1. No category

11/29/2013
Možnosti zatiranja plevela na vodovarstvenih
območjih
dr. Robert Leskovšek
Kmetijski inštitut Slovenije, Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire
Hacquetova ulica 17, 1000, Ljubljana
Ljubljana, 20. november 2013
1
Uvod
Smernice EU o trajnostni rabi FFS
 Direktiva (128/2009/ES) o zmanjševanju tveganj in
škodljivih učinkov FFS na zdravje ljudi in okolje.
Direktiva vstopi v veljavo s 1.1 2014.
 Določitev okvirov trajnostne rabe FFS s ciljem
zmanjšanja porabo FFS ter varovanjem vodnega
okolja in pitne vode.
 Poleg usposabljanja uporabnikov, urejanja prometa
in registracije FFS, direktiva nalaga članicam, da
vzpostavijo sisteme integriranega varstva rastlin
(IPM) pred škodljivimi organizmi in sprejmejo
nacionalni akcijski načrt trajnostne rabe FFS.
 V okviru IPM direktiva spodbuja kemičnemu varstvu
alternativne metode ali tehnike (mehansko zatiranje
plevela).
1
11/29/2013
Uvod
Nacionalni program upravljanja z vodami (NUV)

Okvirna vodna direktiva 2000/60/ES

Nov zakonodajni pristop k upravljanju in varovanju
voda, ki ne temelji na nacionalnih ali političnih mejah,
ampak naravnih geografskih in hidrološki formacijah povodjih.

Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in
Jadranskega morja 2009-2015 (NUV)

Cilji NUV so doseganje dobrega kemijskega in
ekološkega stanja površinskih in podzemnih voda,
preprečevanje poslabševanja stanja voda ter
zmanjševanje onesnaževanja
Uvod
Trenutne smernice zatiranja plevelov temeljijo na načelu
IWM (integriranega weed management)

Program, ki združuje različne taktike zatiranja plevela brez
odvisnosti od izključno kemičnega zatiranja

Poudarek na preventivnih (cultural) ukrepih (kolobar, izbira
kultivarja, širina vrst, čas setve, setvena norma...)

Implementacija mehanskih ukrepov (slepa setev, česanje,
okopavanje)
Cilji

Ekonomična pridelava hrane z manjšim vplivom na okolje in
zmanjšanje možnosti pojave odpornosti (rezistence) na kemične
pripravke
2
11/29/2013
Zatiranje plevelov na vodovarstvenih območjih
Postopki zatiranja plevelov

Mehanski postopki

Kombinacija mehanskih in kemičnih postopkov

Alternativne metode (ožiganje)
Zatiranje plevelov na vodovarstvenih območjih
Mehanski postopki zatiranja

Zelo raznolika oprema prilagojena za posamezne vrste
kultur

Učinkovitosti zelo različne glede na plevelno vrsto ali pa
tehnološke naprednosti stroja (kamere, senzorji)

Mehansko zatiranje ni primerno za trajne plevelne vrste, ki
se razmnožujejo tudi vegetativno (slak)

Velika odvisnost od vremenskih razmer
3
11/29/2013
Zatiranje plevelov na vodovarstvenih območjih
Tehnologija slepe setve

Priprava zgornjega sloja tal in
stimulacija plevelnega semena za
kalitev

Plitka obdelava (česanje) zgornjega
sloja tal, kjer zatremo vznikle in
plevele v fazi kalitve

Zatremo le plevele, ki kalijo v obdobju
pred setvijo
Vpliv slepe setve na zapleveljenost spomladi
Zatiranje plevelov z ožiganjem

Osnovna tehnologija izvira že iz 40 let prejšnjega
stoletja, vendar je s prihodom herbicidov
praktično izginila

Dvojno delovanje: denaturacija proteinov v celici
(70 C ) in povečanje volumna zaradi segrevanja
(110 C )

Temperature znotraj gorilnika pri zgorevanju
dosežejo preko 1000 C, okoliški zrak 300-400 C

Dovolj je le 0.1 sekunde, da se začne
denaturacija proteinov v rastlini
4
11/29/2013
Zatiranje plevelov z ožiganjem

Uporabnost v različnih kulturah:
koruza, soja, sončnice, vrtnine
(čebula)

Različni termini uporabe: pred
vznikom, po vzniku

Ožiganje plevelov v sončnicah in soji
po vzniku lahko povzroči večji izpad
pridelka

