Glasilo št. 06-2010 - Mestna občina Maribor

MESTNA ČETRT
1
Glasilo Mestne četrti Tabor
TABOR
Glasilo Mestne četrti Tabor
december 2010
SREČNO 2011!
številka 6
2
Glasilo Mestne četrti Tabor
VSEBINA:
Izdajatelj:
Mestna četrt Tabor
Metelkova ulica 63
2000 Maribor
telefon: 02 300 17 90
fax: 02 300 17 91
e-mail: [email protected]
www.mc-tabor.si
POZDRAVLJENI SOMEŠČANI MESTNE ČETRTI TABOR!................................ 3
NAŠE ULICE................................................................................................................ 3
REZULTATI VOLITEV V SVET MESTNE ČETRTI TABOR................................. 4
VAM POTEČE VELJAVNOST OSEBNE IZKAZNICE?.......................................... 6
DOBITNIK DRUGEGA PRIZNANJA MESTNE ČETRTI TABOR........................ 7
OŠ ANGELA BESEDNJAKA V KOLEDARSKEM LETU 2010.............................. 8
JESEN V VRTCU JOŽICE FLANDER . .................................................................. 11
"IGRAM SE IGRO" – PROJEKT KONCEPTA REGGIO EMILIA . ..................... 11
V PARTIZANSKI BELI KRAJINI ............................................................................ 13
DRUŠTVO UPOKOJENCEV MARIBOR TABOR . ................................................ 13
POL STOLETJA PLANINSKEGA DRUŠTVA ŽELEZNIČAR............................. 14
ROČNODELSKI KROŽEK »VIJOLICE«................................................................. 14
SKUPINA »SONČNICE« MEDGENERACIJSKEGA DRUŠTVA DRAVA . ......... 15
SLIKARSKA RAZSTAVA V DOMU MESTNE ČETRTI......................................... 15
OTVORITEV FOTOGRAFSKE RAZSTAVE........................................................... 16
HORTIKULTURNO PRIZNANJE – ZLATA VRTNICA ....................................... 16
Uredniški odbor
Alojz Klemenčič
Stanislav Rožman
Jezikovni pregled:
Cvetana Golob
Fotografija na naslovnici:
»Dan sosedov« v Ferkovi ulici 6-16
Foto: Stanislav Rožman
Prelom in oblikovanje:
Dravska tiskarna Maribor
Naklada:
6000 izvodov
OBISKALI SMO JIH . ................................................................................................ 17
PRIJATELJU .............................................................................................................. 18
PIKNIK STANOVALCEV FERKOVE ULICE 6–16................................................ 19
RAZSTAVA ZELIŠČ V PROSTORU MESTNE ČETRTI....................................... 19
BILI SMO NA IZLETU . ........................................................................................... 20
ALI VAM GROZI SLADKORNA BOLEZEN?........................................................ 20
SODELOVALI SMO NA AKCIJI - OČISTIMO SLOVENIJO . ............................. 21
NOVI MERCATOR OB LJUBLJANSKI ULICI IN ULICI EVE LOVŠE . ........... 22
JEZI ME . .................................................................................................................... 23
3
Glasilo Mestne četrti Tabor
POZDRAVLJENI SOMEŠČANI
MESTNE ČETRTI TABOR!
Leto 2010 je pri
koncu. Verjamem, da
se ga bomo spominja­
li po lepih dogodkih
in zanimivih izkuš­
njah ter po druženjih
z družino in prijatelji.
Pozdravljam vas
kot novi predsednik
Mestne četrti Tabor,
na katero sem vezan
že od otroštva, saj so
tukaj živeli že moji
stari starši in tukaj
sem si ustvaril svojo
mlado družino.
Zaposlen sem kot svetovalec za varnost največje ma­
riborske banke, hkrati sem tudi podpredsednik Med­
občinske nogometne zveze Maribor. V prostem času
najraje igram nogomet ali pa se z družino odpravimo
na Pohorje, kjer skupaj uživamo v naravi.
Mestna četrt Tabor mi veliko pomeni, z družino smo
ponosni, da živimo točno tukaj. Utečene projekte želi­
mo z novo ekipo peljati naprej, veliko je tudi novih idej,
za realizacijo katerih bomo poskrbeli skupaj. V čast mi
bo sodelovanje z vsakim od vas, moja vrata so odprta
za vsakogar.
V prihajajočem letu vam želim, da pričnete uresni­
čevati svoje sanje. Živite za njih, sledite svojim ciljem
in imejte se radi.
Pa srečno!
Matjan COJHTER, mag.
NAŠE ULICE
ENDLICHERJEVA ULICA
Leta 1929 so traso nove še nepozidane ulice v Mag­
dalenskem predmestju, zahodno od Betnavske ceste,
poimenovali Endlicherjeva ulica. Ker ob nemški oku­
paciji leta 1941 ni bilo v njej nobene hiše, ji Nemci niso
dali imena in so jo izbrisali iz registra ulic. Maja 1945
so jo ponovno poimenovali Endlicherjeva ulica. Ivan
Endlicher (1891–1915) je bil eden voditeljev dijaške
projugoslovanske revolucionarne organizacije Prepo­
rod. Bil je navdušen privrženec jugoslovanske ideje,
dober organizator in govornik. Že od leta 1912 je bil
med glavnimi organizatorji preporodovskega gibanja.
Leta 1913 je bil zaradi političnega delovanja izključen
iz gimnazije. Po atentatu na prestolonaslednika Franca
Ferdinanda v Sarajevu je bil zaprt in na procesu proti
preporodovcem decembra 1914 obsojen na 7 mesecev
zapora. Septembra 1915 je v zaporu umrl.
ERTLOVA ULICA
Endlicherjeva ulica 1–3
V tridesetih letih 20. stoletja so novo ulico v Novi vasi,
med Ljubljansko ulico in Bolfenško ulico, poimenovali
Wrecl-Rotova ulica, po mariborski družini Wretzl-Roth
(leta 1900 je bila Marija Wretzl damska šivilja na Tržaški
cesti 24). Po nemški okupaciji leta 1941 so ime ponemčili
v Wretzl-Roth Gasse. Maja 1945 so ji vrnili slovensko
ime Vrecelj-Rotova ulica. Leta 1947 so ulico razdelili
na dva dela. Del med Ljubljansko ulico in Betnavsko
cesto je dobil ime Ertlova ulica, del med Betnavsko
cesto in Bolfenško ulico pa Na soseski. Mihael Ertl
(1899–1944) je bil zaposlen v železniških delavnicah v
4
Glasilo Mestne četrti Tabor
Mariboru. Po okupaciji se je pridružil osvobodilnemu
gibanju in deloval kot terenski obveščevalec. Januarja
1944 je bil ustreljen kot talec v Lučah.
va ulica. Po nemški okupaciji leta 1941 so jo poimeno­
vali v Kant Gasse (Kantova ulica) po nemškem filozofu
Imanuelu Kantu (1724–1804). Maja 1945 so ji vrnili slo­
vensko ime Ferkova ulica. Feliks Ferk (1847–1915) je
bil ustanovitelj mariborske slovenske dijaške ustanove.
Ertlova ulica 6
FERKOVA ULICA
Leta 1932 so novo ulico v Magdalenskem predme­
stju, vzhodno od Ljubljanske ulice, poimenovali Ferko­
Ferkova ulica 11. Stavbe ni več, je že zgrajen novi stanovanjski
objekt
Fotografije: Stanislav ROŽMAN
Besedila: Sašo Radovanovič
REZULTATI VOLITEV V SVET
MESTNE ČETRTI TABOR
Za volitve članov sveta je bilo vpisanih v volilni ime­
nik 9601 volilnih upravičencev. Oddanih je bilo 3889
glasovnic. Ker so bile prazne oz. volja volivca ni bila
jasno izražena, je bilo 148 glasovnic neveljavnih. Ve­
ljavnih je bilo 3741 glasovnic.
a) Posamezne liste so dobile naslednje število glasov:
Zap. št.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
Ime liste
DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
ŽUPANOVA LISTA IN SLS
SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
SOCIALNI DEMOKRATI
LPR – LISTA ZA PRAVIČNOST IN RAZVOJ
LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
ZARES – NOVA POLITIKA
LIPA
SMS – ZELENI, STRANKA MLADIH – ZELENI EVROPE
ZELENI SLOVENIJE
LMB – LISTA ZA MARIBOR
N.Si – NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA
STRANKA MEDGENERACIJSKE SOLIDARNOSTI IN RAZVOJA – SMSR
Št. glasov
691
629
618
466
274
193
183
160
149
146
107
89
36
5
Glasilo Mestne četrti Tabor
b) Na podlagi 14. člena ZLV pripada listam naslednje število mandatov:
Število
mandatov
3
3
3
2
1
1
1
1
0
0
0
0
0
IME LISTE
DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
ŽUPANOVA LISTA IN SLS
SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
SOCIALNI DEMOKRATI
LPR – LISTA ZA PRAVIČNOST IN RAZVOJ
LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
ZARES – NOVA POLITIKA
LIPA
SMS – ZELENI, STRANKA MLADIH – ZELENI EVROPE
ZELENI SLOVENIJE
LMB – LISTA ZA MARIBOR
N.Si – NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA
STRANKA MEDGENERACIJSKE SOLIDARNOSTI IN RAZVOJA – SMSR
c) Pri pregledu preferenčnih glasov je ugotovljeno,
da nihče od kandidatov ni dobil zadostnega števila pre­
ferenčnih glasov, da bi se spremenil vrstni red zapored­
ja kandidatov, določenih na listah kandidatov.
č) V 15-članski svet so bili izvoljeni naslednji kandi­
dati po vrstnem redu z list kandidatov.
1. DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA
UPOKOJENCEV SLOVENIJE
1. FRANC TOŠ, roj. 1. 12. 1941
občina: Maribor,
naslov: MARIBOR, LJUBLJANSKA 88A
poklic: ST. TEHNIK, delo: UPOKOJENEC
2. LJUBICA MIŠANOVIĆ, roj. 19. 1. 1949
občina: Maribor,
naslov: MARIBOR, LJUBLJANSKA 88B
poklic: MEDICINSKA SESTRA,
delo: UPOKOJENKA
3. HUBERT ŠVARC, roj. 14. 7. 1942
občina: Maribor, naslov: MARIBOR,
GORIŠKA 22
poklic: MIZAR, delo: UPOKOJENEC
2. ŽUPANOVA LISTA IN SLS
1. MILENA MUNDA, roj. 20. 7. 1943
občina: Maribor,
naslov: MARIBOR, DALMATINSKA 24
poklic: UPOKOJENKA, delo: UPOKOJENKA
2. MAG. MATJAN COJHTER, roj. 8. 3. 1977
občina: Maribor,
naslov: MARIBOR, RAPOČEVA 18
poklic: MAG. VARSTVOSLOVJA,
delo: VODJA VARNOSTI
3. NENAD PATKOVIČ, roj. 28. 2. 1975
občina: Maribor,
naslov: MARIBOR, CESTA ZMAGE 92
poklic: ING. MULTIMEDIJE,
delo: MULTIMEDIJEC
3. SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
1. DR. JOŽEF KOPRIVNIKAR, roj. 3. 2. 1945
občina: Maribor,
naslov: MARIBOR, CESTA ZMAGE 63
poklic: DR. ZNANOSTI, UNIV. DIPL. INŽ.,
delo: SVETOVALEC
2. IVAN SLATIČ, roj. 21. 12. 1942
občina: Maribor,
naslov: MARIBOR, GORIŠKA 16
poklic: ELEKTROINŠTALATER,
delo: UPOKOJENEC
3. BRIGITA BRUMEN, roj. 19. 1. 1962
občina: Maribor, naslov: MARIBOR,
CESTA PROLETARSKIH BRIGAD 64
poklic: SPECIALIST POSLOVNE EKONOMIJE,
delo: SVETOVALKA ZA DAVKE,
RAČUNOVODSTVO
4. SOCIALNI DEMOKRATI
1. OLGA VODUŠEK, roj. 13. 1. 1955
občina: Maribor,
naslov: MARIBOR, DALMATINSKA 43
poklic: EKONOMSKI TEHNIK,
delo: SAMOSTOJNA PODJETNICA
2. ALOJZ KLEMENČIČ, roj. 1. 6. 1951
občina: Maribor,
naslov: MARIBOR, BETNAVSKA 69
poklic: GIMNAZIJSKI MATURANT,
delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
5. LPR – LISTA ZA PRAVIČNOST IN RAZVOJ
1. IVANKA POTOČNIK, roj. 19. 7. 1953
občina: Maribor,
naslov: MARIBOR, LJUBLJANSKA ULICA 86A
poklic: MIZARSKI DELOVODJA,
delo: UPOKOJENKA
6. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
1. DANILO PRELOŽNIK, roj. 12. 12. 1964
občina: Maribor
6
Glasilo Mestne četrti Tabor
naslov: MARIBOR, FERKOVA 18
poklic: STROJNI TEHNIK, delo: UPRAVNIK 7. ZARES – NOVA POLITIKA
1. MARJAN HOLC, roj. 26. 1. 1956
občina: Maribor,
naslov: MARIBOR, FERKOVA 18
poklic: EKONOMIST,
delo: POSLOVNI SEKRETAR
8. LIPA
1. SREČKO LAZAR, roj 28. 4. 1970
občina: Maribor,
naslov: MARIBOR, FERKOVA 18
poklic: GOSTINSKI TEHNIK,
delo: ORGANIZATOR VARNOSTI
Na konstitutivni seji Sveta Mestne četrti Tabor, 28.
oktobra 2010, je bil izvoljen
• za predsednika Sveta Mestne četrti Tabor
Matjan COJHTER, mag.
• za podpredsednika Sveta Mestne četrti Tabor
dr. Jožef KOPRIVNIKAR.
VAM POTEČE VELJAVNOST
OSEBNE IZKAZNICE?
Spoštovane občanke in občani,
v naslednjih mesecih in v letih
2011 in 2012 bo potekla veljavnost
večjemu številu osebnih izkaznic,
zato državljanke in državljane Re­
publike Slovenije vljudno prosimo,
da preverijo veljavnost svoje oseb­
ne izkaznice in pravočasno podajo
vlogo za izdajo nove.
Za mladoletne državljanke in
državljane osebna izkaznica ni ob­
vezen dokument, morajo pa jo ime­
ti vse polnoletne državljanke in vsi
polnoletni državljani, s stalnim pre­
bivališčem v Republiki Sloveniji, če
nima druge veljavne javne listine,
opremljene s fotografijo, ki jo je iz­
dal državni organ (torej če nima ve­
ljavnega potnega lista, vozniškega
dovoljenja, obmejne prepustnice,
orožnega lista ipd.).
Vloga za izdajo osebne izkazni­
ce se lahko vloži le osebno. Drža­
vljanke in državljani jo lahko vloži­
jo pri katerikoli upravni enoti, ne
glede na kraj stalnega prebivališča.
Za mladoletno osebo vloži vlogo
njen zakoniti zastopnik. Otrok po
dopolnjenem osmem letu starosti
mora biti ob vlogi navzoč. Vlogi je
potrebno predložiti fotografijo ali
potrdilo z referenčno številko iz
sistema E-fotograf (slika v digitalni
obliki) ter staro osebno izkaznico,
ki jo uradna oseba uniči.
Cena, ki vsebuje plačilo obrazca
s personalizacijo in upravno takso,
znaša:
- 16,70 EUR za osebno izkaznico
z veljavnostjo 10 let (za polnole­
tne državljane);
- 13,16 EUR za osebno izkaznico
z veljavnostjo 5 let (za državlja­
ne od 3. do 18. leta starosti);
- 13,16 EUR za osebno izkaznico
z veljavnostjo 3 let (za državlja­
ne do 3. leta starosti).
Osebna izkaznica je dokument
za izkazovanje istovetnosti in drža­
vljanstva. Z veljavno osebno izka­
znico lahko slovenske državljanke
in državljani potujejo v Avstrijo,
Andoro, Belgijo, Bolgarijo, Bosno
in Hercegovino, Ciper, Češko, Čr­
no goro, Dansko, Estonijo, Finsko,
Francijo, Grčijo, Hrvaško, Irsko,
Italijo, Islandijo, Latvijo, Litvo,
Luksemburg, Madžarsko, Malto,
Makedonijo, Nemčijo, Nizozem­
sko, Norveško, Poljsko, Portugal­
sko, Romunijo, Slovaško, Srbijo,
Španijo, Švedsko, Švico in Veliko
Britanijo.
Državljanke in državljani Re­
publike Slovenije lahko podajo
vlogo za osebno izkaznico na sede­
žu Upravne enote Maribor, Ulica
heroja Staneta 1, ali na naslednjih
krajevnih uradih pravne enote
Maribor: Duplek, Fram, Hoče,
Gaj-Kamnica, Malečnik, Miklavž
na Dravskem polju, Pekre-Limbuš,
Pernica, Rače, Orehova vas-Slivni­
ca, Starše v času njihovih uradnih
ur.
Uradne ure Upravne enote Ma­
ribor so v ponedeljek, torek in četr­
tek od 8. do 15., v sredo od 8. do 12.
in od 13. do 18., ter v petek od 8.
do 13., delamo pa tudi vsako prvo
soboto v mesecu od 8. do 12. ure.
Prosimo, da stranke za vse informa­
cije pokličejo telefonsko številko
02 2201 762.
Načelnik
Željko VOGRIN, univ. dipl. prav.
7
Glasilo Mestne četrti Tabor
DOBITNIK DRUGEGA PRIZNANJA
MESTNE ČETRTI TABOR
Svet Mestne četrti Tabor je podelil pisno priznanje
Mestne četrti Tabor Zlatku LIPIČU, in sicer za njegov
prispevek s ciljem povezovanja občanov, za njihovo
zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb in dobrih
medsebojnih odnosov, posebej za prostovoljno delo na
področju socialnega varstva.
Prejemnik priznanja Zlatko Lipič iz Dalmatinske
ulice 18, se je rodil 21. 12. 1950, stanujoč v Dalmatin­
ski ulici 18 v Mariboru, po poklicu strojni tehnik, sedaj
upokojenec, se je rodil v družini, kjer je bila medseboj­
na pomoč nekaj samo po sebi umevnega. Starši, brat in
sestra so si med seboj pomagali in se drug od drugega
učili. Tako je že v otroštvu začutil potrebo po pomoči
drugim. Tudi, ko je odrasel, je v vseh okoljih, doma, v
službi in v krogu prijateljev pristopal k ljudem z naklo­
njenostjo in pripravljenostjo pomagati. V sodelovanju
z ljudmi je spoznal, da jih zna poslušati in slišati. Po­
moč doživlja in razume kot dobrino, ki jo daje in spre­
jema. Slej ko prej meni, da bo tudi on v položaju, ko
bo pomoč potreboval. Prvič je postal prostovoljec pri
vojakih, ko je dal kri, to življenjsko tekočino, ki ohranja
in rešuje življenje. Po vrnitvi v civilno življenje je nada­
ljeval s krvodajalstvom. Dosedaj je daroval kri 93-krat
in želi doseči številko 100. Prepričan je, da je njegova
kri marsikomu pomagala k boljšemu življenju. V okolju
kjer živi, v neposredni soseščini, so sosedje prepoznali
njegovo pripravljenost za pomoč. Marsikateremu sose­
du je bil voznik, nakupovalec, spremljevalec k zdravni­
ku ali na sprehodih. Pomagal je pri hišnih opravilih in
na vrtu. Vedno je poslušalec, tolažnik in opogumljeva­
lec. Bil je dolgoletni član Kolesarske mreže Maribor,
ki si je prizadevala za ureditev varnih kolesarskih poti
v našem mestu in okolici. Zelo ga veseli skrb za živali,
ki živijo v naravnem mestnem okolju. Skozi leto vse jim
nosi hrano in spremlja njihov razvoj. Pred tremi leti se
je odločil za vključitev v organizirano prostovoljstvo kot
prostovoljec v programu starejši za starejše. Kot prosto­
voljec se dobro počuti. Kljub zdravstvenim težavam in
prestanim operacijam bo s prostovoljnim delom nada­
ljeval. Prostovoljstvo ni zgolj priložnost za preživljanje
prostega časa, je svojstvena šola za življenje in pripravo
na lastno starost, še pove naš dobitnik priznanja.
8
Glasilo Mestne četrti Tabor
OŠ ANGELA BESEDNJAKA V
KOLEDARSKEM LETU 2010
V letu 2010 našo šolo uokvirjata dve šolski leti, in si­
cer do konca avgusta 2010 je trajalo šolsko leto 2009/10,
s prvim septembrom se je pričelo šolsko leto 2010/11.
Število učencev se je z novim šolskim letom spremeni­
lo, in sicer povečalo za 20 učencev, tako je sedaj 360
učencev. Prav tako se iz leta v leto spreminja število
zaposlenih. Trenutno je število zaposlenih 58.
Za tiste, ki se z našo šolo še niste srečali, je prav, da
jo na kratko opišemo.
Osnovna šola Angela Besednjaka se nahaja na lepi,
veliki, zračni lokaciji na desnem bregu Drave v Maribo­
ru, sredi gostega blokovskega naselja.
Ustanovila jo je Mestna občina Maribor z Odlokom
o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda
Osnovne šole Angela Besednjaka, dne 23. julija 1997
(Odlok o ustanovitvi, MUV, št. 20). Ob koncu koledar­
skega leta je šola prejela novi odlok, ki pa bo začel ve­
ljati 2010, ko bo zaveden v sodnem registru. Sicer pa sta
bili predhodnici šole VI. nižja gimnazij, ustanovljena 3.
decembra 1953, od 1958 IV. osnovna šola in od 1960
OŠ Angel Besednjak. Svojo stavbo je šola dobila leta
1965 na lepi in več kot hektar veliki parceli v sredini
nastajajočega blokovskega naselja med Celjsko, Fran­
kolovsko in Fochevo ulico.
Šolska stavba je bila zgrajena leta 1965 (učilniški
trakt) in dograjena 1968 (upravni in telovadniški trakt)
ter leta 2009 (telovadnica).
