www.plamen-skocjan.si
Zbornik ob 10-letnici delovanja Folklorne
skupine PLAMEN
CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana
394.3(497.4[kocjan)
KULTURNO dru{tvo dr. Ignacija Knobleharja. Folklorna skupina Plamen
([kocjan)
Le zavrti dekle svoje in srce naj ti zapoje! : Folklorna skupina
Plamen : 10 let / zbrale in uredile Petra Lek{e ... et al. . [kocjan : KD dr. Ignacija Knobleharja, Folklorna skupina Plamen,
2010
1. Gl. stv. nasl. 2. Lek{e, Petra
Folklorna skupina PLAMEN - 10 let
Zbrale in uredile:
Petra Lek{e
Sonja Pov{e Krmc
Maja Vidrih
Mateja Robek Zaletelj
Lektorirala:
Grafi~no oblikovanje naslovnice:
Prelom in tisk:
Simona Pov{e
Toma` Blatnik
Tiskarna Jordan, Kr{ko
Naklada:
1000 izvodov
[kocjan, junij 2010
2
3
Ob 10. obletnici Folklorne skupine Plamen
Folklorna skupina Plamen nas spremlja `e eno desetletje in s svojim delovanjem
kli~e iz pozabe plesna izro~ila na{ih prednikov.
Za~etki segajo do Pevske skupine Plamen in njene takratne voditeljice ge. Sonje
Pov{e Krmc, ki je skupaj z dekleti hotela pritegniti h kulturnemu udejstvovanju tudi
fante. Spoznale so, da je edina re{itev ples. Zato so za vse plesalke in plesalce ob
pomo~i g. Roberta Dulca, sicer plesalca pri Folklorni skupini Kres iz Novega mesta,
pripravili prve skupne vaje, kjer so se `e na za~etku nau~ili zahteven splet folklornih
plesov, kmalu nastopili v ohcetni no{i in bili dele`ni velikega odobravanja. Ob
strokovnem vodenju ter pomo~i etnologov in priznanih strokovnjakov s podro~ja
folklore in plesa je bil njen napredek ves ~as prisoten. Zanemariti pa ne smemo
raziskovalnega duha samih plesalcev, ki z du{o in srcem i{~ejo navdihe za svoje delo iz
odsevov staro`itja. V posebno spodbudo in pomo~ je folkloristom nedvomno njena
umetni{ka vodja ga. Janja Ravnikar. Skupini vseskozi pomaga sestavljati drobce izro~il
v celoto. Posebno aktivni so bili folkloristi pri izdelavi zna~ilne {kocjanske no{e, v kateri
z veseljem zaple{ejo. Pohvaliti je treba njihov trud na tem podro~ju, saj so tudi zdaj sredi
novega projekta, tj. izdelave za na{e kraje zna~ilnih obla~il, kar je zaradi ro~nega dela
zelo zahtevno opravilo.
Polni so na~rtov in to je zagotovilo za razvoj in obstanek skupine. Sofinanciranje
Folklorne skupine Plamen s strani Ob~ine [kocjan poteka preko ob~inskih razpisov na
podro~ju kulture, kamor uspe{no kandidirajo in pridobivajo za svojo dejavnost
potrebna sredstva. Slednja bo Ob~ina glede na dose`ke Folklorne skupine Plamen in
njen {ir{i kulturni pomen zagotovo z veseljem tudi naprej zagotavljala.
Delo Folklorne skupine Plamen je veliko in tako za na{o Ob~ino kakor tudi regijo in
nasploh celotno Slovenijo izrednega pomena, saj lahko nas in na{e obi~aje dostojno in
ponosno predstavi kjer koli po svetu. @elimo si, da bi {e naprej tako uspe{no delovali in
obudili iz pozabe {e mnogo pesmi, plesov in navad na{ih prednikov. ^estitam vsem
plesalkam in plesalcem ter jim `elim {e veliko vztrajnosti in dobre volje na vajah in
nastopih.