Koruza ni občutljiva na ožiganje
Soja 1 dan po ožiganju
Poškodbe soje v fazi 5 trojnati list
Sončnice 1 dan po ožiganju
Poškodbe sončnice v fazi 10-12 L
Zatiranje plevelov z ožiganjem
7 DAT
14 DAT
Poškodbe koruze pri
ožiganju v fazi 5-listov in
odmerku 80 kg/ha
28 DAT
1 DAT
5
11/29/2013
Zatiranje plevelov z ožiganjem

Učinkovitost zatiranja se poveča, če
ožiganje kombiniramo z okopavanjem

Strošek propana na hektar pri
odmerku 80 kg (1.68 €/kg) je 135
€/ha
kontrola
Okopavanje + 80 kg propana/ha
Zatiranje plevelov z ožiganjem

Učinkovitost je
odvisna od
plevelne vrste in
odmerka

Zelo dobro
zatiranje
širokolistnih
plevelov

Vpliv vremenskih
dejavnikov (veter,
rosa)
6
11/29/2013
Zatiranje plevelov z ožiganjem

Zelo dobra učinkovitost
na širokolistne plevele

Velika variabilnost pri
zatiranju trav, ki ne
presega 90 %

Trave se po
določenem času
ponovno obrastejo
Visoka učinkovitost ožiganja pri beli metliki
Slabša učinkovitost na zeleni muhvič
Jeklenki s propanom
Plinska napeljava
Gorilnik
7
11/29/2013
Nove tehnologije obdelave tal in zatiranja plevelov
Reducirajoča obdelava tal je pokazala pozitivne okoljske učinke.
Ti se kažejo ne samo v varovanju tal pred erozijo ampak tudi pred
izpiranjem hranil in pesticidov.
Delno poraščena ali z rastlinskimi ostanki pokrita tla so sposobne
infiltracije večjih količin padavinske vode in manj dovzetna za
izpiranje.
Prednosti reducirajoče obdelave


manj prehodov, zbijanja, manjša poraba energije
ohranjanje vlage, strukture in organske snovi
Slabosti reducirajoče obdelave


draga in tehnološko zahtevna oprema
manjše delovne storilnosti (delovna konica)
Nove tehnologije obdelave tal in zatiranja plevelov
Vloga dosevkov v sistemu integriranega varstva pred pleveli
Strniščni ali vmesni dosevki, ki jih posejemo v obdobju gojenja med
dvema glavnima kulturama predstavljajo potencialno orodje pri
integriranem sistemu zatiranja plevelov (IWM).

Pozno poleti ali v jesenskem obdobju dosevki preprečujejo rast,
razvoj in tvorbo semena različnih plevelnih vrst.
Okoljska funkcija dosevkov

Preprečevanja erozije in povečevanje vsebnosti organske snovi,
izboljšanje strukture tal

Imobilizacija mineralnega dušika, njegova akumulacija v organski
snovi in varovanje podtalnice pred izpiranjem izven rastne dobe.
8
11/29/2013
Nove tehnologije obdelave tal in zatiranja plevelov
Vloga dosevkov v sistemu integriranega varstva pred pleveli

Učinki na razvoj plevelne populacije so lahko kratkoročni kot
zmanjšan pritisk plevelov v isti sezoni ali pa dolgoročni, saj
zmanjšujemo talno semensko banko, saj pozno poletni razvoj
plevelov omogoča precejšnjo produkcijo semena do konca rastne
dobe.

Direktna setev v rastlinske ostanke, ki predstavljajo fizično
pregrado, ki zmanjšuje tekmovalnost plevelne populacije za
svetlobo, hranila in vodo z gojeno poljščino .
Nove tehnologije obdelave tal in zatiranja plevelov
Izkušnje pri nas so večinoma slabe

Neprimerna oprema, le rahlo modificirane verzije sejalnic
z neprimernimi sejalnimi elementi

Napačna izbira dosevka v katerega sejemo koruzo

Konkurenčnosti dosevka (počasen propad)
9
11/29/2013
Zatiranje plevelov in nove tehnologije obdelave tal
Tveganja in izgube pridelkov pri neposredni setvi v
rastlinski pokrov
Zmanjšan pridelek zaradi:
 razpada mrtve zastirke (široko C/N razmerje)
 počasnega ogrevanja tal
 konkurenčnosti dosevka (počasen propad)
 slabšega vznika tako zaradi hladnih tal neenakomerne
globine setve ter površinske zbitosti tal
Zatiranje plevelov in nove tehnologije obdelave tal

Na KIS-u že od leta 2011 preučujemo možnosti okolju sprejemljivejše sisteme za
pridelovanje koruze in zatiranje plevela