Pouk poteka v stavbi veliki 4513 kvadratnih metrov, v
kateri je 22 učilnic, knjižnica, dve telovadnici, razdelilna
kuhinja z jedilnico in osem manjših kabinetov. Vsi pro­
stori so svetli, dokaj sodobno opremljeni. Del zunanjih
površin je asfaltiran za potrebe pouka, športnih aktivno­
sti (odbojka, košarka, mali nogomet, rokomet, tekaška
steza). Del travnatih površin je namenjen pouku (učil­
nica v naravi), ostale pa počitku in rekreaciji (ločen za
učence prvega triletja).
Šolska zgradba je kljub nenehnemu obnavljanju s
sredstvi MOM in lastnim skrbnim vzdrževanjem po­
trebna še nekaj večjih investicijsko vzdrževalnih del,
predvsem obnova elektroinštalacij v učilniški vertikali.
Če bi hoteli zbrati utrinke dosedanjega dela v letu
2010, bi se najprej znašli v zadregi; saj res, kaj smo pa
počeli. Vendar bi nas spomin ponesel v neskončno bo­
gastvo šolskih in izvenšolskih dejavnosti. Poleg učenja
smo se borili proti onesnaženju našega planeta, pomaga­
li smo očistiti Slovenijo v enem dnevu, bili smo izjemni
zbiralci odpadnega papirja, nevarnih odpadkov, zbiralci
v humanitarne namene, prizadevali smo si za varnost v
cestnem prometu, bili smo izjemni bralci, raziskovalci,
tekmovalci, igralci, pevci, organizatorji … pravzaprav
so bili naši učenci. Delavci šole smo jih usmerjali in
pomagali, pri čemer pa brez izjemne podpore staršev ne
bi bili tako uspešni.
Učenci so torej bili aktivni na mnogih področjih,
svoje sposobnosti in znanje so preizkušali na različnih
tekmovanjih. Pomembno je bilo predvsem to, da so
se tekmovanj udeleževali, da so znali živeti s porazi in
zmagami, predvsem pa, da so sledili geslu »Pomemb­
no je sodelovati«. Kljub vsemu so dosegli pomembne
dosežke na vseh tekmovanjih.
NAGRADNI IZLET ZA UČENCE
Šola je tudi letos nagradila učence od 6. do 9. raz­
reda za šolsko in zunajšolsko delo z enodnevno inter­
disciplinarno ekskurzijo.
V ponedeljek, 7. junija 2010, smo se ob 8. uri odpel­
jali na severovzhod proti Prlekiji. Po avtocesti smo hitro
prispeli v Ljutomer. Mesto je najbolj razvito mesto
v regiji in je vredno ogleda. Vodič nam je predstavil
zgodovino mesta. Skupaj smo si ogledali znamenitosti
mesta. Sprehodili smo se po številnih trgih in si ogledali
cerkev, kapelo, spomenik Francu Miklošiču. Kot poseb­
nost naj omenim, da smo obiskali Trg Jakoba Babiča, ki
je najmanjši trg v Evropi, saj ima samo tri hišne številke.
Mesto ima tudi eno najuspešnejših gimnazij v Sloveniji –
Gimnazijo Franca Miklošiča.
Po ogledu mesta smo se odpravili v kraj Krapje, kjer
smo obiskali Čebelarstvo Tigeli. V Čebelarskem muzeju
Krapje smo si ogledali star čebelnjak, ki izvira iz konca
19. stoletja. Povedali so nam, kako so pridobivali med
nekoč in kako ga pridobivajo sedaj. Poskusili smo tudi
domače medenjake in različne vrste medu. Dobili smo
čebelji vosek in iz njega smo si naredili sveče.
Potem smo se odpeljali v Bioterme v Mali Nedelji,
kjer smo se kopali in se sprostili. Vrnili smo se okoli 17.
ure. Bilo je lepo, saj smo spoznali nekaj novega o Prleki­
ji. Imeli smo tudi srečo z vremenom, saj je bil lep sončen
dan.
Tomaž Volmajer, 8. b
9
Glasilo Mestne četrti Tabor
SHEMA ŠOLSKEGA SADJA
• v okviru projektov Pripravimo zdrav obrok, Zelišča,
Živim zdravo – pijem mleko, Med,
• vsak oddelek je na temo sadje in zelenjava pripravil
plakat,
• učenci so skrbeli za sadna drevesa, ki jih imamo v
učilnici v naravi,
• obiskovali so interesne dejavnosti, ki so spodbujale
telesno aktivnost in zdravo prehrano: Kulinarični
krožek, Peka peciva, Eko krožek,
• pomembne svetovne dneve, posvečene zdravju in
zdravi prehrani, so obeležili s pripravo napitkov in
namazov s sadjem in zelenjavo,
• na sejmu Altermed v Celju so sodelovali na temo
Med.
Zastavljene izobraževalne dejavnosti smo izvedli za
učence, delavce šole in starše, in sicer v okviru dnevov
dejavnosti, sejma Altermed v Celju ter prireditve Šport
in špas.
Vsak oddelek je v okviru projekta Shema šolskega
sadja izdelal plakat.
ŠPORT IN ŠPAS
Že nekaj let je našim učencem vsak šol­ski dan na
voljo sadna košarica.
V šolskem letu 2009/10 pa smo se vključili v projekt
Shema šolskega sadja, evropski projekt razdeljevanja
sad­ja in zelenjave v osnovnih šolah, in tako so učenci
enkrat tedensko dobili sadje in zelenjavo zastonj.
Na tak način smo želeli poudariti:
• zdravilno moč sadja in zelenjave ter seveda povečati
uživanje sadja,
• ankete učencev so pokazale, da mnogo učencev ne
zajtrkuje in bi jim jutranji sadni obrok tako nadome­
stil zajtrk,
• uživanje pravšnje mere sadja ob hkratni rekreaciji
vpliva tudi na zmanjšanje telesne teže ter pomaga
preprečevati različna obolenja.
Učencem smo ponudili sadje in zelenjavo enkrat na
teden v posebnih kotičkih ob plakatih sheme šolskega
sadja v učilnicah in v vhodni avli.
Lahko so uživali ob jabolkih, hruškah, slivah, kakiju,
kiviju, orehih, lešnikih, grozdju, jagodah, melonah, lu­
benicah, paradižniku, korenju, papriki, kumarah, rdeči
redkvici in zelju.
Naš dobavitelj sadja in zelenjave ima certifikat o ne­
škropljenju sadja in zelenjave.
Učenci so spoznavali pomen sadja in zelenjave:
• v okviru pouka ter dnevov dejavnosti (obiskali so
kmetijo in se seznanili s kmetijskimi opravili in izdel­
ki, ki nastanejo na kmetiji; ogledali so si botanični vrt
v Pivoli in spoznali različne zdravilne rastline),
Letošnje šolsko leto smo prvič organizirali Šport in
špas, prireditev, ki poteka po vsej Sloveniji in je name­
njena druženju vseh generacij.
Tega dne smo uradno otvorili novo telovadnico,
učenci so pripravili program, se pomerili v igrah in se
odpravili na pohod. Poskrbeli smo tudi za zdravje, saj
smo pripravili meritve krvnega tlaka, predstavili nor­
dijsko hojo, na stojnicah pa so naši dobavitelji sadja in
zelenjave pripravili pokušino svojih izdelkov.
Izbrali smo najštevilčnejšo družino, najstarejšega in
najmlajšega udeleženca.
Najštevilčnejša družina je prišla z Vito Pešić iz 1. ra­
zreda, najstarejša udeleženka je bila njena babica (78
let), najmlajši udeleženec pa je bil 13-mesečni bratec
Tee Svoljšak Zorec iz 4. razreda.
EKO ŠOLA
V tem šolskem letu smo si kot Eko šola zastavili na­
slednje cilje:
• ločeno zbiranje odpadkov – učenci so pridno loče­
vali odpadke, zbrali kar 36 ton odpadnega papirja,
zbirali pa smo tudi kartuše in zamaške,
• skrb za živali – v okviru eko krožka so učenci obiska­
li mariborski azil in preživeli prijetno popoldne ob
igri s psički,
• spoznavanje narave v okviru zgodnjega naravoslovja
– učenci so v projektu Vse v skupnem krogu (človek
– čebela – cvet – med – sad) spoznali življenje čebe­
lje družine ter pomen čebele za človeka in obratno.
Projekt so predstavili vsem učencem šole in staršem
na sejmu Altermed v Celju in na Srečanju koordina­
torjev v Gornji Radgoni.
Dne 17. aprila se je naša šola v okviru EKO šole
vključila v vseslovensko prostovoljno akcijo Očistimo
Slovenijo v enem dnevu.
10
V sodelovanju z Mestno četrtjo Tabor je 120 udele­
žencev čistilo neposredno okolico šole oz. prostor, ki
sodi v naše gravitacijsko območje.
Učenci so v aprilu in maju sodelovali pri izvedbi lite­
rarnih delavnic »Prihodnost je v naših rokah« in s tem
pripomogli k osveščanju širše javnosti v Sloveniji o pro­
blematiki podnebnih sprememb v povezavi z revščino.
Glasilo Mestne četrti Tabor
naj gre za rock šestdesetih ali devetdesetih let prejšnje­
ga stoletja.
Danes skupino sestavljajo Tarik (bas kitara), Dejan
(kitara), Don (tolkala) ter pevke Vita, Kaja, Teja in Ni­
ke. Pri nastopih jim pomaga tudi g. Novak na akustični
kitari.
ENO DAN SAJENJA DREVES
ENO program je 21. septembra ponovno organizi­
ral tradicionalni dan sajenja dreves. Otroško sajenje
dreves simbolizira mir in kontinuiteto življenja.
Globalni dogodek je potekal 21. septembra, na dan,
ki so ga Združeni narodi razglasili za svetovni dan miru.
ENO dan sajenja dreves uspešno poteka od leta 2004
in je praktični primer razširjanja okoljevarstvenega in
globalnega učenja. Je mednarodni projekt, ki je koordi­
niran s Finske. Otroke vsega sveta združuje v skupni skr­
bi za okolje in njegovo problematiko. Še več, dogodek
vzpodbuja učenje za mir in dviguje otroško zavedanje o
pomembnosti dreves in gozdov na globalni ravni. V pro­
jekt smo se prvič vključili letošnje šolsko leto. Naši učen­
ci se tako priključujejo tisočim otrokom sveta, katerim
veliko pomeni ohranjanje planeta in miru na njem. 21.
septembra, ob 12. uri smo se vsi učenci in učitelji zbrali
na šolskem dvorišču in po kratkem kulturnem programu
posadili oljko, kot simbol miru.
Green Rock od leve proti desni: Tarik, Vita, Dejan, Kaja Brina,
Aleksandra, Don
Skupne vaje potekajo enkrat tedensko in pohvalno
je, da jih vsi jemljejo skrajno resno. Skupaj bi radi vadili
tudi večkrat, vendar je zaradi ostalih obveznosti, ki jih
imajo učenci na drugih področjih, to skoraj nemogoče.
Skupini želimo uspešno delo tudi v bodoče in upa­
mo, da nas bodo še naprej razveseljevali s svojimi na­
stopi, morda celo s koncertom. Nabralo se je že dovolj
skladb in škoda bi bila, če bi se preigravale in prepevale
samo na vajah.