Anton Zupet, `upan
4
10 let Folklorne skupine Plamen
Kako hitro je minilo deset let! Zdi se, kot da je bilo {e nedavno tega, ko smo z dekleti
pevske skupine Plamen sku{ale v svoje vrste vklju~iti tudi fante, kar nam je zaradi
razli~nega pevskega znanja `al spodletelo. Je pa bila to prilo`nost za snovanje ne~esa
novega, izvirnej{ega. Ko sem prosila Roberta Dulca, dolgoletnega ~lana Folklorne
skupine Kres iz Novega mesta, ali bi mi pomagal urediti plesalce, da bi na koncertu
uglajeno zaplesali kak{en val~ek, je z veseljem pristopil. Vaje so bile zelo zahtevne,
kondicijsko in plesno, saj smo bili vsi za~etniki. A nas to ni moglo ustaviti, ker smo vsi
kar pokali po {ivih od energije in veselja. Po stenah je tekel »kondenz«, vsi smo bili
prepoteni in smo se morali kar naprej preobla~iti. Tako smo se v zelo kratkem ~asu
nau~ili en Kresov splet, s katerim smo se skupaj s Plamenkami predstavili na njihovem
koncertu in po`eli ve~ kot aplavz, navdu{enje in spodbude. Odlo~itev, da vztrajamo na
za~eti poti, je padla sama od sebe. Plesna skupina je na za~etku delovala kar pod
okriljem pevske skupine. Ko pa so postajale vaje vse bolj redne, so se vrstili nastopi, s
tem pa tudi obveznosti. To je botrovalo koraku, da sta se skupini lo~ili in naprej delovali
vsaka na svojem podro~ju.
Popkovina je bila prerezana in za~elo se je novo obdobje. Menjavali so se
predsedniki, menjavali so se tudi vodje skupine, ki so se vsak po svojih mo~eh trudili za
razvoj skupine. Z nami so bili vodje skupin Robert Dulc, Nata{a Zupet, Romana Furar,
Sonja Krmc in Janja Ravnikar ter predsedniki Jerneja Kic, Johannes Jernej Krmc,
Gregor Pov{e in Bo{tjan Jegli~. Sodelovali smo s priznanimi ustvarjalci folklorne scene
v Sloveniji. Za plese z g. dr. Brunom Ravnikarjem in g. Vasjem Samcem, za no{e pa z go.
dr. Marijo Makarovi~. Veseli smo, da smo za vodjo pridobili go. Janjo Ravnikar, s katero
je na{ napredek postajal vse bolj konstanten. Skupina deluje amatersko, vendar ~edalje
bolj profesionalno, tako pri plesih kakor pri izdelavi no{. Tako smo se udele`ili celo
dr`avnega sre~anja folklornih skupin, na katerega se uvrstijo samo najbolj{e folklorne
skupine. Na{e petje pa pohvalijo tudi strokovnjaki.
Ves ~as smo se ~lani skupine prizadevali, da smo zapolnjevali vrzeli in ohranjali
folklorno dejavnost tudi v te`jih ~asih. Zato pa smo razvili poseben ~ut do te skupine in si
`elimo, da bo tudi nova generacija ohranjala delovanje in ciljno usmerjenost skupine.
Zelo smo veseli, da se je folklorna dejavnost, zahvaljujo~ pobudi na{e ~lanice Simone
Smrekar, razvila tudi v osnovni {oli. Zdaj `e ka`e prve sadove, med nami so namre~ `e
~lani nove generacije, ki so se izredno hitro vklju~ili. Skupaj z njimi bomo razvijali nove
projekte in cilje, ki edini zagotavljajo razvoj in obstoj skupine.
V preteklih letih smo veliko delovali v na{em okolju, se udele`evali praznovanj ob
ob~inskih, dr`avnih in cerkvenih praznikih, predstavljali na{o ob~ino in domovino na
sejmih, na festivalih in drugih dogodkih doma in v tujini. Za na{e delo in pomemben
prispevek v ob~inskem prostoru smo prejeli Priznanje Ob~ine [kocjan, za izdelavo
avtohtone {kocjanske no{e pa Priznanje Zveze kulturnih dru{tev Novo mesto.