Cilj raziskav je preučiti tehnologijo pridelave koruze z vključitvijo dosevkov

Ugotoviti kakšne so možnosti in učinkovitosti zatiranja plevelov v takem sistemu z
uporabo herbicidov, mehanskega zatiranja plevela ali njihovih kombinacij
10
11/29/2013
Nove tehnologije obdelave tal in zatiranja plevelov
Namen raziskave je bil ugotoviti potencialni vpliv dosevkov na
plevelno populacijo v koruzi
Materiali in metode

•
•
•
V preorano strnišče smo v letih (2010-2012) posejali 10 vrst
strniščnih dosevkov.
Spomladi naslednje leto so bili ostanki dosevkov zadelani v tla z
oranjem.
Glavne parcele (ploti) so bili razdeljeni na 4 podparcele
(subplots) nakar smo posejali koruzo.
V sezoni smo opravili več vizualnih ocenjevanj in vzorčenja
plevelne biomase. Vzorčili smo: plevelne vrste, število plevelov
po vrstah , pokrovnost plevelov (%), plevelno biomaso (suho
snov), ki smo jo določili pri zadnjem vzorčenju.
Shema poskusa
Osnovna parcelica : 8 m x 17 m (136 m2)
Razdalja med bloki: 6 m
Dolžina poskusa :11 x 8 m (88 m)
Širina poskusa : 4 x 17 m + 3 x 6 m (86 m)
OBRAVNAVANJA (Naključna porazdelitev v blok sistemu)
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
Kontrola (praha, neposejano)
Ajda (Fagopyrum esculentum) (Čebelica)
Sončnica (Helianthus annuus) (PR64H45), 65.000 zrn/ha
Oves (Avena sativa) (Noni)
Mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum) (KPC Laška)
Abesinska gizotija (Guizotia abyssinica) (Mungo,10 kg/ha)
Riček (Camelina sativa) (12 kg/ha)
Oljna redkev (Raphanus sativus L. var. oleiformis Pers.)
(Rauola, 30 kg/ha)
Krmna ogrščica (Brassica napus L.var. napus f. biennis)
(Starška)
Inkarnatka (Trifolium incarnatum) (Inkara)
Facelija (Phacelia tanacetifolia) (Balo, 15 kg/ha)
7
2
3
5
1
10
11
9
8
3
6
2
5
4
1
8
2
8
10
7
9
6
7
4
11
5
2
6
3
1
4
11
10
9
8
3
6
7
5
1
4
11
9
10
22
11
11/29/2013
Rezultati

Pokrovnost podobna
pri vseh preučevanih
dosevkih.

Biomasa plevelov
nižja pri vseh
obravnavanjih
(dosevkih), razen pri
ajdi.

Ni bilo ugotovljenih
statistično značilnih
razlik v primerjavi s
kontrolo.
23
Rezultati

Vsi dosevki so izrazito
zmanjšali pokrovnost
plevelov v primerjavi s
kontrolo (P≤ 0.001).

Visoke pokrovnosti
dosevkov niso nujno
povezane z nizko
pokrovnostjo plevelov
(morfološke
karakteristike
dosevka).
24
12
11/29/2013
Rezultati

Pokrovnost plevelov
spomladi je bila v
drugem letu višja.

Najnižja pri ovsu, mn.
ljuljki in gizotiji.

Najvišja pri ajdi,
sončnici, ričku in
inkarnatki.
25
Rezultati
Razlike med pokrovnostjo dosevkov in plevelov
oves
oljna redkev
13
11/29/2013
Rezultati
Razlike med pokrovnostjo dosevkov in plevelov
sončnice
gizotija
Zaključki





