež Pavel III.,
Michelangelo jo je slikal od leta 1534 do 1541.
Ko je Michelangelo končal Poslednjo sodbo, so ga obtožili obscenosti zaradi slik
golih oseb, ki imajo vidne genitalije (tudi v papeževi zasebni kapeli). Proti njemu so
sprožili cenzorsko kampanjo, da bi slike odstranili, vendar je bil papež na
Michelangelovi strani. Po Michelangelovi smrti je bil izdan zakon, da se genitalije
-9-
Avtor: Eva Jagodič 1.B
Sikstinska kapela
prekrije. Daniele da Volterra, Michelangelov učenec, je tako prekril sporna mesta s
tančico, ostalo pa je pustil nespremenjeno. Ob restavraciji freske leta 1993 so se
restavratorji odločili, da popravke pustijo. V Neaplju pa hranijo necenzurirano kopijo
originala, ki jo je naredil Marcello Venusti.
Michelangelo je umrl 18. februarja 1564 v Rimu, star je bil 88 let. Njegovo telo so
prinesli v Firence, kjer je pokopan v baziliki Santa Croce, kot je bila njegova zadnja
želja. Njegovo življenje je opisal Giorgio Vasari v delu Vite.
Michelangelo je bil kot človek pogosto aroganten do drugih in vedno nezadovoljen
sam s sabo, mislil je, da umetnost prihaja iz notranjega navdiha in iz kulture. V
nasprotju s tekmecem, Leonardom da Vincijem, je Michelangelo videl naravo kot
sovražnika, ki ga je treba premagati. Prepričan je bil, da je kiparjeva naloga
osvoboditi obliko, ki je ujeta v kamnu. To je najlepše vidno pri nekaterih njegovih
nedokončanih kipih, ki izgledajo, kakor da se hočejo osvoboditi spon kamna.
Njegovi liki odražajo tudi moralne občutke, kar se najbolje vidi na obraznem izrazu
Davida. Tudi Poslednja sodba je prikaz velike krize.
Mnoge anekdote nam prikazujejo, kako zelo je bil Michelangelo cenjen že za časa
življenja. Pravijo, da je že kot vajenec naredil tako dovršen kip otroka, da so ga
kasneje prodali kot izvirno rimsko starino. Še ena anekdota pravi, da je Michelangelo,
ko je končal Mojzesa (sedaj v cerkvi San Pietro in Vincoli) v Rimu, s kladivom udaril
po kolenu kipa in zavpil: »Zakaj ne govoriš z mano?«
Konklave
Volitve novega papeža ali konklave5 je postopek, kjer kardinali zbrani v sikstinski
kapeli s tajnim glasovanjem izvolijo novega rimskega škofa in pastirja vesoljne
Cerkve. Sam postopek urejajo trije temeljni dokumenti: apostolska konstitucija
papeža Janeza Pavla II. Universi Dominici Gregis iz leta 1996 in dva motu proprija
papeža Benedikta XVI. De Aliquibus Mutationibus In Normis De Electione Romani
Pontificis iz leta 2007 ter motu proprio Normas nonnullas z dne 22. februarja 2013.
Prvi motu proprij papeža Benedikta XVI. je spremenil
75. odstavek prvotne apostolske konstitucije, zato so
edini način volitev novega papeža tajne volitve v
pravem pomenu besede, izbira papeža per
inspirationem ali per compromissum pa nista več
možni. S tem dokumentom je papež uvedel tudi
Slika 5: Konklave
5
potrebno dvotretjinsko večino za izvolitev novega
papeža. Če po 34. krogih glasovanj kardinali ne izvolijo
Postopek volitve novega papeža
- 10 -
Avtor: Eva Jagodič 1.B
Sikstinska kapela
papeža, morajo voliti med dvema kandidatoma, ki sta v zadnjem krogu prejela največ
glasov. Ta dva nimata volilne pravice.
Motu proprij, ki ga je papež Benedikt XVI. izdal februarja letos z naslovom Normas
nonnullas, pa izpostavlja predvsem dolžnost kardinalov, da volijo novega papeža. To
pomeni, da udeležba v konklavu ni samo pravica ali privilegij, ampak predvsem
dolžnost kardinalov. Smo v primeru, da je kdo od volivcev oviran iz resnih razlogov,
se lahko odpove sodelovanju v konklavu. Dokument dopušča, da se kardinali, zbrani
v Rimu na t. i. splošnih kongregacijah, lahko odločijo o datumu začetka volitev pred
15. dnem od nastopa sede vacante, kakor sicer to določa apostolska konstitucija
Universi Dominici Gregis. Letošnji motu proprij v pripravljalno in sklepno fazo
konklava uvaja prisotnost nekaterih liturgičnih sodelavcev. Ti so zadolženi za pomoč
pri razdelitvi lističev in pripravo zapisnika ob izvolitvi papeža ter njegovem sprejemu
službe. V času poteka volitev morajo zapustiti sikstinsko kapelo.
Z odstopom ali smrtjo papeža nastopi Apostolica sedes vacans (sede vacante), ko je
apostolski sedež izpraznjen. S tem prenehajo funkcije vsem prefektom kongregacij,
predsednikom papeških svetov in drugim članom rimske kurije. Funkcija ne ugasne
naslednjim osebam: kamerlengu (kard. Tarcisio Bertone) in vicekamerlengu (msgr.
Pier Luigi Celata), velikemu penitenciariju Apostolske penitenciarije (kard. Manuel
Monteiro de Castro), generalnemu vikarju mesta Vatikan (kard. Angelo Comastri),