Tudi vnaprej se bomo trudili ohranjati in obujati na{e bogate stare obi~aje.
Naslednji projekt je `e v teku: izdelava {kocjanske kme~ke no{e, ki je povzeta po
freskah podru`ni~ne cerkvice v Dolah.
Vsem dobrotnikom, ki nas finan~no, moralno ali kako druga~e podpirajo, se
iskreno zahvaljujemo. Naj bo tudi v naslednjih desetih letih folklora odraz raznolikosti
kulturnega udejstvovanja v ob~ini [kocjan.
Sonja Pov{e Krmc, predsednica
5
ZA^ETKI DELOVANJA FOLKLORNE SKUPINE PLAMEN
Folklorna skupina Plamen deluje kot del Kulturnega dru{tva [kocjan na Dolenjskem.
Za~etki Folklorne skupine Plamen segajo v leto 1999. Dekleta Dekli{ke pevske skupine
Plamen so po prvem uspelem samostojnem koncertu novembra 1998, potem ko so `e
eno leto pridno vadila in nastopala ob razli~nih prilo`nostih, za~ela za petje navdu{evati
tudi fante. Da bi organizirali me{ani pevski zbor, ni uspelo, a ker so bili fantje pripravljeni
sodelovati, se je porodila ideja, da bi lahko skupaj zaplesali.
Ko so ~lanice pevske skupine za~ele s pripravami na svoj drugi samostojni koncert, se
je ponudila prilo`nost, da zamisel takratne vodje Sonje Krmc, malo zaplesati skupaj z
doma~imi fanti, tudi uresni~ijo in s tem popestrijo svojo prireditev. Sprva so na~rtovale,
da bi pomagal le toliko, da bi na koncertu lahko uglajeno zaplesali. Pri uresni~evanju
ideje o popestritvi pevskega nastopa s plesom je zavzeto pomagal Robi Dulc iz Stranj, ki
je bil `e takrat izku{en folklorist. Svoje izku{nje je `e vrsto let nabiral kot aktivni ~lan v
Folklorni skupini Kres iz Novega mesta. Na povabilo se je z veseljem in navdu{enjem
odzval ter sprejel vabilo kot poseben izziv. @e na za~etku sodelovanja je `elel, da na
prvem nastopu odple{ejo kar prirejen Dolenjski splet Folklorne skupine Kres. Tako je
`elja po prilo`nostnem plesu prerasla v redne vaje in resne priprave na nastop. Vsemu
temu so sledile redne vaje dvakrat do trikrat tedensko, saj so morali precej zahteven
ples, posebej za takratne za~etnike, osvojiti v zelo kratkem ~asu.
Tako so 20. novembra 1999, na drugem samostojnem koncertu Dekli{ke pevske
skupine Plamen, prvi~ nastopili skupaj. Na tem nastopu so navdu{ili ob~instvo in
kasneje se je plesna skupina poimenovala v Folklorno skupino Plamen. Zaradi
izrednega navdu{enja ob~instva, ki ga je pokazalo z izjemno dolgim aplavzom, so
vedeli, da so na pravi poti. Po uspelem prvem nastopu ter tudi po prejetih kasnej{ih
pozitivnih odzivih so se zavedali, da se `elja deklet in fantov po skupnem nastopanju
uresni~uje. To so bili za~etni koraki Folklorne skupine Plamen.