Dosevki vplivajo na zmanjšanje števila, pokrovnosti in biomase plevelov.
Vpliv je najmočnejši v letu setve, ob koncu rastne sezone v jeseni.
Učinek je prisoten tudi zgodaj spomladi, vendar se močno zmanjša.
Največji skupni učinek (jeseni, spomladi in vpliv v poljščini v naslednjem letu) na
zmanjšano pokrovnost in biomaso plevelov smo ugotovili pri ovsu in oljni redkvi,
najslabši pri sončnicah.
Mehanizem delovanja temelji predvsem na učinku tekmovalnosti (hranila, vodo,
prostor)
28
14
11/29/2013
Shema poskusa
Blok 1
2 X česanje + 70 %
setev
setev
predsetvena
predsetvena
EKO 4 oranje
inkarnatka
RED 1 oranje
okopavanje
herbicid v vrsti
EKOSEM 3 mulčenje direktna setev
herbicidi
2 x česanje + okopavanje
setev
predsetvena
EKO 3 oranje
okopavanje
setev
predsetvena
KONV 3 oranje
2 x česanje + okopavanje
setev
herbicid v vrsti
predsetvena
EKO 2 oranje
mn. ljuljka
EKOSEM 2 mulčenje direktna setev
herbicidi
okopavanje
setev
herbicid v vrsti
predsetvena
oljna redkev
predsetvena
predsetvena
• RED: znižani odmerk herbicida po vzniku (70 % Lumax-a)
EKO 1 oranje
• EKO: mehansko zatiranje plevela
KONV 1 oranje
setev
• EKOSEM- konzervirajoča pasovna obdelava in setev
KONV 2 oranje
• KONVENCIONALNA
EKOSEM 1 mulčenje direktna setev
herbicidi
2. Podparcele: različne tehnologije setve in zatiranje plevela
2 x česanje + okopavanje
1. Glavna parcela: straniščni dosevki, brez-poletna praha
setev
OBRAVNAVANJA (Naključna porazdelitev v blok sistemu)
2 x česanje + okopavanje
herbicida
Osnovna parcelica : 8,4 m x 100 m (136 m2)
12 vrst koruze (3 prehodi)
29
praha
Dosevki v jeseni
 Oljna redkev
(po mesecu dni
5.9. 2012)
 Oljna redkev
(18.9. 2012)

mnogocvetna ljuljka in inkarnatka
(18.10. 2012)
30
15
11/29/2013
Materiali in metode
Klasična obdelava




Spomladansko oranje dosevkov
predsetvena obdelava
setev
herbicid po vzniku (Lumax, 3.5 L/ha )
Materiali in metode
Klasična obdelava in mehansko zatiranje plevela
 klasična obdelava in setev
 2 x česanje posevka (3-listi) in 1 x okopavanje
16
11/29/2013
Materiali in metode
Konzervirajoča obdelava (tračna setev)




Mulčenje (neselektivni) herbicid za ustavitev
konkurenčnosti dosevkov
Setev v obdelane trakove s strojem EKOSEM
Škropljenje v pasovih (25 cm) po vzniku (Lumax, ─ 60 %)
Okopavanje s prstnim okopalnikom
Materiali in metode
Stroj OEKOSEM IV
V enem prehodu:



Podrahljavanje
Obdelava setvenega traku
Setev
17
11/29/2013
Materiali in metode
6 - vrstni prstni okopalnik K.U.L.T. s kamerskim sistemom vodenja
Rezultati

Učinkovitost
mehanskega
zatiranja
plevelov (EKO
in EKOSEM) je
bila slabša v
primerjavi s
klasično
pridelavo.

To se je
odrazilo v
pokrovnosti
plevelov v
pozni jeseni.
36
18
11/29/2013
Rezultati
Primerjava učinkovitosti med mehanskimi postopki in
herbicidom

Zatiranje je posebej težavno v medvrstnem
prostoru.

Zgodnja uporaba česal in okopalnikov, ko so trave v
ranih razvojnih stadijih ni vedno mogoča (premajhna
koruza).

Okopavanje blizu rastlinam koruze v zgodnjih
razvojnih stadijih lahko povzroča velike mehanske
poškodbe (izguba sklopa).

Še posebej problematične trave (kostreba, muhviči
in srakonja).
Koruza 28. 6. 2012 po 2x česanju in okopavanju
Koruza 28. 6. 2012 po uporabi Lumaxa
37
Rezultati v letu 2012

Pridelek koruze v tračni
sistemu (EKOSEM) je
bil primerljiv s
konvencionalno
pridelavo.

Pridelki koruze, kjer
smo plevel zatirali le
mehanskimi postopki
(EKO) so bili le malo
nižji.

Ti so bili posledica
manjšega sklopa rastlin
(izgube zaradi ptic).
38
19
11/29/2013
Rezultati
Testiranje IPM metod

Jable CON:Callisto 0,15 l/ha + Peak
0,02 kg/ha + Dual Gold 1,29 l/ha
Zgodnji POST

Jable IPM: česanje + Callisto 0.13
l/ha POST

Rakičan CON: Lumax 3 l / ha
Zgodnji POST

Rakičan IPM: česanje + Callisto 0.2
l/ha + Motivell 0.5 l/ha POST
39
Rezultati
Testiranje IPM metod

Jable CON: Lumax 3.5 l / ha Zgodnji POST

Rakičan CON: Lumax 3.5 l /ha Zgodnji POST

Jable IPM: česanje + Callisto 0.13 l/ha POST

Rakičan IPM: česanje + Calilsto 0.2 l/ha +
Motivell 0.5 l/ha POST
40
20
11/29/2013
Rezultati v letu 2013




Pred neposredno setvijo smo
uporabili glifosat 3 L/ha.
Setev je bila opravljena 27.4.
2013.
Neugodni pogoji pomladi 2013
(od 1.1. do 31.3. je padlo 500
mm padavin!!).
Stroj se je odlično izkazal pri
delovanju, setveni pasovi so
bili lepo obdelani do drobnogrudičaste strukture.
41
Rezultati v letu 2013

Stanje posevkov 9.5.
2013.

Na vseh parcelah smo
zabeležili odličen vznik.

Mnogocvetna ljuljka ni
več konkurenčna,
inkarnatka je propadala
počasneje.
42
21
11/29/2013
Rezultati v letu 2013

10.5. 2013 smo
uporabili Lumax 2.1
L/ha (30 cm pas).

Stanje posevkov
21.5.2013.
43
Rezultati v letu 2013

Čiste vrste koruze po
uporabi herbicida v
vrsti.

Po propadu strniščnega
dosevka je sledil velik
naknadni vznik plevelov
v medvrstnem prostoru.

Optimalna faza za
okopavanje je bila
zamujena.
4.6. 2013
17.6. 2013
44
22
11/29/2013
Rezultati v letu 2013

Dovolj talne vlage in odlično
delovanje Lumaxa v letu 2013.

Popolnoma čista površina
koruze v začetku julija.
45
Rezultati v letu 2013

Herbicid, ki smo ga uporabili v
vrsti je preprečil konkurenčnost
plevelov v vrsti koruze.

Kljub zgodnji uporabi glifosata
pred setvijo je bilo njegovo
delovanje zelo dobro, še posebej
na parcelah, kjer je bila prisotna
majhna populacija travnih
plevelov.
Čista vrsta koruze 2.7. 2013
Medvrstni prostor dne 2.7. 2013
po zgodnji uporabi glifosata ter herbicida v vrsti
46
pred okopavanjem
23
11/29/2013
Rezultati v letu 2013


Dobro stanje posevka 10 dni po
okopavanju, dne 2.7. 2013.
Kljub minimalni obdelavi tal, dobra
struktura zemlje in mikrobiološko
aktivna tla.
47
Rezultati v letu 2013

5-10 x manj ostankov S-metaloklora in terbutilazina v tleh z neposredno setvijo v primerjavi
s konvencionalnim postopkom (10 dni kasnejša aplikacija)
48
24
11/29/2013
Rezultati v letu 2013

Na poskusnih
površinah z veliko
populacijo trav z
uporabo herbicida v
vrsti nismo uspeli
popolnoma zatreti trav v
medvrstnem prostoru.

Samo mehansko
zatiranje plevela je bilo
delno uspešno. Česala
nismo mogli uporabiti
dovolj zgodaj, saj se je
koruza razvijala
prepočasi.
49
Rezultati v letu 2013
Stanje v jeseni 4.9. 2013
Glifosat + herbicid v vrsti
Česanje + okopavanje
Polni odmerek Lumax
50
25
11/29/2013
Rezultati v letu 2013
V letu 2013 je bil pridelek uničen zaradi suše.
51
Zaključki
Na podlagi preliminarnih poskusov lahko zaključimo da je:




Visoke pridelke koruze je moč doseči tudi s samo mehanskim zatiranjem
plevela.
Reden pregled posevka, zgodnje česanje in pa vsaj 1x okopavanje, pri
čemer je za visoke pridelke potrebno zagotoviti zadosten sklop (mehanske
poškodbe).
Konzervirajoča obdelava s pasovno setvijo koruze je pokazala obetavne
rezultate.
Pomembno vlogo igra izbira primernega strniščnega dosevka. Velika
pokrovnost medvrstnega prostora, nekonkurenčnost s koruzo v začetni fazi
rasti (neprezimen ali da se ga pred setvijo enostavno uniči z neselektivnim
herbicidom.
52
26
11/29/2013
Zaključki
Za verodostojne zaključke bo potrebno:



Večletno ponavljanje poskusov v različnih pogojih in lokacijah.
Dodatno preučiti možnosti uporabe herbicidov v pridelovalnem sistemu, katere
aktivne snovi (tank mešanice), optimizacija odmerkov, termin uporabe..
Razširiti raziskavo na preučitev zbitosti tal, dostopnost vode v tleh, ohranjanje
organske snovi, mikrobiološko aktivnost, ostanki FFS.....
53
ZAHVALA

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (CRP V4-1130;
Preučevanje okolju prijaznih tehnologij pridelovanja koruze in zatiranja plevela)

PURE (Pesticide Use-and-risk Reduction in European farming systems with
Integrated Pest Management)

Sodelavcem
HVALA ZA POZORNOST!
54
27