generalnemu vikarju za mesto Rim (kard. Agostino Vallini), papeškemu miloščinarju
(msgr. Guido Pozzo), sekretarjem dikasterijev rimske kurije ter drugim uradnikom.
V času sede vacante imajo posebne naloge in zadolžitve kardinal 6 kamerleng ter vice
kamerleng, papeški liturgični ceremonier (msgr. Guido Marini), prefekt papeške hiše
(msgr. Georg Gänswein), kancler apostolske kamere ter dekan kardinalskega zbora
(kard. Angelo Sodano). Med potekom konklava imajo poleg kardinalov elektorjev
nekatere naloge tudi kardinal kamerleng ter vice kamerleng, sekretar kardinalskega
zbora, papeški liturgični ceremonier in predstavniki kardinalskih redov: najstarejši
kardinal-škof, najstarejši kardinal-duhovnik in najstarejši kardinal-diakon. Slednji ima
nalogo, da ob izvolitvi novega papeža z lože bazilike sv. Petra oznani ime novega
papeža.
Potek konklava
Ob izpraznitvi apostolskega sedeža nastopi t. i. Sede vacante, zato imajo kardinali, ki
na dan izpraznitve sedeža apostola Petra niso dopolnili 80 let, pravico in dolžnost
izvoliti novega papeža. Volitve se začnejo od 15 do 20 dni po smrti (ali odstopu)
papeža, razen če kardinali na posvetovalnih kongregacijah pred konklavom določijo
drugače. Kardinali volivci, ki sicer stanujejo v Domu sv. Marte v Vatikanu, so med
glasovanji zaprti (cum clave) v sikstinski kapeli. S tem jim je onemogočen vsak stik z
zunanjim okoljem in možnost vplivanja na izid glasovanja. Ko vsi vstopijo v kapelo,
zadnji kardinal zapre in zaklene vrata. Čeprav so v zadnjih stoletjih na mesto papeža
6
Najvišji dostojanstvenik rimskokatoliške cerkve
- 11 -
Avtor: Eva Jagodič 1.B
Sikstinska kapela
vedno izvolili enega od kardinalov, pravilo določa samo, da mora biti kandidat krščen
in neporočen moški, ki ga ne ovirajo Božji ali cerkveni zadržki.
Za izvolitev kandidata se morata izreči dve tretjini
prisotnih kardinalov volivcev, če pa število ne bi bilo
deljivo s tri, sta za izvolitev potrebni dve tretjini in en
glas. V kolikor kardinali papeža ne izvolijo po 34.
krogih glasovanj (skrutinijih), volitve potekajo samo
med dvema kandidatoma, ki sta v zadnjem krogu
glasovanj prejela največ glasov; ta dva nimata
Slika 6: Dimnik
glasovalne pravice, prav tako pa mora za izvolitev
eden od njiju zbrati dvotretjinsko večino. Ob koncu vsakega glasovanja lističe zvežejo
in jih sežgejo v peči, pri čemer dodajo snov, ki ustrezno obarva dim. Če glasovanje ni
bilo uspešno, se iz dimnika pokadi črn dim, če pa je bilo uspešno in je bil papež torej
izvoljen, pa bel dim.
Papež Gregorij XV. (1621–1623) je leta 1621 uvedel tajnost glasovanja, da na izbiro
ne bi vplivale osebne okoliščine, ampak samo svobodna volja in lastna vest. Volivci
morajo s spremenjeno pisavo na pravokoten listič zapisati ime izbranega kandidata,
ki ga oddajo v skrinjico na oltarju v kapeli. Ko kandidat doseže dve tretjini glasov, ga
dekan kardinalskega zbora ali tisti, ki ga v konklavu nadomešča, vpraša ali sprejme
izvolitev in kako se bo imenoval. Novoizvoljeni papež si nadene bel talar in ostale
papeške paramente, nato pa mu kardinali izkažejo spoštovanje.
Na glavni loži bazilike sv. Petra kardinal protodiakon naznani ime novega papeža
(Annuntio vobis gaudium magnum: habemus Papam) ter sporoči ime novega
papeža, ki mestu in svetu podeli svoj prvi blagoslov.
Kratka zgodovina konklav
Izraz konklave označuje tako zbor kardinalov, ki so na dan prenehanja službe
papeža mlajši od 80 let, zbranih za izvolitev novega rimskega škofa, kot tudi kraj
volitev.
V prvih stoletjih so papeža – rimskega škofa
– tako kot ostale škofe – izvolili verniki in
duhovniki tiste škofije. V 4. stoletju je po
praksi, uvedeni na koncilu v Niceji (l. 325),
papeža volila samo duhovščina, ljudstvo pa
je imelo nalogo, da ga je potrdilo in dodalo
svoj pristanek. V naslednjih stoletjih je moral
novoizvoljeni papež dobiti cesarsko potrditev,
kar je trajalo do prvega lateranskega koncila
Slika 7: Kardinali
- 12 -
Avtor: Eva Jagodič 1.B
Sikstinska kapela
leta 1123, kjer so izločili cesarsko vmešavanje v volitve papeža; leta 769 pa so iz
volitev ali potrjevanja novega rimskega škofa izločili laike. Papež Nikolaj II. (1059–
1061) je leta 1059 uvedel, da novega papeža volijo samo kardinali, normo pa je
uzakonil papež Aleksander III. (1159–1181) leta 1179, ko je ukinil cesarske privilegije
ter določil, da kardinalski zbor izbira novega papeža z dvotretjinsko večino glasov
prisotnih.
To določilo je v 13. stoletju privedlo do nekaj dogodkov, ko je bila Cerkev brez