6
7
2000
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Sejem Alpe-Adria (Ljubljana, marec)
Obletnica Dolenjskega okteta ([kocjan, april)
Kresovanje ([marje{ke Toplice, april)
Melodije {kocjanske doline ([kocjan, maj)
[tudentska cvi~karija (Ljubljana, maj)
Posvetitev g. Stanislava Ho~evarja v nad{kofa (Ljubljana-Rakovnik, maj)
Blagoslov kapelice (Vinji Vrh, maj)
Teden cvi~ka (Kostanjevica, maj)
Snemanje za televizijsko postajo Va{ kanal ob predstavitvi Ob~ine [kocjan
([kocjan, maj)
Sre~anje KZ Krka ([kocjan, junij)
Kresovanje ([entjernej, junij)
Predstavitev Etnolo{kega parka v Zagradu ([kocjan, avgust)
Po~itnice (Log pod Mangrtom, avgust)
Jernejevo ([entjernej, avgust)
Sre~anje narodnih no{ (Kamnik, september)
Krka zdravili{~a ([marje{ke Toplice, julij, september, oktober)
Letni koncert Dekli{ke pevske in Folklorne skupine Plamen ([kocjan,
november)
Koncert Folklorne skupine Kres ([kocjan, december)
8
2001
•
•
•
•
•
•
•
Krka zdravili{~a ([marje{ke Toplice, januar)
Sejem Alpe-Adria (Ljubljana, februar)
Melodije {kocjanske doline ([kocjan, april)
[tudentska cvi~karija (Ljubljana, april)
Jernejevo ([entjernej, avgust)
Sre~anje narodnih no{ (Kamnik, september)
Melodije {kocjanske doline ([kocjan, november)
9
2002
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Nastop v Gostilni Luzar za stranko SLS + SKD ([kocjan, januar)
Sejem Alpe-Adria (Ljubljana, februar)
Kulturni praznik na Bu~ki (Bu~ka, februar)
Ma{kare v Gostilni Luzar in Tangu ([kocjan in Oto~ec, februar)
Krka zdravili{~a ([marje{ke Toplice, februar)
Bo{ videl kaj dela Dolen'c (Oto~ec, april)
[tudentska cvi~karija (Ljubljana, april)
Intenzivne vaje (Sori{ka planina, april)
Kresovanje ([marje{ke Toplice, april)
Nastop na jasi (Dolenjske Toplice, maj)
Letni koncert Dekli{ke pevske in Folklorne skupine Plamen ([kocjan, julij)
Kme~ke igre (Zbure, julij)
Promenadni koncert Pihalnega orkestra Ob~ine [entjernej ([entjernej,
avgust)
Jernejevo ([entjernej, avgust)
Sre~anje narodnih no{ (Kamnik, september)
Izlet (Bizeljsko, oktober)
Naj gospodar leta ([kocjan, november)
Melodije {kocjanske doline ([kocjan, november)
10
2003
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
[tudentska cvi~karija (Ljubljana, april)
Bo{ videl kaj dela Dolen'c (Novo mesto, april)
Kresovanje ([marje{ke Toplice, april)
[tudentske kme~ke igre (Ljubljana, maj)
Intenzivne vaje (Sori{ka planina, maj)
Letni koncert Dekli{ke pevske in Folklorne skupine Plamen ([kocjan, junij)
Sre~anje [kocjanov ([kocjan, julij)
Skupinski vzpon na Triglav (Triglav, julij)
Jernejevo ([entjernej, avgust)
Izlet (Velenje, oktober)
Melodije {kocjanske doline ([kocjan, november)
Bo{ videl kaj dela Dolen'c (Oto~ec, december)
11
2004
• Sodelovanje pri projektu Dolenjska in Bela krajina se predstavi (Zagra{ki log,
maj)
• [tudentska cvi~karija (Ljubljana, maj)
• Intenzivne vaje (^rnomelj, maj)
• Semanji dan (Bu~ka, junij)
• Bramacova mednarodna olimpiada (Portoro`, junij)
• Letni koncert Dekli{ke pevske in folklorne skupine Plamen, 5 let delovanja
([kocjan, julij)
• Slavnostna seja Ob~inskega sveta ob~ine [kocjan ([kocjan, julij)
• Sre~anje narodnih no{ v Beljaku (Villacher Kirchtag), (Avstrija, avgust)
• Sodelovanje na Jernejevem ([entjernej, avgust)