Jana Rumpf, 5. a
NAŠE UMETNIŠKE DUŠE VAM
ŠEPETAJO
NERODNA MIŠKA
GREEN ROCK – šolska glasbena skupina
Nedvomno je bila lanskoletna ustanovitev šolske
glasbene skupine Green Rock velika popestritev šol­
skega dogajanja. Prireditve ob različnih priložnostih
dobijo svojo piko na i tudi z nastopom glasbene skupine
Green Rock. Vsekakor ima zaslugo za nastanek skupi­
ne učitelj g. Novak, ki je izmed sedanjih učencev znal
prepoznati tiste, ki bi hoteli in zmogli slediti njegovemu
navdušenju in idejam. Takšne je povabil k sodelovanju
in nastal je šolski bend.
Ime je skupina dobila na pobudo ene izmed pevk,
ki je ugotovila, da je zelena (green) »full cool« barva,
rock pa je bil samo logično nadaljevanje, saj so člani
rock kot vrsto glasbene usmeritve vzeli za svojega, pa
Nekega dne je miška spet lezla skozi plot in si pre­
trgala trebušček. Šla je k šivilji in jo prosila, če ji zašije
trebušček. Šivilja je rekla: »Prinesi mi ježkovo bodico
za iglo.« Miška je šla k ježku in ga poprosila za bodi­
co. Ježek je rekel: »Dam ti bodico, če mi prineseš ja­
bolko.« Miška je šla do jablane. Rekla je, da potrebuje
jabolko. Jablana je rekla: »Prinesi mi vodo, pa ti dam
jabolko.« Miška je šla po vodo k jezeru. A komaj takrat
se je spomnila, da nima vedra. Šla je na vrt in zagledala
vrtno lopo. Stekla je do nje in se splazila skozi špranjo.
Ker ni našla vedra, je vzela vrtni lonček. Šla je do je­
zera, vzela vodo, jo odnesla k drevesu, drevo ji je dalo
jabolko, z jabolkom je šla k ježu, jež ji je dal bodico, z
bodico je šla k šivilji, šivilji je dala bodico in šivilja ji je
zašila trebušček.
Anja Furman, 3. b
Z delom OŠ Angela Besednjaka se lahko občani MČ
Tabor seznanijo na šolski spletni strani: www.abesednjak.si
11
Glasilo Mestne četrti Tabor
JESEN V VRTCU JOŽICE FLANDER
Komaj se je poletje dobro uma­
knilo, že nas je jesen obogatila z
zlatimi barvami. Malčki našega
vrtca smo se razveselili barvnih
listkov na drevesih in na tleh, ki
so kot pisana preproga, obsijana z
zlatim soncem. Dogovorili smo se,
da bomo izbrali drevo, ki ga bomo
opazovali vse leto in tako naredili
prve korake v naravoslovje. V tem
letnem času ima naše drevo pisane
listke, ki že kar pridno odpadajo.
Ugotavljamo, da jih je vedno manj
na vejah in vedno več na tleh.
V začetku meseca oktobra smo
zanimivo preživeli naš teden, TE­
DEN OTROKA, ki nas je letos iz­
zval s pomenljivim naslovom ME­
DIJI ZA BOGATEJŠE
OTROŠ­TVO. Stvari smo
resno vzeli v svoje roke
in iz odpadnega materi­
ala ustvarjali zelo zani­
mive izdelke, ki smo jih
nazadnje razstavili v naši
dvorani v Fochevi ulici
51. Nastali so televizorji,
računalniki, tipkovnice,
miške, zvočniki, radijski
aparati, prenosni računalniki in ča­
sopis. Vse to smo razstavili v naši
dvorani, kjer si jih je lahko ogledal
vsak obiskovalec.
Seveda so nam vsem pomaga­
le naše vzgojiteljice, ki nam vedno
stojijo ob strani.
Naravo občudujemo tudi, ko
smo na igralih, v peskovniku in na
travi našega igrišča. Tam se najra­
je igramo, saj lahko pokažemo vse
naše spretnosti, ko tekamo, skače­
mo, se vozimo s skiroji, se igramo v
peskovniku, se skrivamo, gugamo,
ple­zamo …
Želimo, da bi bila jesen še dolgo
prijetno topla, da bi se lahko igrali zu­
naj ter hodili na sprehode in izlete.
Vzgojiteljica Ida VALAND
"IGRAM SE IGRO" – Projekt koncepta
Reggio Emilia
V Vrtcu Jadvige Golež Maribor sledimo usmeri­
tvam za zagotavljanje kakovostne predšolske vzgoje
otrokom, ki nam jih zaupajo starši. Zaposleni v našem
vrtcu se zavedamo pomembnosti našega dela in naših
vplivov na oblikovanje in izgradnjo otroške osebnosti,
ki se v procesu izobraževanja gradi in razvije v odraslo
osebo. Predšolsko obdobje je tisti čas, ko otroci kot go­
be vpijajo vplive, dogodke, znanja in izkušnje iz svojega
neposrednega okolja.
Nacionalni dokument Kurikulum za vrtce, ki mu v
usmeritvah sledimo, vsebuje pomembne poudarke na
pristopih, načelih, ciljih in področjih dela ter življenja v
vrtcu. Naša naloga je, da vedno sledimo dobri praksi in
jo vnašamo v vzgojno delo. Iz tega razloga smo se v na­
šem vrtcu odločili, da se tim strokovnih delavk vključi v
izobraževanje »Profesionalno usposabljanje strokovnih
delavcev za izvajanje elementov posebnih pedagoških načel koncepta Reggio Emilia na področju predšolske vzgoje«. Izobraževalni seminarji potekajo pod vodstvom
Univerze v Ljubljani – Pedagoška fakulteta v trajanju
od leta 2008 do 2013.
Nekaj osnovnih podatkov o pristopih v vrtcih Reggio
Emilia. Pedagoški koncept Reggio Emilia je koncept, ki
temelji na pojmovanju, da je otrok kompetenten, ima
velikanske ustvarjalne zmožnosti ter moč za odkrivanje
in raziskovanje sveta, ki ga obdaja. Sega v leto 1963, da­
nes pa se izvaja v 22 vrtcih v Reggio Emilii. Za koncept
so se začeli zanimati po letu 1983, ko so otroci iz vrtcev
italijanskega mesta Reggio Emilie predstavili svoje iz­
delke (slike, risbe, kipce, makete, fotografije, projekte
12
prikazane na panojih ipd.) na razstavi v Stockholmu.
Izdelki otrok so izzvali pozornost strokovne, kulturne
in laične javnosti. Razstava je nato obšla svet. Model
Reggio Emilia sedaj uvajajo v delo s predšolskimi otro­
ki marsikje po svetu (npr. na Švedskem in v Ameriki).
Koncept Reggio Emilia je sodoben (postmoderen) kon­
cept predšolske vzgoje, katerega cilj je vzgojiti otroke v
kritične mislece in varuhe demokracije. Temelji na člo­
vekovih in otrokovih pravicah, demokratičnih vredno­
tah in pravni državi ter zagovarja pluralnost vednosti in
konceptualno integracijo različnih znanosti.
V naše vrtce in v vzgojno delo bomo vnašali posame­
zne elemente koncepta – tiste, ki bogatijo in dopolnjujejo
našo vzgojno prakso, tiste, ki otrokom omogočajo poseb­
no bogata doživetja in so spodbuda za celostni razvoj.
Zavedamo se, kako zelo pomembna je IGRA v otro­
kovem predšolskem obdobju. Ob njej si razvija veliko
spretnosti, domišljijo, sodelovanje v skupini, skratka, ko
se igra, je vesel in sproščen; preko nje se uči in oblikuje.
Med igro otrok se je porodila ideja, zamisel, da bi si
lahko igrače ali igre naredili sami. To je bilo izhodišče za
projekt Reggio Emilia, z naslovom "Igram se igro", kate­
rega so otroci skupine "Ježkov", stari od 4 do 5 let, izvajali
v lanskem šolskem letu.
V otrocih sva strokovni delavki v skupini prebujali
miselne izzive, preko katerih so iskali načine in rešitve,
torej, katere igre ali igrače, kako in iz česa bi jih lahko
naredili.
Projekt je trajal osem tednov. Otrokom sva predsta­
vili veliko vrst in oblik iger ter igrač: ljubkovalne igrače,
didaktične igre, elementarne, rajalne, igre z rekviziti,
igre vlog, igralne površine z igrali, lutkovne igre, soci­
alne, »igre nekoč in danes«, glasbeno didaktične igre,
igre v peskovniku ...
Dejavnosti so zajemale in povezovale različna po­
dročja Kurikula – jezik, gibanje, umetnost, družbo,
naravo in matematiko. Te dejavnosti so vključevale in
se prepletale z elementi pedagoških načel koncepta
Reggio Emilia:
• participacija otrok (ideje, načrtovanja, izbira mate­
rialov, kotičkov …),
Glasilo Mestne četrti Tabor
• timsko delo (sodelovanje s celotnim vrtcem – ideje,
zbiranje materiala, načrtovanje, proces izvedbe …),
• sodelovanje in povezovanje s starši, z zunanjimi so­
delavci ter institucijami v lokalni skupnosti in mediji
(starši – prinašanje materiala, odpadne embalaže,
obisk predstave dramatizacije, obisk razstave; babi­
ca otroka pripoveduje o igrah nekoč; knjižnica; tele­
vizija),
• sprotno dokumentiranje in evalviranje (fotografira­
nje, snemanje, izdelki).
Projekt smo zaključili na »Svetovni dan igre« 28.
maja 2010, ko smo izdelke in proces njihovega nasta­
janja z naslovom »Igram se igro« postavili na ogled v
razstavišču Pionirske knjižnice Nova vas. Razstavo smo
v sodelovanju z vodjem pionirske knjižnice gospodom
Robertom Kerežijem svečano odprli. Za povabljene
smo z otroki pripravili kratek kulturni program.
V času nastajanja iger nas je obiskala tudi snemalna
ekipa RTV Slovenija – regionalni studio Maribor in na­
še ustvarjanje prikazala v kratki reportaži v oddaji TV
dnevnik.
Med projektom so bili otroci kreativni, polni idej,
zamisli, radi so sodelovali, se aktivno vključevali, se
družili in sodelovali v skupini. Uživali so ob nastajanju
novih iger, ki pa niso bile kupljene – tako kot igre vse
do zdaj, ampak so bile drugačne, ustvarjene po njihovi
lastni zamisli, torej originalen izdelek otroških rok.
Igre, ki so nastale po zamisli in v izvedbi otrok, so še
v uporabi v skupini. Ob njih se otroci zabavajo, učijo,
družijo in pridobivajo spretnosti socialnih kompetenc
(strpnost, medsebojna pomoč in podpora, upoštevanje
drugega …).
V času tedna otroka (od 4. do 8. oktobra 2010) smo
igre na ogled razstavili tudi v našem vrtcu.