papeža skoraj tri leta. Tako so na primer ob smrti papeža Klemena IV. (1268) po 18
mesecih neuspešnih volitev kardinale zaprli v papeško palačo v mestu Viterbo v Italiji
in jih ob zmanjševanju količine hrane prisilili k izvolitvi novega Petrovega naslednika.
V Viterbu so po skoraj treh letih izpraznjenega sedeža izvolili papeža Gregorija X.
(1271–1276), ki je leta 1274 izdal apostolsko konstitucijo Ubi periculum, s katero je
ob volitvah papeža uvedel zaprtje kardinalov s ključem (cum clave). Konstitucija je
tudi uvedla nekatere norme, ki so še danes v veljavi: prepoved komuniciranja
kardinalov z zunanjim svetom ter obveza, da so vsi kardinali zbrani na enem mestu.
Rezultat strogih določil apostolske konstitucije privede že na volitvah naslednika
Gregorija X. do bliskovite izvolitve papeža Inocenca V. (1276), saj je konklave trajal
samo en dan.
V 20. stoletju so papeži norme konklava dopolnili s strožjimi določili, kot so: popolna
prepoved vmešavanja laikov v volitve, okrepitev molčečnosti na glasovanju tudi na
obdobje po konklavu in na vse, kar se nanaša na same volitve, starostna meja 80 let
kardinalov volivcev na dan papeževe smrti (ali odstopa), razširitev zbora kardinalov
elektorjev na 120 ter določila glede izpraznjenega sedeža (Sede vacante).
Danes postopek volitev novega rimskega škofa urejajo citirani dokumenti Universi
Dominici Gregis iz leta 1996, motu proprij De Aliquibus Mutationibus In Normis De
Electione Romani Pontificis iz leta 2007 ter motu proprij Normas nonnullas iz leta
2013. Liturgično obliko določa Ordo rituum conclavis.
Na dan 28. februarja 2013 je imelo glasovalno pravico 117 kardinalov, med njimi je
tudi Slovenec kardinal Franc Rode. Preostalih 92 kardinalov, ki sestavlja kardinalski
zbor, nima več glasovalne pravice, ker so že dopolnili 80 let starosti.
Papež (grško papas pomeni oče) je uradni naziv poglavarja rimskokatoliške cerkve
od pontifikata papeža Siricija (384–399).
Hermannus Contractus je verjetno prvi zgodovinar, ki je papeže oštevilčil po vrsti,
kakor so si sledili. Njegov seznam se konča s papežem Leonom IX. v letu 1049.
V 20. stoletju so seznam spreminjali. Protipapež Krištof je dolgo veljal za legitimnega
papeža. Za papeža izvoljeni Štefan je veljal pod imenom Štefan II. za legitimnega vse
do leta 1961, ko je bil iz seznama izbrisan. Čeprav te spremembe danes niso več
sporne, še vedno mnogo novejših seznamov vključuje tega prvega Štefana II. Razlog
- 13 -
Avtor: Eva Jagodič 1.B
Sikstinska kapela
za to je verjetno v dejstvu, da temeljijo na Katoliški enciklopediji iz leta 1913, ki je v
javni lasti.
Vsi papeži do Feliksa IV. (sredina 6. stoletja) so razglašeni za svetnike, z izjemama
Liberija in Anastazija II. Vseh papežev, ki so razglašeni za svetnike, je 88, od tega jih
78 nosi naslov sveti, preostalih 10 pa blaženi.Papež prav tako nosi duhovniške
naslove rimski škof, vikar Jezusa Kristusa, naslednik svetega Petra, princ apostolov,
najvišji svečenik Univerzalne Cerkve, primas Italije, nadškof in metropolit rimske
pokrajine in služabnik služabnikov Gospodovih. Od leta 1929 ima papež še posveten
naziv suveren vatikanske mestne države (Sveti sedež).
Nikoli ni bilo papeža Janeza XVI. papeža Janeza XX., papeža Martina II. ali papeža
Martina III. Najpogostejša imena so Janez (zadnji: XXIII.), Gregor (XVI.), Benedikt
(XVI.), Klemen (XIV.), Inocenc in Leon (XIII.).
Ime papeža
Leto izvolitve čas vladanja
Pij X.
1903
11 let
Benedikt XV.
1914
8 let
Pij XI.
1922
17 let
Pij XII.
1939
19 let
Janez XXIII.
1958
5 let
Pavel VI.
1963
15 let
Janez Pavel I.
1978
1 mesec
Janez Pavel II.
1978
27 let
Benedikt XVI.
2005
8 let
Frančišek
2013
1 leto
Tabela 2: papeži 20. in 21. Stoletja
Graf 2: papeži 20. in 21 stoletja
- 14 -
Avtor: Eva Jagodič 1.B
Sikstinska kapela
Množični obiski Sikstinske kapele
Največjo turistično znamenitost v Rimu vsako leto obišče kar štiri milijone
obiskovalcev, okoli 25.000 dnevno. Tisoči turistov, ki vsak dan obiščejo kapelo sicer
pomenijo velik denarni dobiček, vendar za seboj puščajo tudi sledi. Prah, telesni
hlapi, vročina… Tako številni turisti vplivajo na znamenite freske Michelangela in
Botticellija. Paolucci je prepričan, da bi bilo bolje za poslikave, če bi kapelo dnevno
obiskalo le majhno število ljudi.
Sikstinsko kapelo so po večletni obnovi leta 1999 spet odprli z javnost. Med
renoviranjem so vgradili klimatske naprave, ki pa ne regulirajo samo temperaturo
zraka, ampak tudi vlažnost. Od takrat se je število turistov podvojilo. »Vsi dišijo, se