• Zadru`ni sejem KZ Krke na Grabnu (Novo mesto, september)
• Sre~anje narodnih no{ (Kamnik, september)
• Izlet ([tajerska, oktober)
• Izbor za naj gospodarja ([kocjan, november)
• Predstavitev kandidata SLS ([entjernej, november)
12
2005
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Otvoritev hotela Vila Oto~ec (Oto~ec, februar)
Spomladanski ples Dru{tva upokojencev NM v Gostilni Selak (Dobrava, april)
Medobmo~na revija odraslih folklornih skupin (Sevnica, maj)
9. finale slovenskih salamiad ([marjeta, maj)
[tudentska cvi~karija (Izola, maj)
Letni koncert Dekli{ke pevske skupine in Folklorne skupine Plamen ([kocjan,
julij)
Prejem nagrade Ob~ine [kocjan (julij)
Slavnostna seja Ob~inskega sveta ob~ine [kocjan ([kocjan, julij)
Sre~anje narodnih no{ v Beljaku (Villacher Kirchtag), (Avstrija, avgust)
Sodelovanje pri oddajah »Pri Jo`ovcu z Natalijo« (Begunje, avgust)
Sre~anje ~lanov Obmo~ne obrtne zbornice Novo mesto ([kocjan, september)
Mednarodni folklorni festival (Doboj-Bosna in Hercegovina, september)
Nastop na koncertu ansambla Pogum ob 5-letnici delovanja (Novo mesto,
november)
13
2006
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Prejem priznanja Zveze kulturnih dru{tev Novo mesto (Novo mesto, februar)
Ob~ni zbor Strojnega kro`ka Krka ([kocjan, februar)
Tekmovanje Dru{tev pode`elske mladine (Dobrava, marec)
Medobmo~na revija odraslih folklornih skupin (^rnomelj, april)
Nastopi na [tudentskih cvi~karijah (Ljubljana, Izola, Novo mesto, april, maj)
Intenzivne vaje (Liboje, april)
Teden cvi~ka (Novo mesto, maj)
Celove~erni koncert v Osnovni {oli Oto~ec ob 30-letnici KD Oto~ec (Oto~ec,
maj)
Nastop na prireditvi Prijatelji radia Ognji{~e (Novo mesto, maj)
Blagoslov prostorov nad{kofije (Beograd, maj)
Proslava ob dnevu samostojnosti (Stopno, junij)
Letni koncert Pevske in Folklorne skupine Plamen ([kocjan, julij)
Mednarodni folklorni festival (Doboj-Bosna in Hercegovina, september)
Izlet (Rezija, oktober)
14
2007
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Medobmo~na revija odraslih folklornih skupin v Globokem (Bre`ice, marec)
Koncert Fantov z vasi (Novo mesto, april)
Intenzivne vaje (Elerji, april)
Cvi~karija (Ljubljana, Izola, Novo mesto, Maribor, april, maj)
Nastop na koncertu pevskega zbora Vlaste Tav~ar ([entjernej, april)
Regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin (Logatec, maj)
Kresna no~ (Mokronog, junij)
Samostojni letni koncert Folklorne skupine Plamen ([kocjan, junij)
Mednarodni folklorni festival »Zlatna sopela« (Pore~-Hrva{ka, julij)
Dr`avno sre~anje odraslih folklornih skupin (Beltinci, julij)
Izlet (Bela krajina, oktober)
Mednarodni folklorni festival (Capriva di Friuli-Italija, oktober)
Nastop na 10-letnici Dru{tva Slovencev Lipa (Prijedor- Bosna in Hercegovina,
december)
• Silvestrovanje podjetja Armat (Krmelj, december)
15
2008
•
•
•
•
•
Sejem Turizem in prosti ~as (Ljubljana, januar)
Nastop na koncertu Pozdrav pomladi ([marjeta, april)
Dan odprtih vrat Evropskega parlamenta (Strasbourg-Francija, maj)
Intenzivne vaje (Pogorelec pri Dolenjskih Toplicah, maj)
Nastop za udele`ence projekta Comenius pod okriljem O[ Frana Metelka
[kocjan (Stopno, maj)
• Izlet (Bizeljsko, oktober)
16
2009
•
•
•
•
Nastop na dobrodelnem koncertu PGD [kocjan ([kocjan, marec)
Knobleharjevo-[kocjan poje in igra ([kocjan, julij)
Nastop na zadru`nem dnevu KZ Krka (Dolenjske Toplice, avgust)
Sre~anje narodnih no{ v Beljaku (Villacher Kirchtag), (Avstrija, avgust)
17
PLESNE POSTAVITVE
BOJANSKI SPLET (avtor odrske postavitve: dr. Bruno Ravnikar)
V srcu Bele krajine le`i majhna vasica Bojanci, ki naj bi bila glede na ustno izro~ilo
naseljena leta 1593, ko so se pravoslavni Uskoki iz pore~ja reke Bojane v ^rni gori,
umikali pred Turki. Uskoki so pri{li iz krajev dinarskega obmo~ja, kjer je doma kolanje,
po~asen ples ob spremljavi pesmi, ki mu sledi posko~no nemo kolo brez instrumentalne
ali pevske spremljave. Po opisih iz 19. stoletja in na podlagi terenskega raziskovanja
vemo, da so tako plesali tudi v Poljanski dolini in na Vinici, torej na obmo~ju, kjer so se
Uskoki me{ali s Slovenci, ter v ~istih usko{kih vaseh, kot so {e Bojanci. Samo Bojanci
so do danes ohranili izro~ilo »nemega« plesanja, svoj ples celo imenujejo mutasto kolo.
K svojim starinskim plesom s petjem so sprejeli tudi splo{no raz{irjeno Seljan~ico.
GORI^KI SPLET (avtor odrske postavitve: dr. Bruno Ravnikar)
Z oto`no uvodno pesmijo Nede mi ve~ rasla so se v~asih fantje na Gori~kem poslavljali
od deklet, ko so odhajali na vojsko. Hip za tem so `e plesali {egave, vesele plese: soti{,
cepel polko, pajeri{ in rejzl polko. Sledil je {e fantovski spretnostni ples s klobuki, v
katerem so plesalci tekmovali v prestavljanju klobukov z ene glave na drugo. S sklepno
pesmijo Po cesti ido droutarji priple{ejo plesalci konec spleta.
POKOP PUSTA (avtor odrske postavitve: Vasja Samec)
Pustni torek je. Utrujeni, a {e vedno razigrani »fa{enki« norijo {e zadnji dan. Maske so `e
nekoliko »utrujene, {lampaste«, mnogi so maskirani le {e na pol, marsikdo nima ve~
ni~esar na obrazu, razen razmazane {minke. Godci so na trenutke `e »raz{timani«, tu pa
tam kateremu visi po~ena struna. Pa vendar so vsi {e zelo hudomu{ni in {aljivi, s seboj
nosijo na obhodih pridobljena darila, denar, pija~o, klobase itd. Pustno norenje kon~ajo
tako, da pusta pokopajo. Po za~etnem razposajenem prihodu in plesanju polke na
razli~ne na~ine, ter milice - plesa s priklanjanjem, in pobre{ke polke, vse skupaj prekini
s fanfarami napovedan prihod pogrebcev s slamo naga~enim fa{enkom (dedom). V
sprevodu so `andar, `upnik, fantje, ki na nosilih nesejo pusta, in nekaj jokajo~ih »bab«.
Sledi obsodba in pustovo pokon~anje.
18
RAMPLANJE (avtorica odrske postavitve: Nata{a Zupet)
Splet Ramplanje obuja star obi~aj, ki je bil v navadi na Dolenjskem. Na predve~er
godovanja so rampla~i pri{li h godovniku ter mu zapeli in zaropotali za njegov praznik.
Pri tem so rampla~i uporabljali pokrovke, lonce, `lice, lon~ene pi{~alke, perivnik,
orglice, lesene kuhalnice, redko tudi harmoniko. Potem, ko so mu ramplali tri »{tikelce«,
je godovnik rampla~e navadno pri{el pozdravit, jim ponudil pija~o, v~asih celo kruh in
klobase. Z glavnim rampla~em sta tudi zapela, nato pa so praznovali s pesmijo, tudi
plesom, ~e so imeli v vasi godca. V spletu Ramplanje je ta star obi~aj lepo prikazan skozi
igro in plese: pou{trtanc, noikatoli{ in doblanc. Sledilo je slovo in upanje godovnika, da
rampla~i prihodnje leto spet pridejo.
VESELO JE PR' NAS NA VAS' (avtorica odrske postavitve: Nata{a Zupet)
Ob koncu 19. in za~etku 20. stoletja so se mladi zabavali ob delu: pri li~kanju koruze,
ko{nji trave, `etvi, mla~vi p{enice … Peli so pesmi, si pripovedovali anekdote in se {li
razne igre. Ponavadi so plesali le na ohceti ali pa so si v va{ki gostilni organizirali ples.
Eden tak{nih plesov je prikazan v spletu Veselo je pr nas na vas. Splet za~nemo s
plesanjem {tren, ki jih nato razpletemo z razli~nimi dolenjskimi plesi, vmes tudi veselo
zapojemo in se na koncu poslovimo z abrahamom.
VINOGRADNI[KI SPLET (avtor odrske postavitve: dr. Bruno Ravnikar)
Dolenjska je de`ela cvi~ka in ob jesenski trgatvi se dekleta in fantje po opravljenem delu
zberejo k plesu. Dolenjski plesi so sicer zelo podobni plesom ostalih slovenskih obmo~ij,
vendar jih zaple{ejo na svojstven, doma~ na~in. Uvodoma zapojejo Dolenjsko zdravico,
v kateri izjavljajo, da ne bodo prodali vina, ker ga znajo sami dobro piti. V parnem plesu
{tajeri{ se plesalke sprostijo in veselo zavrtijo. Tri korake polka je ples, ki je drugod znan
po prvem stihu spremljajo~e pesmi Jaz sem sirota. Ko postane vzdu{je bolj `ivahno,
zaple{ejo zabaven mimi~ni ples meni{ka, v katerem se zabavajo z improvizacijo
razli~nih sme{nih figur. [e bolj se sprostijo v plesu zibn{rit, plesni splet pa sklenejo z
`ivahno ajncpolko.
19
AVTOHTONA NO[A [KOCJANSKE DOLINE
No{a je rekonstrukcija pra`nje kme~ke no{e, ki se je oblikovala po preprostej{i obla~ilni
modi iz konca 19. stoletja. Kosi obla~il so izdelani iz naravnih materialov, kot so volna,
grobi bomba`, in se v dana{njem ~asu v tak{ni obliki skoraj ve~ ne pojavljajo.
@enska no{a je sestavljena iz dveh delov:
nabranega krila na pas, segajo~ega do
gle`njev, in oprijete jope, ki spominja na
»ku~emajko«. Pod krilom `enske nosijo
spodnje krilo ali »untarco«, ki mora biti tako
»po{tirkana«, da sama stoji. @enske so
obute v gle`narje za »po{nirat«, v katere
obujejo doma spletene bele nogavice, ki
segajo do kolen. @enski no{i da kon~no
podobo predpasnik ali »firtaf« s ~rtami,
zna~ilnimi za {kocjansko dolino, ki se jih
menda ne najde nikjer drugje. V tistem
obdobju so si starej{e in mlaj{e `enske lase
raz~esale v pre~o po sredini glave in jih
spletale v eno ali dve kiti, nekatere so si
kite zvile tudi v figo. V navadi je bila tudi
no{nja rute - `idane rute, ki so si jo `enske
zavezovale naprej pod brado.
Po preprostej{i mestni modi so se
zgledovali tudi mo{ki. Hla~e so dolge, na
pas, srajca je {iroka, rezana iz belega
bomba`a. Telovnik ali »lajbelc«, ki je
sestavni del mo{ke obleke s pokon~nim ali
prile`no krojenim ovratnikom, je po svoji
barvi in vzorcu zna~ilen za na{e kraje,
zapenja pa se enovrstno. ^evlji so visoki,
oprijeti, z nabrano peto in lesenimi `eblji~ki
v podplatu. No{o dopolnjuje klobuk z
ni`jim oglavjem in ozkimi krajci.
20
21
PLESALKE, PLESALCI IN GODCI JUBILEJNE GENERACIJE
FOLKLORNE SKUPINE PLAMEN
Plesalci
Plesalke
Nika BRATKOVI^
Anja CIZEL
Vesna BRATKOVI^ (DE@MAN)
Barbara DOLEN[EK
Ana Lucija HO^EVAR
Jasmina JEGLI^
Petra KIC
Mateja KOLENC
Petra LEK[E
Klavdija OGRINEC
Sonja POV[E KRMC
Mateja ROBEK ZALETELJ
Simona SMREKAR
Maja VIDRIH
2007_
2009_
Jure JANE@I^
Bo{tjan JEGLI^
2008_
David KOCJAN
2010_
Jernej LESKOVAR
2010_
Franci MLAKAR
2006_
Denis PINTAR
2009_
2006_
Simon RUPAR
Martin STRA[EK
2004_
2010_
Matja` TURK
Marko VIDMAR
1999_
Klemen @AGAR
1999_
1999_
2006_
Godca
Sa{o PLUT
Gregor POV[E
2010_
2003_
22
2010_
2005_
2009_
2003_
2007_
2010_
2007_
1999_
2010_
2003_
2009_
PLESALKE, PLESALCI IN GODCI FOLKLORNE SKUPINE
PLAMEN V PRETEKLOSTI
Plesalci
Plesalke
Anita BARBORI^
Sabina DRMA@
Jerneja SRP^I^ (FERKOLJ)
Klavdija GIODANI
Darinka HO^EVAR
Mihaela HO^EVAR
Mateja HUDOKLIN (PIRNAR)
Silva JORDAN
Tina JUR[I^
Ur{ka KEGLOVI^
Jerneja KIC
Marjana BLATNIK (KIRN)
Irena KOCJAN
Jerneja LEK[E
Romana NADU
Kristina OBER^
Alenka KOCJAN PAJK
Sonja MLAKAR (PRAZNIK)
Sabina PIRNAR
Nata{a ZUPET
1999_2002
2001_2003
Franci BAMBI^
Dejan DRAGMAN
1999_2000
Robert DULC
2003_2007
2003_2004
Pavle HROVATI^
Toma` JEGLI^
2001_2008
2001_2004
Jo`e KAPLAR
Damjan KOCJAN
2001_2003
2008_2009
Johannes Jernej KRMC
Marko KO[AK
2003_2004
1999_2003
Toma` LE[NJAK
Andrej MLAKAR
1999_2001
Matja` PAJK
2006_2007
2003_2006
Andrej POV[E
Bo{tjan POV[E
1999_2000
2003_2006
Jani SELAK
Miha SIMON^I^
2004_2007
1999_2003
Franci SMREKAR
Viktor ZALETELJ
1999_2003
2002_2006
Godci
Jo`e BOVHAN
Anton HO^EVAR
Vlado KOCJAN
Toma` VODOPIVEC
1999_2003
1999_2007
2000_2003
2002_2003
23
2007_2008
1999_2006
1999_2003
2003_2008
2001_2003
1999_2003
2005_2007
1999_2007
1999_2003
2001_2005
1999_2003
2006_2007
2003_2006
1999_2002
2000_2003
2001_2008
1999_2002
1999_2007
UMETNI[KE VODJE
FOLKLORNE SKUPINE
PLAMEN
PREDSEDNIKI IN
PREDSEDNICE
FOLKLORNE SKUPINE
PLAMEN
Robert DULC
1999_2003
Jerneja KIC
1999_2003
Nata{a ZUPET
2003_2006
Johannes Jernej KRMC
2003_2005
Romana FURAR
2006
Gregor POV[E
2005_2007
Sonja POV[E KRMC
2006_2007
Bo{tjan JEGLI^
2007_2009
Janja RAVNIKAR
2007_
Sonja POV[E KRMC
2010_
Simona SMREKAR
2010_
Marko VIDMAR
2010_
24
25
26
27
Izdajo zbornika je sofinancirala Ob~ina [kocjan.