Zapisal projektni tim:
Jasna HERGA
Marta HRŽENJAK
Metka VERNIK
13
Glasilo Mestne četrti Tabor
V PARTIZANSKI BELI KRAJINI
Na napovedano deževen dan, 7. novembra, smo se
člani Krajevne organizacije Združenja borcev za vre­
dnote NOB Jožica Flander, Koroška vrata in Tezno, še
Ljubljančana smo imeli med sabo, družno, na skupnem
avtobusu, na Lokvah pri Črnomlju udeležili srečanja
ob 66. obletnici tragične smrti komandanta Glavnega
štaba NOV in PO generala in narodnega heroja Franca
Rozmana Staneta.
Bela krajina nas je sprejela z odprtimi rokami. Najprej
smo ogoljufali vreme in v jeseni primerno lepem dnevu
obeležili nesrečni dogodek iz NOB. Slavnostna govor­
nica je bila Katarina Kapš, predstavnica črnomaljske
borčevske organizacije. Opisala je življenjsko ter bojno
pot največjega slovenskega vojskovodje, od otroštva, pe­
kovskega pomočnika, španskega borca do legendarnega
partizanskega komandanta. Oktet Prelo je zapel nekaj
borbenih pesmi, otroci Osnovne šole Dragatuš, imeno­
vane po komandantu Stanetu, pa so izvedli nekaj recita­
cij in zapeli nekaj domoljubnih pesmi.
Domačini so nas na stojnicah pogostili z belokranjsko
zaščiteno specialiteto belokranjsko pogačo, metliško čr­
nino in dobrim belim vinom. Znanci iz prejšnjih srečanj
smo malo pomodrovali o današnjih aktualnostih.
Po dobrem kosilu v poznani semiški gostilni smo
si na Plutovi ekološki kmetiji, med, do zemlje od ovac
popašenimi, kraškimi vrtačami, ob igranju frajtonaric
Plutovih bratov, ogledali staro belokranjsko kmečko
hišo z zbirko orodja in hišne opreme, ki jo dandanes ne
poznamo več.
Do večerne, s partizansko pesmijo popestrene, vo­
žnje v Maribor so odmevale ljudske melodije in borbe­
ne pesmi, tja čez semiški hrib v nedrje roških gozdov,
tja kjer se je nekoč v najtežjih dneh slovenskega naroda
kovala tudi današnja Slovenija.
Partizanska dobra mati, Bela krajina, še bomo prišli
med tvoje vrtače, škarpe, senožeti in z obrovi skrbno
obdelane obdane njive, med tvoje še vedno s partizan­
stvom prežete dobre ljudi.
Združenje borcev za vrednote NOB Jožica Flander
Bogdan ŠKOFLJANC
DRUŠTVO UPOKOJENCEV
MARIBOR TABOR
Društvo upokojencev Maribor
Tabor se je vse od ustanovitve leta
1950 pa do danes razvijalo v pozi­
tivnem smislu. Danes šteje društvo
približno 3700 aktivnih članov.
Mnogi od njih so vključeni v razne
športne sekcije in na tekmovanjih z
drugimi društvi dosegajo vidne re­
zultate.
Veliko članov pa se redno udele­
žuje naših raznih izletov in letovanj
na morju in v naših počitniških hiši­
cah v Banovcih in Moravcih. Redno
skrbimo za tedensko rekreacijo v
Termah Radenci, kamor vabimo
tudi nečlane društva, da se nam pri­
družijo. Odhod avtobusa je vsak če­
trtek ob 8. uri izpred društva, Gor­
kega ulica 48. Pridružite se nam in
napravite nekaj za svoje zdravje!
Ob iztekajočem se letu želimo
vsem našim članom, pa tudi vsem
prebivalcem MČ Tabor, prijetne
božične praznike ter srečno, zdravo
in zadovoljno leto 2011.
tajnica društva
Erika ŠTRAUS
14
Glasilo Mestne četrti Tabor
POL STOLETJA PLANINSKEGA
DRUŠTVA ŽELEZNIČAR
Planinci se veselimo leta 2011,
saj bomo obeležili 50 let planinskega
dela. Spomini se vračajo v leto 1961,
ko so aktivni železničarji ustanovili
planinsko društvo. In tako nas že 50
let vabijo planine v svoja nedrja, va­
bijo nas v vseh življenjskih obdobjih.
Planine pač ne morejo ljubitelja
planin razočarati. V naravi iščemo
zdravje, notranji mir in zadovoljstvo,
prijatelje, za hip odvržemo stres in
Mednarodno srečanje planincev železničarjev na Vršiču – avgust 2010
vsakodnevne skrbi, lahko pa iščemo
tudi samoto in samega sebe. Planine
so del nas. Stari rek pravi: Je gora vi­
soka gor do neba, če nanjo povzpneš
se, zdravilo ti da.
Planinstvo je zanesljivo najsta­
rejša slovenska kulturna, z rekrea­
cijo povezana dejavnost, organizi­
rano raziskovanje »nekoristnega«
sveta, kot so menili nekateri. Še
bolj pesniško in vzneseno je plani­
narjenje opisal oče slovenske tran­
sverzale, Mariborčan Ivan Šumljak,
rekoč: planine so žlahtna potrata
časa. In mislim, da tudi mi, planinci
Železničarja, žlahtno tratimo svoj
čas, eni več, drugi manj, po naših
planinskih poteh, pa tudi po pla­
ninskih poteh sosednjih držav.
Zgledno sodelujemo tudi z brat­
skima železničarskima društvoma
Celje in Ljubljana, načrtujemo sku­
pne akcije. V prijateljski navezi smo
tudi z nekaterimi drugimi maribor­
skimi planinskimi društvi. Udeležu­
jemo se sej planinskih društev MDO
Podravja, skrbimo za izobraževanje
planinskih vodnikov in markacistov.
Planinski vodniki so nepogrešljiva
vez med gorami in pohodniki, so
tisti, ki planincem in vsem, ki bi to
radi postali, odkrivajo znane in manj
znane lepote slovenskega pa tudi tu­
jega gorskega sveta.
Živimo v naročju prečudovitih
Julijskih Alp, Karavank in Kamni­
ško-Savinjskih Alp ter med gozdna­
timi hribovji in vinorodnimi gričev­
ji. Vse te naravne danosti planinci
Železničarja v polni meri uživamo,
svoj letni plan uspešno izpolnjuje­
mo in se z naših prehojenih poti
vračamo utrujeni, vendar srečni in
zadovoljni, da smo spet storili nekaj
pomembnega za svoje telo in pred­
vsem dušo.
Mija PILKO
ROČNODELSKI KROŽEK »VIJOLICE«
Članice ročnodelskega krožka
Mestne četrti Tabor smo tudi letos
bile dejavne. Iz meseca v mesec se
naše članstvo povečuje, številka se
giblje že čez dvajset. Vesele smo
vsake, ki bi z nami bila pripravljena
deliti dobro voljo, znanje in smeh.
Poleg že ustaljenega kvačkanja,
šivanja in pletenja, ter izdelave ra­
znih drobnih izdelkov in vizitk, so
se naše članice letos lotile tudi zah­
tevnega klekljanja in komaj čaka­
mo, da svoje mojstrovine pokaže­
mo širši javnosti na razstavi, ki bo
predvidoma okrog 8. marca, kot je
to že v navadi.
Vesele bomo tudi vsakega obi­
skovalca posebej, saj bo to zadošče­
nje in priznanje za naš čas, ki smo ga
namenile za izdelavo različnih izdel­
kov. Ta se ne meri v minutah, niti v
urah, dostikrat celo ne v dnevih.
Če imaš čas in veselje do ročnih
del te vabimo, da se nam pridružiš
ob sredah, med 9. in 11. uro, v pro­
storu Mestne četrti Tabor na Me­
telkovi ulici 63, kjer se redno sre­
čujemo. Ni nujno, da znaš kvačkati,
šivati in podobno, naučimo te ali pa
ti nas, če izdeluješ kaj drugega.
Vodja
Jožica ŽVIKART
15
Glasilo Mestne četrti Tabor
Program skupine starih ljudi
za samopomoč je sestavni del Na­
cionalnega programa socialnega
varstva Slovenije. Nosilec izvajanja
programa je Zveza društev za so­
cialno gerontologijo Slovenije. V
slovenskem prostoru ima program
sedemnajstletno tradicijo. V MOM
deluje neprekinjeno že od leta 1990
in je bil s strani uporabnikov dobro
sprejet. Program deluje v sklopu
društva DRAVA, ki ima status so­
cialno humanitarnega društva in
deluje v javnem interesu. Ima svoja
strokovna izhodišča in dopolnjuje
strokovno delo javne službe pri re­
ševanju socialnih stisk starega člove­
ka. Program vidno prispeva h kvali­
teti življenja starih ljudi v bivalnem
okolju. Skupino starih ljudi za sa­
mopomoč sestavlja deset ljudi, ki se
srečujejo enkrat tedensko. Skupino
vodita us­posobljena voditelja-prosto­
voljca. Delo v skupini poteka na pod­
lagi strokovnih izhodišč, ki jih določi
strokovni svet Zveze in temeljijo na
principih samopomoči. Osnovni cilj
druženja v skupinah je vključevanje
naključno zbranih ljudi v prijatelj­
sko skupino na principih samopo­
moči. Član skupine je lahko vsak, ki
to želi in sprejme pravila vedenja v
skupini. Vsi člani skupine, vključno
z voditeljskim parom, so med seboj
FOTO: Stanislav Rožman
SKUPINA »SONČNICE«
MEDGENERACIJSKEGA DRUŠTVA DRAVA
Na fotografiji so – z leve navzgor in z
desne navzdol: Zofija Magaš, Mara Čeh,
Slavica Koračin, Hermina Markovič,
Zdenka Bilodjerič, Boža Šenveter in
Fanika Fišer
enakovredni. »Sončnice« iz Mestne
četrti Tabor vas vabijo, da se jim pri­
ključite.
MDS DRAVA
SLIKARSKA RAZSTAVA V DOMU
MESTNE ČETRTI
Svoja likovna dela na temo »Maribor« je postavil
na ogled slikar mag. Rudi Bračič, ki se je rodil v Ma­
riboru. Po poklicu je magister kinezioloških znanosti.
Dolga leta je bil sekretar Športne zveze Maribor in
več kot 10 let direktor Zavoda za šport Mestne ob­
čine Maribor. Za opravljena dela v športu je prejel
številna priznanja, med drugim tudi najvišje športno
priznanje Maribora »Cizljevo plaketo« in priznanje
Mestne občine Maribor »bronasti grb mesta Mari­
bor«. Po upokojitvi je ob športu, kjer še danes opra­
vlja številne funkcije na lokalni in državni ravni, kot
samouk našel dovolj časa za slikanje. Tokratna raz­
stava mag. Rudija Bračiča zajema ciklus slik z im­
presionistično motiviko v akrilni tehniki. Razstavlja
samostojno po Sloveniji in tujini. Sodeluje na mnogih
skupinskih razstavah, likovnih kolonijah, slikarskih
srečanjih in ex temporih.
Besedilo in fotografiji
Stanislav ROŽMAN
16
Glasilo Mestne četrti Tabor
OTVORITEV FOTOGRAFSKE
RAZSTAVE
ti. Otvoritev je obogatil s svojo prisotnostjo tudi župan
Mestne občine Maribor, Franc Kangler, le-ta je imel
tudi otvoritveni govor. Po uradnem delu je sledilo to­
variško srečanje.
