sv. Blaž - Župnija Celje

3. februar: SVETI BLAŽ
škof, mučenec
priprošnjik zoper bolezni vratu in grla
Po končani šoli je Blaž postal zdravnik, da bi pomagal bolnim. Deloval je v kraju Sebaste. Bil je globoko
veren kristjan in zelo požrtvovalen pri svojem delu. To so čutili vsi, ki so se kdaj z njim srečali. Bil je pri
vseh priljubljen in spoštovan zaradi neutrudne pomoči vsem potrebnim. Ni delal razlik med revnimi in
bogatimi, med prijatelji in tujci, med kristjani in pogani. V vseh bolnikih, ki so ga prosili za pomoč, je videl
svoje brate in sestre.
Po smrti svojega škofa so ga verniki v Sebasti - bilo je okrog l. 300 - enoglasno izvolili za njegovega
naslednika. V takšno odločitev jih je prepričal Blažev lep zgled.
Z velikim navdušenjem se je lotil dela v svoji škofiji. To so bili težki časi, kajti kristjane je rimska oblast še
vedno preganjala in jih pošiljala v smrt. Blaž se je moral pred preganjalci večkrat skriti v samoto, v votlino
sredi gozda. Ptice so ga hranile z gozdnimi jagodami. Divje živali so ranjene iskale pri njem pomoči in Blaž
jih je zdravil.
Nekega dne pa so vojaki Blaža odkrili in ga vrgli v ječo, kjer je umrl mučeniške smrti.
Na poti pred sodnika se je zgodil znameniti čudež, povezan z Blaževim blagoslovom. Škofu je nasproti
prihitela vdova s svojim edinim sinom ter jokaje prosila svetnika, naj ji reši dragega edinca zanesljive smrti.
Revež je bil požrl ribjo kost, pa mu je niso mogli spraviti iz grla. Fant je trpel silne bolečine, toliko, da ga ni
zadušilo. Škof Blaž se je v molitvi obrnil k Bogu, mladeniča blagoslovil in ozdravljenega vrnil materi, saj je
ribja kost nenadoma zdrsnila navzdol in fant je bil rešen.
Po tem dejanju je škof Blaž nadaljeval pot k sodniku, pot v strašno trpljenje in mučeniško smrt. Rablji so ga
neusmiljeno tepli, trgali z železnimi grebeni, naposled pa ga je sodnik ukazal obglaviti - to se je zgodilo
najbrž okrog l. 316.
Prepoznavni, značilni znak, ki nas opozarja na podobo sv. Blaža sta dve prekrižani sveči.
Sv. Blaž je zavetnik mesta Dubrovnik.
Blažev »žegen« (blagoslov): Duhovnik najprej slovesno blagoslovi sveče za ta blagoslov s tole molitvijo:
»Slavimo te, Bog, Gospodar življenja, in te prosimo, blagoslovi te sveče, da nam bodo znamenje tvoje
naklonjenosti. Na priprošnjo sv. Blaža varuj tukaj zbrane pred boleznimi in nezgodami in jih spremljaj na
poti življenja.« Nato pokropi sveče z blagoslovljeno vodo, vzame dve sveči, ju prekriža, približa grlu
vsakega, ki želi prejeti blagoslov sv. Blaža, in ga podeli takole: »Na priprošnjo svetega Blaža, škofa in
mučenca, naj te Bog varuje bolezni v grlu in vsakega drugega zla. V imenu Očeta in Sina in Svetega
Duha.Amen.«
Besedilo povzeto iz naslednjih virov: Leto svetnikov (prvo knjiga), Svetniki varuhi - zavetniki - vzori,
Ognjišče štev. 2 / 2003,Ognjišče štev. 2 / 2013.