potijo, v kapelo pa prinašajo prah in umazanijo,« opozarja Paolucci. Med zadnjimi
pregledi to leto so na freskah našli prah, ki s prostim očesom sicer še ni viden. »Če
se nič ne bo spremenilo, bodo freske trajno poškodovali,« je prepričan direktor
muzeja.«
»Zaenkrat zaprtja še ne načrtujemo. Sikstinska kapela je največja atrakcija za vse, ki
obiščejo Rim,« je povedal Paolucci in dodal, »nekaj pa se bo moralo spremeniti.«
Sam predlaga vgradnjo novih klimatskih naprav, namestitev posebnih preprog, ki
vpijajo prah in omejevanje števila obiskovalcev. V zadnjih letih je možen obisk kapele
tudi ponoči, kar številni priporočajo ne samo zaradi nižjih temperatur, ampak tudi
zaradi drugačne atmosfere. Kljub temu pa to ni zmanšalo števila dnevnih
obiskovalcev, nasprotno, vrsta pred kapelo se zdi vsak dan daljša.
mesec
št. obiskovalcev
Januar
700000
Februar
700000
Marec
775000
April
830000
Maj
770000
Junij
750000
Julij
775000
Avgust
780000
September
835000
Oktober
775000
November
750000
December
700000
Letno
914000
Graf 3: obiskovalci
Tabela 3:obiskovalci
- 15 -
Avtor: Eva Jagodič 1.B
Sikstinska kapela
Kazalo slik, tabel in grafov:
Graf 1: Michelangelova dela ................................................................................... - 7 Graf 2: papeži 20. in 21 stoletja ............................................................................ - 14 Graf 3: obiskovalci ................................................................................................ - 15 -
Tabela 1: Michelangelova dela ............................................................................... - 7 Tabela 2: papeži 20. in 21. Stoletja ...................................................................... - 14 Tabela 3:obiskovalci ............................................................................................. - 15 -
Slika 1: Sikstinska kapela ....................................................................................... - 4 Slika 2: Stvaritev Adama......................................................................................... - 6 Slika 3: Poslednja sodba ........................................................................................ - 6 Slika4: Michelangelo Bounarotti ............................................................................. - 8 Slika 5: Konklave .................................................................................................. - 10 Slika 6: Dimnik ...................................................................................................... - 12 Slika 7: Kardinali ................................................................................................... - 12 -
Stvarno kazalo
B
P
bazilike sv. Petra ............................................................ 13
papež ............................................................................. 11
Poslednja sodba .......................................................... 6, 9
F
R
freske ............................................................................... 4
Rimu .............................................................................. 16
K
konklave ........................................................................ 10
S
N
Sikstinska kapela ............................................................. 4
simbolika ......................................................................... 5
nižjemu plemstvu ............................................................ 8
V
O
vesoljne Cerkve ............................................................. 10
obnovi ........................................................................... 16
Z
znamenitost .................................................................. 16
- 16 -
Avtor: Eva Jagodič 1.B
Sikstinska kapela
Viri
Spletni viri:
konferenca, s. š. katoliška cerkev slovenije. Pridobljeno iz katoliška-cerkev.si:
http://katoliska-cerkev.si/konklave-volitve-novega-papeza
radio
televizija
Slovenija.
Pridobljeno
iz
rtvslo.si:
http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/sikstinska-kapela-zivi-mrtvec-visokekulture/294847
wikipedija
prosta
enciklopedija.
Pridobljeno
http://sl.wikipedia.org/wiki/Michelangelo
iz
wikipedia.org:
wikipedija
prosta
enciklopedija.
Pridobljeno
http://sl.wikipedia.org/wiki/Sikstinska_kapela
iz
wikipedia.org:
wikipedija
prosta
enciklopedija.
http://sl.wikipedia.org/wiki/Konklave
iz
wikipedia.org:
Pridobljeno
Pisni viri:

Hibbard, H. (1975). Michelangelo. London : A. Lane.

Lutz Heusinger, F. M. (1984). The Sistine Chapel . Firenze : Scala.
Viri slik:

b92.
Prevzeto
23.
5
2014
iz
www.b92.net:
http://www.b92.net/putovanja/zanimljivosti.php?yyyy=2013&mm=10&dd=18&n
av_id=766955

finearttouch.
Pridobljeno
iz
www.finearttouch.com:
http://www.finearttouch.com/The_Life_of_Michelangelo_Buonarroti.html

nacional dnevno online izdanje. Pridobljeno iz www.nacional.hr:
http://www.nacional.hr/clanak/92129/sikstinska-kapela-pred-zatvaranjem

donsbosko.si.
Pridobljeno
iz
http://www.donbosko.si/verzej/node/19715

kleinezeitung.at.
Pridobljeno
iz
www.kleinezeitung.at:
http://www.kleinezeitung.at/nachrichten/papst/3243565/stichwortkonklave.story
17
Don
Bosko
Veržej:
Avtor: Eva Jagodič 1.B
Sikstinska kapela

times.si. Pridobljeno iz www.times.si: http://www.times.si/svet/prenos-v-zivopapez-francisek-mnozici-po-novega-papeza-so-sli-na-konec-sveta-85b66f6a1b.html

zeit
online.
Pridobljeno
iz
http://www.zeit.de/schlagworte/themen/konklave/index
18
www.zeit.de: