DOGODIVŠČINE NA BANOVI DOMAČIJI
Osnovna šola Artiče Artiče 39 8253 Artiče DOGODIVŠČINE NA BANOVI DOMAČIJI (Včasih je luštno blo …) Artiče, januar 2010 Šola: OŠ Artiče, Artiče 39, 8253 Artiče Telefon: 07 452 10 60 Fax: 07 452 10 61 e-pošta: [email protected] spletna stran: www.osartice.si Avtorji: 7. razred David Rožman Nina Vodeb Jasmina Matjašič Janja Geršak Ada Cerjak Sebastijan Geršak Sabina Matjašič Elizabeta Koritnik 8. razred Nastja Ferenčak Mentorici: Lucija Kevo, prof. zgodovine in dipl. geografinja Danica Avšič, učiteljica razrednega pouka 2 Povzetek Na našem področju so še ohranjeni ostanki stare kmečke arhitekture, v vsaki vasi so še značilni kozolci, koruznjaki, kašče, vodnjaki, mlini. Posebej zanimiva je Banova domačija, ena najstarejših domačij v vasi. Nahaja se v centru Artič ob robu gozda. Kmetijo so zgradili leta 1804, večina stavb je bila vrisanih že v Franciscejskem katastru leta 1825. Poslopja so dobro ohranjena, slog gradnje pa je tipičen za kmetijo iz tistega obdobja. V celoti je ohranjeno in obnovljeno gospodarsko poslopje, svinjak s svinjsko kuhinjo, koruznjak, sušilnica za sadje, zasajen je travniški sadovnjak s starimi sadnimi sortami, obnovljena je mlaka, kmetijo pa dopolnjuje še hiša. Danes je na domačiji urejena sadjarska muzejska zbirka, najdemo pa tudi nekaj izredno starih primerkov kmečkega orodja. Učenci naše šole želimo ponuditi obiskovalcem “živ muzej”. Ob prihodu bodo gostje osebno prtljago odložili, tudi mobilnih telefonov ne bodo potrebovali. Preoblekli se bodo v kmečka oblačila in se pripravili na prav posebno doživetje. Za dva dni se bodo vrnili v preteklost in postali prebivalci Banove domačije v 19. stoletju. Ključne besede: kmečka arhitektura, Banova domačija, muzejska zbirka, kmečko orodje Summary There are still some remains of the old rural architecture in our region, in each village you can find some typical corn-racks, storages for corn, granaries, wells and mills. One special attraction placed in Artiče is the Ban farmhouse. It is located in the centre of the village Artiče near the forest. It was built in 1804 and the majority of its buildings was traced into the land register of 1825. The buildings are in good shape but the style of construction is typical for a farm of that period. The agricultural building, the pigsty with its small kitchen, the storage for corn, the fruit drying room have been fully maintained and renewed, some old fruit sorts have been planted in the fruit garden, the puddle has been renovated. The whole farm area has also got its own house. Today the farm offers a well-organized fruit museum collection and some extremely old pieces of farm tools. The pupils of our primary school want to invite visitors to our “live museum”. Contact us and revive the life of the past. By arriving at the farm you leave your personal belonging behind, as well as your mobile phones which will not be needed. You will get farm clothes and get ready for some special experience. You will go back to the past for two days and become the farmers of the 19th century on the Ban farmhouse. Key words: rural architecture, the Ban farmhouse, museum collection, farm tools 3 KAZALO VSEBINE SEZNAM SLIK SEZNAM PREGLEDNIC 1 Uvod 1. 1 4 Predstavitev izbrane teme in struktura naloge Kljub svoji majhnosti se Artiče z okolico lahko pohvalijo z izjemno bogato kulturno in naravno dediščino. So turistični kraj, znan predvsem po sadovnjakih, sadjarski poti, različnih kulturnih prireditvah, v pripravi je vodna učna pot … Letošnja tema festivala je pravzaprav zelo široka. Moj kraj – moj ponos … lahko namiguje na marsikaj. Spet se je porodilo mnogo idej in spet smo med njimi kolebali. A slednjič je “kocka” le pokazala na tisto, kar najbolj poznamo in smo na to nenazadnje tudi ponosni – na Banovo domačijo. Znanje smo črpali iz različnih virov. Bogat vir informacij o Banovi domačiji in živjenju takrat nasploh je bila zopet naša učiteljica Danica Avšič, strokovne literature je bilo dovolj, tudi nekaj raziskovalnih nalog. Sprehodili smo se po vasi in okolici ter starejše krajane povprašali o življenju v preteklosti. Po postavitvi teoretičnih temeljev smo se odpravili do Banove domačije, si jo ogledali ter fotografirali posamezne objekte in orodje. V projektni nalogi tako najprej predstavljamo našo idejo, nato pa sledi predstavitev zbiranja podatkov, terensko delo, na koncu pa predstavitev ideje za trženje naše domačije. 1. 2 Uporabljena metodologija pri izdelavi raziskovalne naloge Pri izdelavi raziskovalne naloge smo uporabili: • metodo razgovora, • • • prebiranje in proučevanje strokovne literature, metodo opazovanja in raziskovanja, fotografiranje na terenu. 1. 3 Opredelitev virov, uporabljenih v raziskavi Večji del raziskav smo opravili v šoli. Poiskali smo ustrezne zemljevide, brošure, strokovno literaturo o muzejih na prostem in literaturo o lokalni zgodovini, pomagali smo si tudi s podatki na spletu. Pogovarjali smo se z domačini, dedki, babicami, sosedi, znanci, ki so nam povedali veliko resničnih zgodb o kmečkem življenju in delu na kmetiji v preteklosti. Opravili smo terensko delo in pripravili fotomaterial. 5 1. 4 Opredelitev motivov skupine za izbiro predlagane teme Vsi učenci v skupini smo razmišljali, na kaj v kraju smo ponosni in prav vsi smo takoj pomislili na lepo urejeno Banovo domačijo, ki nam velikokrat nudi prijetno zatočišče izven sivih zidov šole. Tako smo se domislili, da smo sicer vsi nanjo ponosni, nihče med nami, verjetno pa tudi ostali ne, pa ne pozna njene zgodovine, kako so ljudje v preteklosti živeli, za kaj so uporabljali posamezno orodje, ki ga lahko opazimo tudi pri vsakdanjem sprehodu po domačiji … Tako je dozorela misel, da si najprej želimo samo spoznati, kaj dobrega domačija ponuja nam in kako bi lahko to predstavili tudi širše. Cilji, ki smo si jih zadali, so bili: • približati kmečko življenje mladim ljudem, ker tega ne poznajo; • • • • ponuditi odraslim razgibane, malo drugačne “počitnice”; šolskim skupinam ponuditi bivanje na kmetiji kot dan dejavnosti ali šolo v naravi; tujcem prikazati življenje slovenskega kmeta v 19. stoletju; vrniti se v čas, ko še ni bilo mobitelov, televizije … in se prepustiti zvokom iz narave, pogovoru, petju … Slika : Zemljevid sadjarske poti: pešpot – dva dela – in kolesarska pot Vir: Prospekt Krajevne skupnosti Artiče 6 2 Raziskovalni del naloge 2. 1 Vsebinska izhodišča turistične raziskave Področja, ki jih želimo raziskati: • predstaviti današnji pomen Banove domačije v Krajevni skupnosti Artiče; • • • • • • opozoriti na pomen zdrave hrane, saj smo EKO-šola; predstaviti kmečko življenje v preteklosti; seznaniti se z ljudskim izročilom; ustvariti nov turistični produkt v ponudbi naše krajevne skupnosti; predstaviti “kmečke počitnice” kot del prireditve “Artiški dnevi”; pripraviti in tržiti program ponudbe “Doživetje na Banovi domačiji” za obiskovalce. 2. 2 Raziskava – predvidene omejitve in potek raziskave Na voljo smo imeli nekaj literature, vedeli pa smo tudi, da bomo najbrž brez težav našli dovolj podatkov pri vaščanih, Turističnem društvu Artiče, Kulturnem društvu Oton Župančič Artiče in pri učiteljih na šoli. Še največ težav smo imeli - pričakovano - pri zbiranju fotografij in sestavljanju ustrezne ponudbe za obiskovalce. Omejitev bodo morda v prihodnosti predstavljala finančna sredstva, vendar se z minimalnim stroškom že sedaj da organizirati dvodnevno bivanje na domačiji. 2. 3 Rezultati raziskave i. Banova domačija nekoč in danes Pobuda za obnovo domačije in ureditev sadjarske zbirke se je začela leta 1998 s strani Osnovne šole Artiče oz. takratnega ravnatelja g. Mihe Halerja (povzeto po intervjuju z Miho Halerjem). Že naslednje leto je Krajevna skupnost Artiče poslala vlogo za izvedbo osnovnih očiščevalnih in vzdrževalnih del. Takrat je bil obnovljen dostopni kolovoz do domačije, očiščena okolica objektov in notranjščina gospodarske stavbe. Opravilo se je vrednotenje, pripravila strokovna podlaga za razglasitev in konservatorski program k prenovi domačije. Status kulturnega spomenika je domačija dobila leta 2000 (Uradni list RS, št. 43/2000). 7 Prva obnovitvena dela so bila izvedena leta 2000 na sestavljeni gospodarski stavbi, ki ima pod isto streho več prostorov različnih namembnosti (hlev, klet, kašča, pod, kolarnica in prešnica). Rekonstruirane so bile talne lege, poravnana je bila celotna stavba z nosilnimi stenami in zamenjani leseni plohi na podu. Obnovljeni so bili dotrajani leseni deli ostrešja in izvedeno njegovo prekritje s slamnato kritino. To je danes najdaljša slamnata streha v Sloveniji. Vzporedno z obnovitvenimi deli na gospodarski stavbi je bilo zbranega precej starega delovnega orodja, še posebej sadjarske opreme. Hkrati je bil zasajen sadovnjak starih sadnih sort, na dvorišču pa sta bili sanirani gnojna jama in mlaka za napajanje. Ob samih mojstrih, ki so izvajali dela, je bilo opravljenega tudi veliko prostovoljnega dela članov društev, ki delujejo v krajevni skupnosti. Pri zbiranju delovnega orodja so glavnino dela opravili učenci osnovne šole Artiče. To leto so na Banovi domačiji pripravili kar nekaj dobro obiskanih prireditev, na katerih so domačini ponovno oživili stare običaje in navade. Na domačiji je bila nato v letu 2001 rekonstruirana sušilnica za sadje. Stavba je opečno zidana in pokrita z opečno kritino. Poleg sušilnice je bil rekonstruiran tudi leseni čebelnjak in pokrit s slamnato kritino.Naslednje leto so bili na domačijo prestavljeni leseni svinjaki s svinjsko kuhinjo. V podaljšku pod isto streho so bile dodane še sanitarije. Zraven je bil postavljen koruznjak, ostrešji obeh gospodarskih stavb pa sta bili pokriti s slamnato kritino. Na podlagi razpisa Ministrstva za kulturo za sofinanciranje obnovitvenih akcij leta 2002 je bil leta 2003 prestavljen in saniran vinski hram, hkrati pa so bila dokončana tudi dela na sanitarijah ter podzemni infrastrukturi. Jeseni istega leta so bila izvedena pripravljalna dela za potrebe rekonstrukcije hiše, ki je bila v celoti dokončana leta 2004. Tako sta bila ohranjena njena zunanja podoba in razpored notranjih prostorov. Obnova Banove domačije v Artičah predstavlja primer dobrega sodelovanja KS, šole in lokalnih društev. Denarno sta akcijo vseskozi podpirala Ministrstvo za kulturo in Občina Brežice. Slika : Pogled na Banovo domačijo 8 Foto: David Rožman ii. Fantovska in dekliška dela nekoč V času med obema vojnama je bilo življenje v naših krajih zelo drugačno od današnjega. Ljudje so se ukvarjali predvsem s kmetijstvom. Večina družin je imela majhne kmetije, ki so zadostovale za osnovno, zelo skromno preživetje. Otrok v družini je bilo veliko – največkrat več kot pet. Družine z osmimi ali desetimi otroki niso bile nobena redkost. Otroci so bili oblečeni le v najnujnejša oblačila. Fantje v srajco in hlače, dekleta v krilca in bluze. Spali so po trije ali celo več v eni postelji. Večina fantov je spala poleti na kozolcu na senu, pozimi pa v hlevu. Kot vsak odrasli član družine so imeli tudi otroci pomembno vlogo pri delu, ki ga je opravljala družina. Otroci so sicer hodili v šolo, toda za njihove starše je bilo takrat še dosti bolj pomembno, da so znali opravljati dela na kmetiji. Ko so bili stari šest, sedem let, so morali že povsem samostojno opravljati nekatera dela. Dela so se ločila na dekliška in fantovska, nekatera dela pa so opravljali oboji. Opravljali so vsakodnevna dela v hiši in okrog nje, kakor tudi na poljih, travnikih, v sadovnjakih, vinogradih in v gozdu. Dekleta so vsak dan pometala po hiši, postiljala postelje, pomivala posodo in pospravljala, vsako soboto so očistila in namazala vse čevlje, kar jih je premogla družina, iz bližnjega studenca so nanosila vodo za umivanje in kuho, nosila so drva v kuhinjo in v svinjsko kuhinjo, pobirala jajca. Če je bil pri hiši mlajši otrok, so pazila nanj. Dalje so dekleta nabirala hrano za svinje (vodeniko, liste pese … ) in iz svinjakov “kidale”, velikokrat so morala pripraviti krmo za svinje, krmila pa jih je gospodinja sama ali dekla, ki je bila za to zadolžena. Če je smelo desetletno dekletce vliti svinjam v korito pripravljeno hrano, je bilo na to zelo ponosno. Kjer so imeli mlin, so dekleta držala tudi rob vreč, ko so te polnili z moko. Za nagrado pa je lahko tudi sama držala vrečo. Toda če pri tem ni bila dovolj natančna (če je raztresla kaj moke), je smela zopet držati samo rob. Dekleta so se v tem času učila tudi molsti. Po desetem letu starosti je že skoraj vsaka znala opraviti to zahtevno delo. V tem času jih je mama, starejša sestra ali teta naučila šivanja, vezenja in pletenja, nekatera pa še kvačkanja. Učila so se še kuhanja in peke kruha. 9 Slika : Kaduje – velike nečke Foto: David Rožman Na sliki 3 lahko vidimo kaduje ali tudi velike nečke. V njih so mesili kruh. Zraven je vejača – zajemalka za moko ali žito. Uporabljali so jo tudi pri kolinah za čreva in meso. Fantje so v teh letih skrbeli za čist hlev in sito živino – govedo, ovce, koze. Živino so vodili tudi do korit, kjer se je napajala, ali pa so vodo nato nosili domov. V tej starosti so se naučili vpreči vole ali konje v voz ter jih poganjati. Ob pomoči starejše osebe ali sovrstnika so znali tudi pripeti voz za vožnjo sena – lojtrski voz, lojtrnik – ali za vožnjo razsutih stvari voz s “konicami”. Nosili so drva v hišo in jih tudi sekali. Nabirali so dračje po gozdovih in ga vezali v butarice. Naučili so se žagati z manjšo ročno žago, pa tudi v paru z žago “amerikanko”. Spomladi so fantje in dekleta v vinogradu pobirali “špičke” in odrezane rozge in jih nato znosili na določeno mesto. S posebnim orodjem so “belačili”, tj. belili kole za vinograd. Ko so odrasli zasajali kole v vinogradu, so jim jih otroci nosili. Fantje so se učili pravilno “ošpičiti” kol. Pobirali so vejice po sadovnjakih in čistili travnike. Nabirali so vodeniko za krmo svinjam. Ko so vozili gnoj na polja, so otroci na njivah pazili na vpreženo živino. Pri oranju ali brananju njiv so poganjali živino. Pomagali so saditi krompir in sejati koruzo. Pozno spomladi se je že začelo okopavanje krompirja, koruze in pese. Tudi ta dela so otroci po svojih zmogljivostih opravljali skupaj z odraslimi še v poletju, kajti to se je dvakrat ali trikrat ponovilo na isti njivi. 10 Poleti so otroci največkrat nosili pijačo na njive ali travnike, kjer so delali odrasli. Znali so grabiti in obračati pokošeno travo ter narediti kopice iz sena. Ko so bili stari okrog deset let, so se že učili kositi z ročno koso in žeti s srpom. Učili so se narediti “poveslo" iz šopa slame in zvezati snop žita. Otroci so morali po žetvi z njiv vse klaske pobrati in odnesti domov. Za to delo so dobili hlebček kruha ob veliki maši (15. avgust). Fantje in dekleta so se učili mlatiti s cepci. Na to delo so bili zelo ponosni. Ko so zrasli, so mlatili pretežno fantje. Pobirali in nabirali so zrelo sadje. Jeseni so pomagali pri vseh spravilih sadja in poljščin. Ponosni so bili, če so smeli sadje obirati in ne le pobirati s tal. Najbolj nezaželjeno, a skoraj izključno delo otrok v tem času je bilo pobiranje grozdnih jagod po tleh. Najbolj zabavno pa je bilo ličkanje koruze. Pozno jeseni so grabili listje v gozdu in se učili pravilno nalagati voz z listjem. Spomladi, poleti in jeseni je bilo za veliko otrok obvezno delo paša živine. Zima se je ponavadi za otroke začela z obveznim zlaganjem drv v drvarnici ali pod ostreški. Veseli so bili, če so smeli drva žagati ali celo sekati, seveda, če to ni predolgo trajalo. Zimski popoldnevi in večeri pa so minili ob “ruženju” fižola in koruze, “cofali” so perje za odeje in blazine. Dekleta so se učila plesti, šivati in vesti, fantje pa so delali brezove metle, opletali lončene piskre, popravljali in pletli košare in koše. To je bilo odvisno od znanja njihovih staršev ali članov, ki so živeli v njihovi družini. Ko so imeli pri hiši koline, so smeli otroci rezati salo in “špeh” – če so bili prej zelo pridni, sicer so morali pospravljati in starejšim prinesti, kar so jim naročili. Pomagali so tudi v gozdu pri spravilu lesa. Obsekovali so tanjše veje in pazili na vpreženo živino pri nakladanju voza ali sani. Otroci so bili ponosni, če so smeli opraviti zahtevnejše delo, ki so se ga morali dlje časa učiti. Dekleta so bila zelo ponosna, ko so spekla svojo prvo peko kruha in ko so skuhala jed za celo družino, ko so smela z žanjicami na njivi žeti. Ponosna so bila na svoje izvezene prtičke in spletene nogavice ali druge izdelke iz volne. Nekateri otroci so se v tej starosti že naučili presti in celo tkati. Fantje so zavriskali, ko so skupaj s kosci naredili prve brazde na dolgih travnikih. Največji ponos kmečkega fanta pa je bil, če je znal dobro mlatiti s cepcem. 11 Slika : Kolovrat Foto: David Rožman Večina otrok ni marala dolgotrajnih enostavnih del, kot je pobiranje vejic, špičkov in rozg, grozdnih jagod, okopavanja in pletja, nošenja vode, ker so bili mokri, pobiranja sliv, ker so bile drobne. Nekateri niso marali “ruženja fižola” in dolgočasne paše. Največja nagrada za pridnega otroka je bila pohvala staršev ali drugih odraslih. Za nagrado so velikokrat smeli opravljati še zahtevnejša in odgovornejša dela. Na to so bili ponosni otroci in njihovi starši, tudi ostali svojci. Radi so se pohvalili, kaj vse že znajo in zmorejo narediti. Za nagrado so šli na romanje ali na sejem, kjer so jim kupili figurice iz lecta. Smeli so v trgovino v bližnje mesto. Starši so jim kupili žemljo ali kakšno potrebno oblačilo. Če so bili pridni in vešči dela doma in jim tudi učenje ni delalo težav, je bila velika nagrada, da so smeli obiskovati šolo po dvanajstem letu starosti. Če otroci niso opravili naloženih del, so bili kregani. Največkrat so morali naslednjič opraviti še več dela, tudi še kakšno drugo bolj dolgočasno in nezaželjeno delo. Nekateri niso smeli na romanje ob praznikih, niso dobili darila od Miklavža, ta jim je prinesel celo samo šibo, kar pa je bila tudi velika sramota za otroka. Redko se je zgodilo, da niso dobili obroka hrane, večkrat pa, da niso dobili priboljška pri kosilu ob praznikih, stali so v kotu ali bili zaprti v temnem prostoru, kjer jih je bilo strah, klečali so na koruzi, tudi tepeni so bili (po prstih, zaušnice). Kazen za neopravljeno delo doma je bila tudi prepoved obiskovanja šole. V šoli so za kazen sedeli v oslovski klopi (zadnja klop), na hrbtu ali spredaj so nosili sramotilno tablico, ostali so zadržani še po pouku. Otroci v starosti od sedem do štirinajst let so uporabljali pri svojem delu vse orodje, ki so ga uporabljali tudi odrasli. Velikokrat so dobili tudi svoje pomanjšano pravo orodje (grabljice, košek, brento …). Rokovati z orodjem so jih učili odrasli. (Povzeto po pripovedovanju Danice Avšič.) 12 iii. Kmečka hrana v preteklosti Včasih so na Banovi domačiji sami pekli kruh, kuhali žgance, polento, golaž ... Kuhali so v kuhinji, ki ni črna, ampak bela z zidanim štedilnikom in kuriščem za peč. Za božič so jedli predvsem šunko, hren ali pa velikega purana. Postavili so smreko, ki so ji rekli »krisban« (božično drevesce). Okraske za smreko so izdelovali sami. Mama je zamesila testo, potem pa so otroci z modelčki izdelali piškote različnih oblik in jih spekli. Na vsakem piškotu so potem naredili eno luknjico, skozi katero so napeljali vrvico, jo zvezali in piškote obesili na smreko. Okraske so izdelovali tudi iz darilnega papirja. Vanj so položili orehe, želode, lešnike, jih zavili kot bombone in jih obesili na smreko. Ob veliki noči so za zajtrk jedli blagoslovljeno hrano – pirhe, kuhano šunko s hrenom, orehovo potico in polnjen želodec. Slednjega so pripravili tako, da so zmešali 20 kuhanih jajc, zdrobljen kruh, suho šunko in suh »špeh«. Vse te sestavine so dali v želodec in ga spekli. Za kosilo so običajno jedli juho z rezanci in pečeno meso s pečenim krompirjem. Za Martinovo so pri kosilu jedli kokošjo juho z rezanci, pečeno gosko s prilogo in pili sveže vino iz mošta. (Povzeto po pripovedovanju Danice Avšič.) iv. Kmečka oblačila Dojenčki so nosili platnene plenice, s povojem so bili poviti v štruco. Včasih so odtrgali hrbet izrabljene stare srajce, da je bil lahko povit še v mehkejši material. Otrokom so oblačila šivale matere in babice doma. Fantje so nosili v pasu široke hlače z naramnicami in flanelasto srajco. Včasih so celo nosili krila (halje), ki so jih imeli fantje, stari od 5 do 10 let. Deklice so nosile krila, ki so morala obvezno segati čez kolena. Povrhu so si zavezale še predpasnik. Otroci so si med sabo oblačila velikokrat sposojali – predvsem tista boljša, ki so jih uporabili, če so šli h krstu, k zdravniku, na poroko, k maši ... Ko so deklice zrasle, so nosile razna krila do gležnjev, običajno nabrana. Pod krilom so imele še »untarco« in »pumperce« (spodnje hlače), ki so segale do kolena in bile zvezane z vrvico. Nogavice so segale do kolen, običajno so bile volnene. Bluze so bile bele ali pisane, preko so dekleta oblekla še »lajbič«. 13 Čevlji so bili večinoma črne barve, podplati so bili podkovani, segali pa so do gležnjev. Glavo so si pokrivale z ruto. Poročeno dekle je nosilo ruto z zavezanim škricom. Neporočena dekleta so nosila ruto, zavezano pod vogalom. (Povzeto po pripovedovanju Danice Avšič.) 14 v. Delo na terenu Na Banovi domačiji smo si ogledali vsa poslopja in delovno orodje. Naša opažanja smo fotografirali, potem pa nam je učiteljica Danica Avšič v šoli ob vsaki fotografiji pojasnila, čemu je služilo posamezno orodje. Slika : Na novo zgrajena kmečka hiša na Banovi domačiji iz 19. stoletja Foto: David Rožman Slika : Poslopje Foto: David Rožman Na sliki 6 lahko vidimo okoli 200 let staro leseno poslopje. Od leve proti desni si sledijo: prešnica, klet, hlev, shramba za žito, pod in kozolec. 15 Slika : Shranjevanje orodja Foto: David Rožman Slika 7 prikazuje, kako so včasih shranjevali in pospravljali orodje. Včasih so orodje shranjevali in pospravljali tako, da so ga obesili na za to pripravljene kline na hlevjih podih … Slika : Telege z goško na sredini Foto: David Rožman 16 Slika : Jarem za vprego ene krave ali vola Foto: David Rožman Slika : Srpa Foto: David Rožman 17 Slika : Brezova metla ob tnalu Foto: David Rožman Slika : Okrogla košara - korbca Foto: David Rožman 18 Slika : Del stare skiskalnice Foto: David Rožman Na fotografiji 13 lahko vidimo sleme z vitjo in kamnom. Slika : Vinski sod Foto: David Rožman Slika 14 prikazuje vinski sod, na katerem vrhu je je lakonca – lesen velik lijak, skrajno desno so lesene vile, s katerimi so mešali predvsem rdeče grozdje. 19 Slika : Svinjaki s svinjsko kuhinjo Foto: David Rožman Sliki in : Kotel za žganjekuho Foto: David Rožman Kotel za žganjekuho se nahaja v svinjski kuhinji. 20 Slika : Lesen hramček Foto: David Rožman Pod hramčkom se dobro vidi lesena kad. Slika : Koruznjak Foto: David Rožman 21 Slika : Kmečko vprežno orodje - ogrebač Foto: David Rožman Slika : Manjši voz Foto: David Rožman Na sliki 21 lahko za domača opravila. s konicami, če pa so so ga opremili z imenujemo ga lojtrski 22 vidimo manjši voz Na sliki je opremljen vozili seno ali slamo, lestvami – voz ali lojtrnik. Slika : Parizer Foto: David Rožman Na sliki 22 lahko vidimo parizer. Ogrodje tega voza je imelo nekoč lesena okovana kolesa. Voz je bil zelo velik, z njim pa so vozili sode vina na železniško postajo Brežice. 23 3 Oblikovanje turističnega proizvoda (razvijanje ideje) 3. 1 Predstavitev ideje Kmalu po prvih obnovitvenih delih leta 2000 se je začela porajati ideja, da bi obiskovalcem ponudili ne samo ogled poslopij ali različnih prireditev, temveč tudi neko novo doživetje. Navdušili smo se nad idejo, da bi gostom ponudili bivanje na kmetiji – tako, kot je bilo pred sto leti. Obiskovalci naj bi se na kmetiji tudi preoblekli v kmečka oblačila iz 19. stoletja in se povsem vživeli v takratni čas. 3. 2 Umestitev predstavljene ideje v sedanji prostor in čas Ponudba “Doživetje na Banovi domačiji” ne bi smela predstavljati večjih težav. S krajevno skupnostjo dobro sodelujemo, zato so učenci naše šole že večkrat preživeli noč na domačiji in si tako laže predstavljali, kakšno je bilo življenje kmečkih otrok. Vsekakor je za njih to prav posebna avantura, predvsem zato, ker spijo zunaj. V današnjem času moderne tehnologije, mobilnih telefonov, MP3-jev, play stationov je to pač nekoliko drugačna ponudba. Predvidevamo, da bi bilo odraslim celo všeč, da za kratek čas opustijo hitri vsakdanji tempo, telefon, televizijo, zadnjo modo in se vrnejo v čas svojih dedkov in babic ter to doživetje prenesejo tudi na svoje otroke. 3. 3 Razčlenitev proizvoda predstavljene ideje in oblikovanje turističnega Naša ponudba bi veljala za čas od meseca maja do oktobra, ker je takrat topleje. Program aktivnosti bi bil pripravljen za skupino dvajsetih otrok, med poletnimi počitnicami pa bi skupine štele 5—10 otrok. Prvi dan dopoldan bi obiskovalci prispeli v Artiče in po namestitvi bi se že začele prve aktivnosti: • okopavanje; • • • • • • • • • 24 nabiranje drv, sekanje in zlaganje; priprava kosila na štedilniku na drva (kislo zelje z ocvirki in fižol, skutini pečeni štruklji); nabiranje zdravilnih zelišč (rman, bezeg, kamilice …); izdelava cepcev in učenje udarjanja z njimi; “ruženje” koruze na roko; otroška ljudska igra; izdelava igrače – piščalke, roga … stolčka iz trav, frače; pospravljanje orodja, potrebščin; urejanje dvorišča in hiše; • priprava večerje (v žerjavici pečen krompir in mleko). Po večerji bi se dogovorili, kaj se bo počelo naslednji dan. Sledi spanje – fantje gredo na kozolec, dekleta pa v hišo. Drugi dan bi obiskovalci vstali ob petih zjutraj, aktivnosti pa bi potekale takole: • priprava testa in peka kruha; • • • • • hoja po vodo na studenec – prinesti jo je treba za ves dan; kuhanje zajtrka: žganci in prežganka; sezonska opravila, priprava drv za ta dan; kuhanje kosila: krompir na dolgi župi in cvrtje s solato; pogovor o bivanju na Banovi domačiji in predlogi za naprej. Ob dvanajsti uri bi se poslovili in odšli domov. Učenci ali odrasli naj bi oba dneva sodelovali pri vseh opravilih. Skupinice, ki so zadolžene za določeno opravilo, se po določenem času zamenjajo, da vsi poizkusijo vsa opravila. Hrano pripravljajo ob pomoči odrasle osebe. Za pohvalo ali nagrado dobijo delo, ki ga radi opravljajo ali igro. Če se ne obnašajo primerno, dobijo kazen, kot je bilo v navadi včasih – stojijo v kotu, klečijo na koruzi, dobijo težje delo, ne dobijo željene hrane … Deklice bi oblekle široka, dolga krila in bluze oz. obleke s predpasniki. Čevlji morajo biti čimbolj podobni starinskim. Fantje bi oblekli flanelasto srajco in hlače z naramnicami. Njihovi čevlji morajo biti podobni starinskim, lahko so črni gumijasti škornji ali pa so kar bosi. Starši so z načinom dela in vsemi aktivnostmi že vnaprej seznanjeni. Pri izvedbi nekaterih dejavnosti nam pomagajo tudi domačini: • • • • • • • • • 25 Rezika Balas – Arnovo selo, Branko Volčanjšek – KS Artiče, Marija Kukovica – Artiče, Miha Haler – Artiče, Marija Haler – Artiče, Tinka Derenda – Artiče, Mitja Molan – Arnovo selo, Franc Jeršič – Trebež (mlatenje), Janko Kos – Brezina (izdelava cepcev), • Marija Petan – Dečno selo, • Danica Cerjak – Arnovo selo, • Ida Ostrelič – Artiče. Da bi vsi prisotni “izkusili” vsako dejavnost, smo v preglednici 1 predstavili urnik aktivnosti. Preglednica : Urnik aktivnosti – 1. dan SKUPINA 15.—16.15 16.15—17.30 17.30—18.45 18.45—19.45 19.45—20.30 1 Okopavanje, pletje … Priprava dračja Peka “pršjače” Izdelava cepcev Žetev, košnja 2 Žetev, košnja Okopavanje, pletje … Priprava dračja Peka “pršjače” Izdelava cepcev 2 Izdelava cepcev Žetev, košnja Okopavanje, pletje … Priprava dračja Peka “pršjače” 4 Peka “pršjače” Izdelava cepcev Žetev, košnja Okopavanje, pletje … Priprava dračja 5 Priprava dračja Peka “pršjače” Izdelava cepcev Žetev, košnja Okopavanje, pletje … Pri naslednjih aktivnostih sodelujejo vsi skupaj: • pospravljanje; • • • • • hoja po vodo; umivanje rok; priprava poda za spanje; večerja – pečejo krompir in pojejo; dnevnik in načrt dela za naslednji dan. Spanje ob 22. uri. Naslednji dan sledi: • • • • • 26 vstajanje ob 5. uri zjutraj; pospravljanje; prinašanje vode iz studenca za ves dan; nabiranje vodenike za svinje (ali kurucveta – rmana za purice in piščančke), zajtrk ob 8. uri. Preglednica : Urnik aktivnosti – 2. dan SKUPINA 1 2 5.00—6.15 6.15—7.30 Grabljenje, obračanje Mlatenje s cepci “Ruženje” koruze Grabljenje, obračanje Mlatenje s cepci 8.45—10.00 10.15—11.30 11.30—12.30 Sekanje drv Vezenje Mlatenje s cepci Sekanje drv Vezenje “Ruženje” koruze Grabljenje, obračanje 2 Vezenje 4 Sekanje drv Vezenje Mlatenje s cepci 5 “Ruženje” koruze Sekanje drv Vezenje “Ruženje” koruze Grabljenje, obračanje Mlatenje s cepci Sekanje drv “Ruženje” koruze Grabljenje, obračanje Sledi pospravljanje in priprava na odhod domov. Še prej pa po kosilu pogovor o tem, česa so se otroci naučili, kaj vse so delali in kako so se pri tem počutili. Sledi odhod v šolo ali domov. 3. 4 Predstavitev načrta izvedbe predstavljene ideje – trženje Letos bomo na naši stojnici kot spominek ponujali majhno leseno ploščico, pobarvano v “stilu” panjske končnice. Pripravili jih bomo na dva načina – ene ploščice se bo dalo obesiti na steno, druge pa pritrditi z magnetom na različne površine. Poleg bomo priložili še program s ponudbo. Ponudbo “Doživetje na Banovi domačiji” bomo oglaševali preko šolske spletne strani, lokalnega časopisa ter na lokalni televiziji. Trženje lahko navežemo na že obstoječo sadjarsko pot in vodno učno pot, ki jo trenutno pripravljamo. Pot vodi mimo nekaterih studencev, mlak in vodnjakov. 27 4 Zaključek Naše delo je bilo razgibano in zanimivo. Načrtovane naloge smo opravili, vemo pa, da nas čaka še veliko dela. Odrasli so veseli, da sodelujemo, da pokažemo veselje in da nas to tudi zanima. Radi nam prisluhnejo in nas usmerjajo. Ugotovili smo, da domačini dajejo velik poudarek razvoju krajevne skupnosti. Ponosni so na svojo preteklost in ljudsko izročilo radi predstavljajo. Vsake nove stvari, novega prispevka so zelo veseli. Razširiti je treba znanje o domačem kraju in okolici, turistom pa ponuditi še več spominkov, povezanih z našo preteklostjo. Naša glavna ugotovitev je, da se ljudje premalo zavedamo, kaj vse imamo v naši okolici in kaj vse bi še lahko pripravili za obiskovalce in ljubitelje naših krajev. Naravo in kulturno dediščino moramo varovati, da ohrani svoj pomen. 28 5 Literatura in viri 1. http://www.ringaraja.net/otroski_koticek/pravljice-in-pesmice/ljudske-basni_30.html 2. Krajevna skupnost Artiče, predstavitvena brošura. 3. Raziskovalna naloga učencev četrtega razreda. (2004). Mentorica Danica Avšič. Osnovna šola Artiče. Artiče. 4. Uradni list RS, št. 43/2000. 5. Ustni viri: pripovedovanje Danice Avšič in Mihe Halerja. 6. Wikipedija 29
© Copyright 2024