Gorazd I. Gumzej, Alojz Klemenčič in Franc Kangler
Z leve proti desni so: Stanislav Rožman, Sonja Šterman, Slavica
Ferlič, Hilda Nikolič, Marjan Holc, Alojz Klemenčič in Gorazd
I. Gumzej
FOTO: Stanislav Rožman
Mojster fotografije Gorazd I. Gumzej iz Beograj­
ske ulice 40, je povabil prebivalce mesta Maribor na
fotografsko razstavo »Kitajski obrazi«, v razstavišče
»Taborka« v Mestni četrti Tabor. Na otvoritvi razstave
je bilo veliko število prebivalcev iz naše mestne četr­
HORTIKULTURNO PRIZNANJE –
ZLATA VRTNICA
Na svojem občnem zboru je Hortikulturno društvo Maribor podelilo pri­
znanja Zlata vrtnica tudi našim krajanom in ustanovam. To lepo priznanje so
pridobili:
• Štefanija HOJNIK,
Radvanjska cesta 42
• Mestna četrt Tabor,
Metelkova ulica 63
• Metka Urnuš,
Radvanjska cesta 35
• Župnijska cerkev
Sveto rešnje telo,
Cesta zmage 27
• Telekom Slovenije
Titova cesta 38
• Turk-Ličen
Cesta zmage 24 in
• Gril panda
Tržaška cesta 14 (Mercator)
Predlagamo vsem občanom, da se udeležijo tekmovanja za naslednjo Zlato
vrtnico.
Vsem dobitnikom iskreno čestitamo!
HORTIKULTURNO
DRUŠTVO MARIBOR
17
Glasilo Mestne četrti Tabor
OBISKALI SMO JIH
106. rojstni dan Anice ČERNETIČ
Terezija ZAVRŠKI
Svoj 106. rojstni dan
je v Domu Danice Vo­
grinec na Pobrežju danes
praznovala Anica Černe­
tič. Slavljenki so čestitali
predstavniki Mestne četr­
ti Tabor in direktor doma
Marko Slavič. Prav poseb­
no se je razveselila predstavnikov Zveze borcev NOB,
katere članica je tudi sama. Današnje praznovanje je
potekalo na njeno željo v ožjem krogu, saj pravi, da je
drugače preveč utrujajoče. Pohvalila je osebje doma za
lepo pripravljeno torto in po zdravici ugotovila, da ji je
vino pogrelo srce. Na koncu smo se dogovorili, da se na­
slednje leto ponovno srečamo.
Ana ČERNETIČ, rojena Fras, se je rodila 19. maja
1904 na Pragerskem. Po končani petletni osnovni šoli
in triletni meščanski šoli je obiskovala enoletni tečaj
za administracijo in knjigovodstvo. Po triletni ženski
obrtni šoli v Mariboru je morala odkloniti mariborski
občini ponudbo za štipendiranje šolanja na dvoletni
Umetno-obrtniški šoli na Dunaju, ker ji oče ni dovolil
preseliti se v tujino. Pod okriljem Ženskega društva in
umetniškem vodstvu je večkrat sodelovala pri izvršitvi
praporov za telovadna društva »Sokola.« V enoletnem
tečaju se je strokovno pripravila za izpit za poučeva­
nje ženskih ročnih del na osnovni in meščanski šoli,
ki ga je položila na Ženskem učiteljišču v Ljubljani.
Po enoletnem obiskovanju in izpitu na Višnji stručni
šoli - umetne radnje v Zagrebu je bila nameščena na
Ženski obrtni in gospodinjski šoli v Mariboru, od 15.
septembra 1924 do 6. aprila 1941. leta. Leta 1929 se je
poročila s Lavoslavom Černetičem in ima dva sinova.
Med okupacijo je bila od 1. januarja 1942 do 30. avgu­
sta 1943 zaposlena na Zavodu za socialno zavarovanje
v Mariboru. Nato se je preselila v Črešnjevec, kjer je
sodelovala pri narodnoosvobodilnem gibanju. Po osvo­
boditvi je službovala na Ženski obrtni in gospodinjski
šoli v Mariboru, od 1. oktobra 1945 do 1947. leta. Po
ukinitvi te šole je bila od 1. januarja 1948 do 1. avgusta
1953, v Upravni službi in po tem datumu je bila zapo­
slena do upokojitve na Osnovni šoli na Pobrežju.
Z žalostjo moramo povedati, da smo se od Anice
Černetič poslovili 5. julija 2010 na pobreškem pokopa­
lišču v Mariboru.
je rojena 1912 leta pri
Sv. Barbari pri Borlu. V
otroških letih so otroci
pobirali pod gradom me­
to, da so zaslužili denar
za oblačila. Za takratne
lastnike gradu so še kosi­
li njihove travnike. Njen
dedek je bil župan in se rada spominja, kako se je z
njim vozila s konjsko vprego v bližnje kraje in vasi. Ko­
nec leta 1939 so se preselili v Maribor, malo pred drugo
svetovno vojno. Med vojno so se preselili na deželo v
viničarsko hišo. Po vrnitvi v Maribor je odprla prodajal­
no mleka na Studencih, kjer je vztrajala vse do pokoja.
Vse do pred štirih let je vse doma sama postorila, tudi
kuhala je. Sedaj pa je že nekaj časa nepokretna, saj so
jo izdale roke in noge. Nima pa drugih zdravstvenih te­
žav. Zanjo sedaj skrbi hči.
Besedilo in fotografija
Stanislav ROŽMAN
Alojz Klemenčič, predsednik
Mestne četrti Tabor in Anica
Černetič
Fotografija: Alojz KLEMENČIČ
Besedilo: Stanislav ROŽMAN
Besedilo in fotografija
Stanislav ROŽMAN
Zofija MLAKAR
Zofija Mlakar je bila
rojena 1915. leta v Spodnji
Kungoti. Zadnja službena
leta so bila v Elektrokovi­
ni in je v pokoju od 1970.
leta. Ker ni imela polne
delovne dobe, pove, da je
zaradi tega nizka pokoj­ Zofija Mlakar in Stanislav Rožnina. Nekoč je bilo tako, man, tajnik mestne četrti.
da so žene, ko so rodile
ostale doma in skrbele za družino. Hišo, v kateri sedaj
živi, sta zgradila skoraj sama s pokojnim možem. Bilo je
precej žuljev, preden sta se vselila. Rada se spominja, da
so gojili rodovniške pse, kanarčke in golobe pismonoše.
S tem je bilo dosti dela, pa tudi veselja. Meni, da je sedaj
najlepše, prej so bili zelo težki časi. Sedaj zelo rada bere,
ker hoče biti na tekočem z vsem dogajanjem doma in po
svetu. Pravi, da ni čudno, da tako dolgo živi, saj zanjo
skrbijo dan in noč, pa zato nima nobenih skrbi.
Helena VEZJAK
ima 95. let. Rojena je v Mali Subotici pri Čakovcu.
Že s šestimi leti je morala iti od hiše in si služiti sa­
18
Glasilo Mestne četrti Tabor
ma svoj kruh. 1947. leta
sta se z možem preselila
v Maribor k Idi Bajc. Vse
življenje je bila gospodi­
nja, saj je skrbela za svoja
otroka in dve starejši žen­
ski. Mož je bil vlakovodja
na železnici. Rožnodel­
ske spretnosti so jo pripeljale v Društvo upokojencev
kjer je z drugimi izdelovala ročna dela in je sedaj že 59
let članica društva. Pravi, da ima zelo dobre sosede, ki
ji radi priskočijo na pomoč, če je potrebno. Vedno je
rada brala, saj si s tem krajša dan. Brati se je naučila, ko
je kot otrok prišla k židovski družini služit in se je tam
lahko učila z njihovimi otroki. Ni imela lepe mladosti in
ne življenja, to pa jo je naredilo trdno. Nikoli ni imela
ničesar v izobilju in je zadovoljna s tem kar ima.
Besedilo in fotografija
Stanislav ROŽMAN
Erna REINSBERGER
ima 94. let. Pri njej
smo se oglasili v Puncer­
jevi ulici. Končala je kla­
sično gimnazijo, vendar
ni nadaljevala s šolanjem.
Nekaj časa je bila doma in
se pozneje, ko sta otroka
zrasla, zaposlila. Najprej
se je zaposlila v Marlesu,
pozneje v Jeklotehni. Delala je na oddelku vijaki, bi­
la telefonistka, pozneje v zunanji trgovini. Obvladala
je mnogo ročnih spretnosti. Oboževala je aranžiranje
suhega cvetja za vsako priložnost. Rada je kvačkala in
mnogokrat naredila prave umetnine. Največje veselje
ji je bila peka peciva, posebej je rada preizkušala nove
recepte. Z možem sta rada hodila na ples, pa tudi go­
barjenje jima ni bilo tuje. Dokler niso nastopile težave s
kolki in koleni, je zelo rada hodila na sprehode. Velika
strast so ji tudi plišasti medvedki, vsepovsod so z njo.
Besedilo: Stanislav ROŽMAN
Fotografija je iz družinskega albuma
Amanda PRAPOTNIK
Rodila se je pred 94. leti na Avstrijskem Koroškem.
Na otroška leta ima lepe spomine. Imela je še sestro,
oče pa je služil denar kot strojevodja na železnici. Pre­
den so prišli v Maribor 1932. leta, so živeli na Prager­
skem in v Ljutomeru. Takrat na Metelkovi je bila to
ena od redkih hiš, vse naokoli so bila polja. Končala
je Višjo medicinsko šolo v Ljubljani, zaposlena je bila
v ginekološki ambulanti. Še sedaj jo vsa starejša gene­
racija pozna kot sestro
Amando. Vsa leta do
upokojitve je delala v me­
dicini. Ko je čas dopuščal,
je rada hodila na spreho­
de. Sedaj pa rada bere in
se veseli vsakega lepega
dne. Zanjo sedaj skrbijo
njeni domači, za kar jim
je še posebej hvaležna.
Besedilo in fotografija
Stanislav ROŽMAN
Leopold POŠTRAK
Kaj lepšega kot to, da
ti 93-letnik odpre vrata,
pozdravi z nasmeškom in
žari od zdravja. Nihče mu
ne bi prisodil toliko let.
Zadovoljen nas pospre­
mi v dnevno sobo, kjer je
po voščilih tekla beseda o
preteklih letih. Rojen je v Moravcih pri Mali Nedelji.
Osnovno šolo je obiskoval na Kapeli, meščansko šolo v
Ljutomeru in nato gimnazijo v Murski soboti, dokončal
pa v Mariboru. Pravi, da so se veliko selili zaradi oče­
tove službe. Nato ga je pot vodila v Bosno, kjer je tudi
doživel drugo svetovno vojno. Ko je pobegnil iz zapora,
se je priključil partizanom. Po vojni se je leta 1946 vrnil
v Maribor. Prvo službo je dobil v Gornji Radgoni, nato
v Slovenski Bistrici in na koncu v Mariboru na sodišču,
kot računovodja vse do upokojitve leta 1970. Kar deset
let je bil računovodja v Društvu upokojencev Maribor
Tabor. V prejšnjih letih je bilo še kaj časa za sprehode,
sedaj pa tudi tega ni več. Redno sledi dnevnim novi­
cam, saj moraš biti na tekočem z dogajanji.
Besedilo in fotografija
Stanislav ROŽMAN
PRIJATELJU
Smeh privabljaš na lica
tistim, ki včasih v žalosti žive,
a svoje duše ne razkriješ,
nihče ne ve, kdaj ti botruje žalost,
kdaj srečno tvoje je srce.
Obupa morda ne poznaš, morda
ti sije večno sonce sreče,
upirati se dobro znaš, da ti sreča ne uteče.
Marinka URŠIČ, LIKUS
19
Glasilo Mestne četrti Tabor
PIKNIK STANOVALCEV
FERKOVE ULICE 6–16
Ob evropskem dnevu sosedov so
v Ferkovi ulici 14 pripravili druže­
nje sosedov. Sosedje so se med se­
boj povabili na pijačo in veselo dru­
ženje. Povabilu predsednika Cirila
Ajsterja se je odzvalo 13 sosedov.
Vsi prisotni so si po koncu druže­
nja želeli ponovnega srečanja sose­
dov, saj so ugotovili in dokazali, da
solidarnost in človeška toplina nista
prazni besedi. Velja pa za tiste, ki
se potrudijo, saj gre za trenutke, ko
človeški odnosi in delitev izkušenj
za vsakega nekaj veljajo. Zato so
po prvem srečanju bili enotni, da je
potrebno to čudovito izkušnjo po­
noviti, saj je bilo povedano, da jim
je to družabno srečanje prineslo
zadovoljstvo, saj so lahko med se­
boj navezali prave stike in ni veljalo
samo tisto vsakodnevno – dober
dan sosed-soseda in nič drugega.
Tako se je pripravil piknik, vendar
ne samo za stanovalce enega vho­
da, temveč kar za celoten objekt
Ferkove ulice 6 do 16. Sramežljivo
so se sosedi začeli zbirati ob 14. uri
na zelenici za blokom, kjer so bile
postavljene mize in klopi, pa tudi za
pijačo in jedačo je bilo priskrbljeno.
Tokratnega srečanja pa se je že ude­
ležilo 36 stanovalcev, kar dokazuje,
da je dober glas o druženju segel v
skoraj vsako stanovanje. Dokaz, da
je že prvo in sedaj drugo praznova­
nje sosedov izpolnilo vsa pričako­
vanja gre posebno priznanje Cirilu
Ajsterju, »gonilni sili« in pobudni­
ku teh srečanj. Da je prijateljstvo
in človeška toplina utrla svojo pot
dokazuje, da so se udeleženci do­
govorili, da se ponovno srečajo na
novoletnem praznovanju v skupnih
prostorih skupnosti stanovalcev.
Besedilo in fotografiji
Stanislav ROŽMAN
RAZSTAVA ZELIŠČ V PROSTORU
MESTNE ČETRTI
In še nekaj za zdravo prehrano:
Čemažev namaz
Društvo zeliščarjev Maribor,
sekcija zeliščarjev v Mestni četrti
Tabor je pripravilo na ogled zdra­
vilna zelišča. Razstava bo odprta
vsak dan, od 9. ure zjutraj do 19. ure
zvečer.
Potrebujemo: 60 dag čemaževih
listov, 2,5 dag morske soli, 6 dl oliv­
nega olja. V multipraktiku nareže­
mo čemaževe liste, dodamo sol in
olje in pustimo, da se dobro razreže
in premeša. Z dobljeno mešanico
napolnimo kozarce ter dobro za­
premo. Namaz lahko uporabimo:
kot namaz na kruh ali kot dodatek
k raznim omakam.
Proti arteriosklerozi
Na dan pojemo trikrat po 5
drobno narezanih listov čemaža.
20
Glasilo Mestne četrti Tabor
Za znižanje visokega pritiska
Pred vsakim obrokom pojemo 1
jedilno žlico drobno narezanih sve­
žih čemaževih listov. Če čemaže­
vih listov nimamo (pozimi), lahko
pojemo čemažev namaz z olivnim
oljem, v tem primeru ga moramo
narediti brez soli.
Čemaževo cvrtje
Potrebujemo: čemaževe cvetove,
25 dag moke, eno jajce, 1 in pol žličke
pecilnega praška, 1/8 litra mleka, ma­
lo mineralne vode, 1 žličko olja, šče­
pec soli in olje. Iz moke, jajca, pecil­
nega praška, mineralne vode, mleka
in olja zamesimo testo, ki ga pustimo
vzhajati približno 1 uro. Čemaževe
cvetove skrbno operemo, pustimo,
da se odcede in pomočimo v testo.
V ponvi segrejemo olje. V njej če­
maževe cvetove zlato rumeno zape­
čemo. Postrežemo jih še tople.
Besedilo in fotografije z razstave
Stanislav ROŽMAN
Recepte je izbral Borut CERKVENIČ
BILI SMO NA IZLETU
Tudi letos je Svet Mestne četr­
ti Tabor po letnem programu dela
pripravil izlet za krajane mestne
četrti. Tokrat smo se odpeljali na
srečanje krajanov ob evropskem
dnevu sosedov na piknik v naravi
pri Lovskem domu Vitomarci, v
sodelovanju z Društvom upoko­
jencev Maribor Tabor. Pozdravni
besedi sta podarila predsednik dru­
štva Branko Stajnko in predsednik
mestne četrti Alojz Klemenčič. Za
jedačo in pijačo je poskrbelo go­
stinsko podjetje pri Sivi čaplji. Na
srečanju bi moralo biti podeljeno
tudi pisno priznanje mestne četr­
ti, vendar se dobitnik žal ni mogel
udeležiti podelitve priznanja, le-to
mu je bilo podeljeno pozneje. Po
jedači in pijači je za dobro razpolo­
ženje poskrbela živa glasba, zato so
se veselo brusile pete. Tudi smeha
je bilo veliko, pa tudi dobre volje
vse do konca srečanja ni zmanjka­
lo. Tokrat nas je bilo že več kot na
prvem srečanju in smo enotno skle­
nili, da nas bo na tretjem srečanju
še več.
Besedilo in fotografiji
Stanislav ROŽMAN
ALI VAM GROZI SLADKORNA BOLEZEN?
Sladkorna bolezen, diabe­
tes je stanje, ko peša ali je ope­
šal tisti del trebušne slinavke,
ki izloča inzulin. Nastane mot­
nja presnove sladkorja in škro­
ba. Eden osnovnih vzrokov
bolezni je dedna obremenitev.
Seveda ne zbolijo vsi, ki imajo
v rodbini bolnike s sladkorno
boleznijo.
Večja verjetnost, da zbolite za sladkorno boleznijo
je v naslednjih primerih:
• če je diabetes pri obeh starših v obeh rodbinah;
• če ima motnjo presnove sladkorja več članov širše
rodbine;
• če veste, da rodbinska obremenitev obstaja in imate
prekomerno telesno težo, ste predebeli in se preveč
ali nepravilno hranite;
• če ste mati in ste rodili otroke, ki so ob porodu teh­
tali več kot 4 kg, ali so v nosečnosti pri vas ugotovili
sladkor v urinu ali celo nosečnostni diabetes;
• če ste preboleli hudo vnetje trebušne slinavke;
• če vam pri zdravniških pregledih večkrat ugotovijo
sladkor v seču ali mejne vrednosti krvnega sladkorja;
• če ste predebeli in vaša teža presega normalno težo
za 10 in več kilogramov.
V vseh primerih je izčrpavanje žleze, ki uravnava
presnovo sladkorja in škroba, dosti hitrejše. Lahko
se zgodi, da bo zdravnik že v mlajših letih nenadoma
ugotovil sladkorno bolezen. Po 65. letu starosti je ver­
jetnost sladkorne bolezni v splošnem večja. Če obstaja
samo večja verjetnost bolezni in zdravnik ne najde niti
bolezenskih znakov niti sprememb v krvi, ste poten­
cialni – možni diabetik. Ko bo zdravnik ugotovil prve
spremembe v krvi ali v urinu, bo bolezen še prikrita –
latentna, a lahko hitro preide v očitno – manifestno. To
se bo prav gotovo zgodilo, če boste do svojega zdravja
malomarni. Ob obilni prehrani boste začeli hujšati, piti
veliko tekočine in izločati mnogo urina, morda se bodo
pojavljala tudi kožna vnetja. Bolezen bo očitna, sami
jo boste prepoznali. Kaj boste storili, če menite, da je
21
Glasilo Mestne četrti Tabor
več dejavnikov, ki pomenijo, da boste morda sladkorni
bolnik? Najprej se pomirite. Nič strašnega vas ne ča­
ka in čim kasneje se bo bolezen pojavila, tem manj je
verjeti, da bo nastal kakšen zaplet v zvezi s sladkorno
boleznijo. Vaš zdravnik naj vam določi krvni sladkor na
tešče in po zajtrku ali malici. Vrednosti ne smeta biti
večji kot 7,0 mmol/L na tešče, 10,0 mmol/L po jedi in v
urinu ne sme biti sladkorja. V dvomljivem primeru vas
bo zdravnik poslal še na dodatne preiskave v dispanzer
za diabetike. Tudi če bodo izvidi pri pregledu normalni,
upoštevajte navodila za prehrano. Vsaj enkrat na dve
leti opravite zdravniški pregled, ki smo ga predlagali.
Takšno kontrolo opravite tudi v primeru kakšne hujše
bolezni, ogrožene nosečnice pa v vsaki nosečnosti. Pri
podobnih pregledih (delavci, živilci, starostniki itn.) že
v laboratoriju opozorite na pregled sladkorja v urinu
in krvi.
Predlagamo vam za vaše zdravje:
• redno se tehtajte in si pridobite normalno težo. Kaj
je to? Od svoje višine v cm odštejete 100 in ste izra­
čunali zgornjo mejo primerne teže, pravšnja je še za
kakšen kilogram nižja;
• v prehrani bodite skopi z zabelo in sladkor uživajte
samo za velike praznike in teh naj ne bo preveč;
• ker se v telesu vaš škrob spremeni v sladkor, je prav,
če pozabite pojesti kakšen krožnik riža ali testenin
ali kos kruha;
• zelenjava in sveže sadje vam ne bosta škodovala in
tudi zelje se ne bo obesilo na rebra. Pri zelo sladkem
sadju (grozdje, fige, kaki, rozine, kostanj, datlji) pa
imejte mero;
• meso, mleko, mlečni izdelki – če ni preveč masti in
holesterola;
• alkohol – kozarec na dan smete, za praznike morda
dva. Da ne bo kdo rekel, da ga mora piti!
Če boste upoštevali zgornja priporočila, je verje­
tnost očitne bolezni mnogo manjša in še mnogo kasneje
se bo pojavila. Število sladkornih bolnikov se skokovito
poveča, če se ljudje hranijo preveč, predobro in nepra­
vilno. Določen način prehrane in nekatera navodila naj
vam postanejo življenjska navada.
RDEČI KRIŽ
MARIBOR
SODELOVALI SMO NA AKCIJI OČISTIMO SLOVENIJO
šoli Angel Besednjak in pri Betnavskem gozdu. Eno
zbirno točko pa smo imeli skupno z Mestno četrtjo
Magdaleno nasproti Druge gimnazije. Pri osnovni šoli
se nas je zbralo nekaj čez 80, pri Betnavskem gozdu 20,
pri triplex garažah v Metelkovi ulici pa samo trije. Sku­
paj smo nabrali za dva 7 m3 raznoraznih smeti. Največ
je bilo plastike in stekla.
Vseslovenska čistilna akcija Očistimo Slovenijo v
enem dnevu je bila več kot uspešna, sodelovalo je več
kot dvesto tisoč prostovoljcev. Akcija je tako presegla
vsa pričakovanja organizatorjev. V Mariboru se je ak­
cije udeležilo dobrih deset tisoč prostovoljcev, ki je na­
bralo skupaj skoraj 300 ton smeti. Na območju Mestne
občine Maribor so registrirali 86 odlagališč (v mestni
četrti nimamo divjega odlagališča), v ta namen pa so
organizirali 44 zbirnih točk za odpadke. V naši mestni
četrti smo imeli dve zbirni točki, in sicer pri Osnovni
FOTO: Stanislav Rožman
Zbirno mesto ob Ulici Pariške komune in
čiščenje v Parku mladih
22
Glasilo Mestne četrti Tabor
NOVI MERCATOR OB LJUBLJANSKI
ULICI IN ULICI EVE LOVŠE
Območje pozidave se nahaja na prostih nepozida­
nih površinah jugovzhodno od križišča Ceste proletar­
skih brigad in Ljubljanske ulice. Naročnik želi na delu
območja Ta 9P zgraditi nakupovalno poslovni objekt z
garažo v kletni etaži, ki bo umeščen v severozahodni
in osrednje-zahodni del prostorsko planske enote Ta
9P, med Cesto proletarskih brigad na severu, Ljubljan­
sko ulico na zahodu, delom nove pozidave na jugu in
objekti Telekoma, Mariborskega vodovoda in Gasil­
skega doma na vzhodu ter poslovno-trgovski objekt na
jugovzhodu dela območja OPPN.
Objekt 1 je lociran južno od Ceste proletarskih
brigad in sledi gradbeni liniji objektov ob Cesti pro­
letarskih brigad in Ljubljanski ulici. Večji del objek­
ta proti jugu je etažnosti K+P, do max. višinske kote
8 mnv. Predvidena je trgovska in gostinska dejavnost,
obsega trgovske in gostinske lokale različnih velikosti.
Ob Cesti proletarskih brigad je ožji aneks poslovnega
objekta, ki je višinsko členjen v tri objekte, tri stolpiče,
enakih velikosti. Vsi trije stolpiči so višine 3 nadstrop­
ja, do višinske kote 18,20 mnv naslonjeni so na visoko
trgovsko-gostinsko pritličje. Glavni vhod v trgovski del
je organiziran na jugozahodnem delu vogala objekta,
kjer je pred vhodom predviden manjši trg. Dostava za
potrebe trgovskega dela je predvidena ob vzhodnem
delu objekta. Dovoz do dostavnih površin je načelen,
natančneje se njegova lokacija določi v projektni doku­
mentaciji. Vhodi v aneks so predvideni s severne strani,
ob Cesti proletarskih brigad. Parkiranje za trgovski in
poslovni del objekta je predvideno v kletni etaži-garaži
na nivoju ulice na jugu objekta ter po potrebi tudi vzho­
dno od objekta 1.
Objekt 2 je lociran v jugovzhodnem delu območja
OPPN, ob podaljšku Ulice Eve Lovše, kjer s funkcio­
nalnim zemljiščem meji na parcele obstoječih objektov.
Objekt je pritličen, max. višine do 4,80 mnv in je na­
menjen za poslovno dejavnost. Parkiranje je nivojsko,
vzhodno in severno od objekta.
Za potrebe predmetne pozidave je potrebno izgra­
diti in rekonstruirati naslednje:
• izgraditi podaljšek Ulice Eve Lovše v dolžini cca 140 m;
• izgraditi novo povezovalno cesto A ob vzhodni stra­
ni, v dolžini cca 230 m;
• izgraditi nov priključek po prometnem režimu de­
sno-desno na Cesto proletarskih brigad;
• ob južni strani Ceste proletarskih brigad, zahodno in
vzhodno od priključka, izgraditi izključevalni vozni
pas v skupni dolžini cca 100 m in vključevalni pas v
dolžini 35 m, do platoja pred gasilskim domom. Pre­
makniti tudi zelenico, kolesarsko stezo in pločnik;
• izgraditi nivojske parkirne površine ob severni stra­
ni obstoječe in podaljšane Ulice Eve Lovše in ob
vzhodni strani nove ceste A;
• izgraditi povezavo med podaljšano Ulico Eve Lovše
(vzhodni krak) in priključkom »Jugomont« (zaho­
dni krak) tako, da bo formiran ločen levo - zavijalni
pas iz severne in južne ter avtobusno postajališče
ob vzhodni strani Ljubljanske ulice, neposredno za
priključkom Ulice Eve Lovše, gledano v smeri proti
severu. Južni krak Ljubljanske ulice ostane nespre­
menjen;
• obstoječi odsek Ulice Eve Lovše v dolžini cca 60 m
je dograditi na severno stran tako, da bo na tem od­
seku tudi ločen levo-zavijalni pas;
• obstoječi južni del dovozne ceste Ulice Eve Lovše
za potrebe obstoječe pozidave v dolžini cca 125 m je
23
Glasilo Mestne četrti Tabor
možno prometno tehnično preurediti v cono umir­
jenega prometa, namenjeno stanovalcem, dostavi in
intervenciji;
• skladno z rezultati prometne analize za celotno ob­
močje je potrebno križišče Ljubljanske ulice z Ulico
Eve Lovše s cesto ob Betnavskem gozdu, opremiti s
semaforsko napravo in jih medsebojno povezati ter
uskladiti s semaforjem v križišču Ceste proletarskih
brigad in Ljubljanske ulice.
V Mercatorju bo zraven trgovine še športna proda­
jalna Intesport in 52 lokalov. V teh bodo predvidoma
restavracija, kava bar, slaščičarna, biljardnica, fitnes,
plesna šola, banka, čokoladnica ter številne trgovine z
različnim blagom.
JEZI ME
da v MČ TABOR, ki je ena največjih v Mestni občini
Maribor, stanovalci ne cenimo oziroma ne spoštujemo
sokrajanov, kar izkazujemo s svojim ravnanjem, ker:
- brezobzirno onesnažujemo svoje okolje in bivalno
okolico drugih;
- puščamo iztrebke svojih pasjih ljubljenčkov kar na
zelenicah in pločnikih, ker smo preleni oz. previso­
ki, da bi se sklonili in pobrali pasji kakec;
- kažemo svoj nizek kulturni nivo, ko brez slabe vesti
mečemo ogorke (tudi goreče) kar čez okna ali bal­
kone svojih stanovanj na mimoidoče. Je temu kriva
revščina, menim da ne, če ni denarja za pepelnike,
potem bi ga tudi za cigarete ne bilo;
- imamo ob Hoški ulici zanemarjen pločnik, kjer se ob
stenah garaž nabirajo odpadki in iztrebki, na pločni­
ku pa vztrajno parkirajo vozila tako, da je pločnik
na nekaterih mestih neprehoden za pešce, čeprav to
pot uporabljajo tudi otroci do bližnje šole;
- redarjev v MČ Tabor ni niti za vzorec, najbrž za nas
sploh ne vedo, pa tudi policija mislim da še ni pote­
gnila notesa in si zapisala katero od številk parkira­
nih vozil, zato se tako ravnanje veselo nadaljuje;
- kljub košem, nameščenim ob sprehajališču in par­
kirišču za Swatyjem, ki jih Snaga sicer redno prazni
in skrbi za red, ostaja za nemarneži, ki se v bližnjem
McDonaldsu oskrbe s "fast foodom", na tleh polpra­
zna ali prazna embalaža, ki jo ti odvržejo kar na tla.
Res se vidi vsa beda duha in pritlehne kulture malih
ljudi, sicer pa tudi v tistih, ki bi naj bili veliki, ni vi­
deti vzornikov;
- na vogalu Focheve in Hoške ulice, kjer je tudi pre­
hod za pešce, že več mesecev ne gori cestna svetilka.
Šparamo? Kje pa. Saj včasih luči gorijo tudi podne­
vi, ponoči pa se že pred 23. uro ugasnejo pred neka­
terimi vhodi v stanovanjski blok s 198 stanovanji;
- je pločnik med Regentovo ulico in garažami ob več­
jem dežju poplavljen, ker so strešne odtočne cevi za
vodo z garažnih streh obrnjene na pločnik. Nekate­
-
-
-
-
re ponikalnice menda ne zmorejo odvajati vse vode,
vendar se kanaliziranje vode na pločnik dogaja tudi
tam, kjer kanalizacija deluje.
je v zimskem času pločnik, ki je poleti poplavljen,
zatrpan s snegom, ki ga tja odlagajo lastniki garaž,
pri tem pa ne poskrbe, da bi bil pločnik prehoden.
Tudi tukaj bi bil potreben občasen obhod redarja;
je "ležeči policaj" ob Ljubljanski ulici pred stolpni­
co ob Betnavskem gozdu, ena (pa ne edina) od že
videnih cvetk naše "krajinske arhitekture", zaradi
katerih se v drugih mestih že glasno jezijo, saj so te
ovire skrajno moteče in nevarne. Kaj naše mesto res
ne premore možganov, ki bi pogruntali kaj bolj pri­
mernega in vseeno učinkovitega?
je ob novo urejenem DVC Polž velik del zemljišča,
ki čaka boljše čase, da bo z ozirom na svojo lego in
dostopnost primerno izkoriščen, sedaj pa kaže zelo
žalostno podobo, saj je zanemarjen, poln odpadkov,
neočiščen in z rastjo, ki že leta ni videla kose ali
česa močnejšega. Ob srednješolskem centru, blizu
katerega se nahaja to zemljišče, pa se je tudi bolje
ne sprehajati, saj očitno le veter občasno skrbi za
pometanje, ko vrtinči kupe odpadkov po poteh in
zelenicah, kjer je nastlano s papirjem, plastenka­
mi, ogorki in še čem. Zopet se postavlja upravičeno
vprašanje: "Mladi, kdo vas vzgaja, oz. kako vas vzga­
jamo?"
je Celjska ulica, kjer je nekoč domoval sedanji pred­
sednik države, morda zaradi tega tako zaznamova­
na, da si je nihče ne pride niti ogledat, kaj šele, da bi
poskrbel zanjo in jo pokrpal? Ali pa se ji, v skrbi, da
si na luknjah ne polomijo nog ali poškodujejo svojih
vozil, raje vsi izognejo. Kdo ve!
Še veliko tega je, kar nas lahko jezi, pa naj nekaj še
ostane za drugič.
Gledam in vidim
NAŠA NOVA ULICA