poštnina plačana pri pošti 3210 Slovenske Konjice GLASILO MAREC 2014 * {t 3 Naši člani: JKP, JAVNO KUMUNALNO PODJETJE SLOV. KONJICE Iz vsebine: OBRAČUN DAJATEV OD PLAČILA DIJAKU IN ŠTUDENTU ZA OBVEZNO PRAKTIČNO DELO Ukinitev poročanja za Intrastat na papirnih obrazcih Omejitve za pridobitev statusa samostojnega podjetnika zaradi neporavnanih davčnih obveznosti Predstavitev vašega podjetja na portalu Moj obrtnik Zaposlitev upokojenca - katera pogodba je bolj primerna? Hramba poslovne dokumentacije Obvezno CE označevanje jeklenih in aluminijastih konstrukcij Izdajatelj: Območna obrtno-podjetniška zbornica Slovenske Konjice, Celjska cesta 2, 3210 Slovenske Konjice telefon: 03/757 27 50, GSM 031 384 348, fax: 03 757 27 55 spletna stran: www.ooz-slov.konjice.si e-pošta: [email protected], e-pošta: [email protected] Uredniški odbor: Milena Brdnik, Mateja Košir, Marjan Borovnik Oblikovanje, priprava in tisk Tiskarna Petrič, Branko Petrič s.p., Slov. Konjice, Glasilo je brezplačno in izhaja enkrat mesečno v nakladi 450 izvodov. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost sodi Glasilo med proizvode, za katere se obračuna DDV po stopnji 9,5%. OBVESTILA KOPANJE V BAZENIH TERME PTUJ IN TERME ZREČE V tajništvu zbornice lahko kupite karte za kopanje v bazenih v Termah Ptuj, cena karte je 11,50 € za odrasle in 8,00 € za otroke, ter za Terme Zreče, cena celodnevne karte za odrasle je 8,00€, za otroke pa 6,00€. PROSTI TERMINI V APARTMAJU MORAVSKE TOPLICE: Obveščamo vas, da je v APARTMAJU MORAVSKE TOPLICE prostih še nekaj terminov. Za več informacij pokličite na tel. štev. 03 757 27 50 KOLEDAR DOGODKOV 15. marec 2014 ob 15.00 uri seminar za frizerke »nove tehnike barvanja in predstavitev novosti blagovne znamke Z.ONE CONCEPT 20. marec 2014 ob 13. uri seminar »Kako se pripraviti na nov nepremičninski davek?« Vabimo vas na seminar »Kako se pripraviti na nov nepremičninski davek?«, ki bo v četrtek, 20. marca 2014 s pričetkom ob 13. uri na OOZ Slov. Konjice. • • • • • • Iz vsebine seminarja: bistvene novosti na področju obdavčitve nepremičnin in kaj bo še novega, kaj lahko naredimo sami za svojo davčno osnovo, kako preverimo podatke o lastnostih nepremičnin in kako jih lahko spremenimo, kaj narediti z presežnimi nepremičninami /podaritev, prodaja, kakšni so davki v tem primeru, primeri dobrih in slabih praks, vprašanja in odgovori Seminar bo trajal 2-šolski uri, udeleženci prejmejo tudi gradivo. Seminar bo izvedla Božena Macarol, davčna svetovalka specialistka na OZS. Cena seminarja znaša za nečlane zbornice 50 €, članom zbornice s poravnano članarino pa priznamo 100 % popust. Znesek do termina seminarja nakažite na TRR številka: 06000-003-0486 720. Prijavite se lahko na e-mail [email protected] ali telefon (03) 757 27 50. 2 glasilo marec 2014 JKP, JAVNO KUMUNALNO PODJETJE SLOV. KONJICE Človek je prepričan, da je vrh stvarstva, da je najmočnejši, najpametnejši, da se svet vrti tako, kot ga on poganja. Potem pa pride dan, ko zapade ledeni dež in obleče deželo v bleščeč ledeni oklep. In za trenutek obstane vse. Nato ljudje globoko vdihnejo, si podajo roke in obnova se začne. Električne vode bomo popravili in omrežje modernizirali. Gozdovi se bodo obrasli, ljudje jim bomo pomagali s pogozdovanjem. A kako dolgo še, če se ne bo globalno v svetu nekaj res temeljito spremenilo? In kaj je to? Nesporno naš mačehovski odnos do narave. In lepo je vedeti, da obstajajo na svetu ljudje in vedno več jih je, ki se zavedajo pomena podnebnih sprememb in so pripravljeni naš odnos do narave spremeniti in ji pomagati, da se ohrani za naše zanamce. Eden izmed teh ljudi je prav gotovo tudi gospod Franc Dover, direktor JKP Slov. Konjice. DAN, KO SE JE ŽIVLJENJE USTAVILO Včasih smo imeli zime dolge tudi štiri mesece. Zapadlo je meter in več snega, a življenje je nemoteno teklo naprej. Danes imamo zimo en teden, snega skoraj nič, žled pa spremeni deželo v ledeno kraljestvo, kjer vsaj za trenutek vse zamrzne in življenje zamre. Kako ste vi, ki ste morali aktivno sodelovati v reševanju problemov, občutili to naravno nesrečo? Letošnje leto je bila že druga zima zapored, ko je posledično zmanjkalo vode pa četudi za eno noč ali dan. Imeli smo srečo, da smo v letu 2013 vložili veliko energije in sredstev v projekt iskanja izgub vode na vodovodnem omrežju. Načrtno smo spremljali, kje se nam voda izgublja in sanirali tam, kjer je bilo potrebno. V zajetju Graščina v parku je črpalka pred sanacijo delala 18 ur na dan. Sedaj črpa še dve uri na dan. S tem smo omogočili, da v mestu Konjice ni bilo pomanjkanja vode (razen eno noč v višje ležečih stanovanjih - v bloku). Za zanesljivo oskrbo in predvsem v času izpadov el. energije smo na glavni črpalni postaji v Žičah nabavili ustrezen agregat za pogon črpalk. Na področju Kraberka, Špitaliča in Tolstega vrha, kjer je bil izpad el. energije kar 6 dni smo uspeli za naše drugo črpališče zagotoviti agregat s pomočjo delavcev Elektra Maribor, katerega so posodili gasilci iz Avstrije. Na tem področju so bili naši odjemalci brez vode 1 dan in pol. Konjičani smo v primerjavi z drugimi občinami tokrat poceni prešli ledeno ujmo. Vse službe so delo dobro opravile in tudi medsebojna pomoč je zopet dokazala, da znamo Slovenci stopiti skupaj, ko je potrebno. SMETI KOT NADLOGA – SMETI KOT BOGASTVO Ljudje se šele v takih trenutkih, kot je ledena ujma, ki je za nami, zavemo, kako pomembno je delo komunale. Drugače se kar naprej pritožujemo nad visokimi računi za vodo in odvoz smeti. V trenutku, ko ostanemo brez vode in smo zasuti s smetmi, pa smo pripravljeni narediti ali storiti malo več, le da se to ne bi nikoli več zgodilo. Kako pa vi, ki ste na drugi strani položnic, vidite delo komunale? Naše delo je zahtevno in kompleksno in pri delu naletimo na marsikatero težavo, ki je našim odjemalcem nevidna oz. neznana. Za kozarec vode, ki si ga naši odjemalci natočijo iz pipe, je veliko vloženega dela in truda. Odjemalci se ne poglabljajo v to, kaj vse je potrebno storiti, da čista in dobra voda priteče iz pipe. To tudi ni naš namen. Pomembno je vedeti, da se je v preteklem obdobju premalo vlagalo v obnovo cevovodov kar nas sedaj čaka, pa čeprav v času gospodarske krize. glasilo marec 2014 3 Opazili smo tudi rahel trend zmanjšanja porabe vode, kar je vpliv varčevanja in tudi struktura cene, ki danes omogoča vplivati na skrbno uporabo. Kot sem že omenil, smo v lanskem letu veliko postorili na detekciji izgub vode v vodovodnem omrežju. Naš naslednji projekt je priključitev odjemalcev na novozgrajeno kanalizacijo in Centralno čistilno napravo Slovenske Konjice. V skladu z odlokom je potrebno izključiti vse greznice, ki se dajo priklopiti na kanalizacijo. 17. februarja smo projekt predstavili našim občanom v Kulturnem domu. Udeležba je bila zelo velika, kar dokazuje, da občane ta problematika zanima, da jo spremljajo in bi radi pri reševanju tudi sodelovali. Pri takšnih projektih brez sodelovanja z odjemalci ne gre. S tem imamo tudi mi velike obveznosti do naših odjemalcev, da bomo izpolnili v največji možni meri njihova pričakovanja. Tudi ločevanje odpadkov je še vedno prednostna naloga. Moram povedati, da nam pri individualnih hišah to že zelo dobro uspeva, da pa so še vedno velike težave pri večstanovanjskih hišah. Tu moramo postoriti še veliko, in sicer predvsem na obveščanju, osveščanju in izobraževanju stanovalcev. Naša naloga je tudi urejanje pokopališč. Mi skrbimo predvsem za urejenost poti in nasadov. Tudi urejanje javnih površin je naša skrb in naloga. Na teh delih zaposlujemo predvsem težje zaposljive delavce in sodelujemo s podizvajalskim podjetjem. Ljudje se poleti radi osvežijo na bazenu v Slovenskih Konjicah, malokateri od njih pa ve, da dva meseca v letu, med sezono, skrbimo za urejenost bazena prav mi. Lani smo urejali poleg bazena tudi okolico, a tudi bazen sam je nujno potreben obnove. Takšna obnova je zelo draga, bazen pa vsako leto pridela kar veliko izgubo, ki jo nato pokrije občina. Ugotavljamo tudi, da prihajajo na bazen predvsem ljudje od drugod, Konjičanov je bolj malo razen otrok. Problem bazena so tudi nočni obiski in neposredna povezava s tem tudi vandalizem. Ta problem rešujemo skupaj z varnostno službo in policijo. 4 glasilo marec 2014 V lanskem letu smo praznovali 35 let JKP Sl. Konjice v obliki kot je danes organizirana. V tem času je bilo narejeno veliko, seveda pa je bilo med dobrimi tudi nekaj napačnih odločitev. Sam se, kot direktor, trudim, da bi komunala delala uspešno s povzročanjem čimmanj stroškov. Zavedam se, da sem tukaj zato, da delamo čim boljše in smo kot servis tako našim podjetjem v občini kot našim odjemalcem. Mislim, da imamo veliko srečo, ker delamo in živimo v občini, kjer je zelo malo stečajev. Žal se zaostreno gospodarsko okolje še vedno ne spreminja kot bi si želeli kar pomeni dodatno skrb in ustrezno načrtovanje za prihodnost. Trudimo se, da svoje oziroma naše pomembnejše odločitve čim bolj približamo in pojasnimo tako svojim zaposlenim kot odjemalcem. NOVI PROSTVOLJNI ČLAN OBRTNE ZBORNICE Vi spadate med najnovejše prostovoljne člane Obrtno - podjetniške zbornice Slovenije in seveda tudi Območne obrtno-podjetniške zbornice Slov. Konjice. Kako da ste se odločili, čeprav niste obrtnik, da postanete član? Čeprav nisem obrtnik, sem tesno povezan z njihovim delom in zato sem se odločil, da tudi JKP postane član obrtne zbornice. Moja prva povezava z obrtniki se je pričela ob sodelovanju s ŠC Slovenske Konjice – Zreče in skupne problematike pomanjkanja delovne sile bazičnih poklicev. Pravi in dobri kadri, ki jih potrebujemo pri delu na komunali, se kalijo tudi pri obrtnikih. Ne želim si, da bi si med seboj prevzemali dobro usposobljeno delovno silo. Želim si, da bi sodelovali in z dogovorom urejali probleme. Vem, da bo boljše, če se bomo združili preko zbornice, saj bomo tako močnejši, kot posamezniki. Zbornica nam nudi podporo, svetovanje, izobraževanje ter druženje. Danes se ljudje premalo družimo, premalo pogovarjamo in dogovarjamo. Včasih, ko je med ljudmi še veljalo zaupanje, so se posli sklepali po dogovoru in beseda je držala. Danes so ljudje preveliki individualisti, ki se skrivajo za podpisanimi (sklenjenimi) pogodbami, ki se jih držijo in jih izpolnjujejo le redki. Mene je moj oče naučil, da je dana beseda sveta. Mislim, da bi bilo potrebno veliko narediti še v sistemu izobraževanja. Preveč otrok se vpisuje v gimnazije in se izobražuje za poklice, ki nimajo perspektive in ostajajo po študiju na plečih staršev. Veliko več štipendij in usmerjanja bi moralo biti za izobraževanje za bazične poklice. Pri nas imamo zelo močno vojsko, vojsko brezposelnih. In to je potrebno čim prej spremeniti. In še nekaj besed o sebi, prosim, če nam zaupate. Po izobrazbi sem magister strojništva. Konjičan, OŠ sem obiskoval v Slov. Konjicah, nadaljeval na srednji šoli v Celju in nato na Tehnični fakulteti v Mariboru. Tam sem se tudi zaposlil kot mlad raziskovalec. Bil sem štipendist Konusa, a ker je bil Konus takrat, ko sem jaz končal šolanje, v težavah, sem se lahko zaposlil drugje. Tako sem bil zaposlen tri leta na Univerzi v Mariboru, kjer sem predaval in vodil vaje iz Tehnologije preoblikovanja gradiv. Ko se je projekt iztekel, sem se leta 1994 zaposlil v Plinarni Maribor. V letu 2008 sem na povabilo takratne uprave Petrola odšel v Ljubljano in tam prevzel mesto direktorja podjetja Petrol plin. Delo mi je predstavljalo velik izziv. Tu sem ostal do leta 2011. Nato sem odšel v Bio goriva Rače in kasneje sem vodil Komunalno podjetje Ptuj. Lahko pa rečem, da sem skozi vso poslovno obdobje opazoval kaj se dogaja z mestom kjer sem si pridobil osnovno izobrazbo, kjer sem do odhoda na služenje takratni domovini od osnovne šole dalje 5 do 6 x tedensko treniral nogomet in bil »golman« v vseh selekcijah. Najlepše je doma je rek, ki ni iz trte zvit. Poleti leta 2012, sem zasledil, da iščejo direktorja za JKP Slov. Konjice. Niti trenutka nisem okleval glede prijave. Uspelo mi je prepričati kadrovsko komisijo in NS JKP. Z veseljem sem sprejel nov izziv in se mu popolnoma predal. Delam z znanjem in srcem in verjamem, da mi bo skupaj z mojimi sodelavci in ob pomoči Občine Slov. Konjice, tudi uspelo. Med vsem delom sem seveda našel čas tudi za ljubezen, spoznal sem svojo ženo Ksenijo in rodil se nama je sin Matjaž, ki je danes že odrasel. Svoj dom smo si zgradili v Kraberku, kjer v prostem času, ki ga je žal malo, uživam skupaj s svojo družino. Sem človek, ki veliko da na zdrav način življenja. Zato se tudi, kolikor mi dopušča čas, posvečam športu. Rad imam nordijsko hojo in smučanje, golf, badminton. Rad pa berem knjige, katerih vsebina mi omogoča osebno in poklicno rast. Sem oseba, ki je polna pozitivne energije katero z veseljem prenašam na svoje najbližje, moje sodelavce ter okolje v katerem živim in delujem. glasilo marec 2014 5 OBRAČUN DAJATEV OD PLAČILA DIJAKU IN ŠTUDENTU ZA OBVEZNO PRAKTIČNO DELO Vprašanje: dijak oziroma študent (rezident Slovenije) opravlja pri delodajalcu obvezno prakso (praktično delo, praktično usposabljanje) skladno z programom izobraževalne institucije (srednje šole, višje strokovna šole, univerze). Delodajalec bo dijaku / študentu izvajanje obvezne prakse plačal. Katere dajatve se obračunajo in plačajo od plačila dijaku / študentu za obvezno prakso? Odgovor : Plačilo dijaku / študentu za obvezno prakso podlega obračunu in plačilu naslednjih dajatev: V breme izplačevalca dohodka (delodajalca) t.i. pavšal ZZ (prispevek za poškodbo pri delu in ZZVZZ mesečno od osnove PP okt/LLLL-1 x 0,30 %; poklicno bolezen) po 1. točki 17. člena ZZVZZ v 2014 veljaven znesek prispevka znaša 4,58 EUR V breme prejemnika dohodka akontacija dohodnina samo od zneska razlike nad 172 EUR za opravljeno obvezno praktično delo v obdobju enega meseca; če se obvezna praksa v obdobju enega meseca ne opravlja cel mesec, se znesek 172 EUR sorazmerno zmanjša upoštevaje dejanske dni dela in število delovnih dni v mesecu Prispevek po 55. a členu ZZVZZ se obračuna od celotnega zneska plačila za obvezno prakso, tj. okoliščina, ali se plačilo všteva/ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne vpliva na obračun prispevka. Za opravljanje obvezne prakse dijaka/študenta je treba obračunati in plačati tudi prispevek PIZ za posebne primere zavarovanja po prvi alineji tretjega odstavka 20. člena ZPIZ-2 (trenutno: letni pavšalni znesek 9,64 EUR), pri čemer je zavezanec za obračun in plačilo šola, ki zahteva oziroma organizira opravljanje takega dela. Delodajalec, ki se šteje za plačnika davka, je (najpozneje) na dan plačila dijaku /študentu za obvezno prakso dolžan davčnemu organu (DURS) po sistemu eDavki predložiti obrazec REK-1a – šifra vrste dohodka 1020. Ukinitev poročanja za Intrastat na papirnih obrazcih Od 1. februarja 2014 podatkov v Intrastatu ni več mogoče poročati na papirnih obrazcih (Uradni list RS, št. 92/2013). Poročevalske enote, ki so do sedaj poročale na papirnih obrazcih imajo možnost poročanja prek spletnega obrazca ali poročanje prek sistema za izmenjavo elektronskih sporočil. 6 glasilo marec 2014 Omejitve za pridobitev statusa samostojnega podjetnika zaradi neporavnanih davčnih obveznosti V Ur. l. RS, št. 82/2013 je bila dne 8.10.2013 objavljena novela ZGD-1H, ki spreminja način preverjanja omejitev za pridobitev statusa samostojnega podjetnika. Z dnem 9. 2. 2014 so začele veljati določbe 2. in 3. točke prvega odstavka ter četrtega do sedmega odstavka 10. a člena Zakona o gospodarskih družbah, ki določajo, da ustanovitelj, družbenik in podjetnik ne more postati oseba: • ki je javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov ali seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek; • ki je neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske družbe, ki je javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov ali seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek. Omejitve se preverjajo v informacijskem sistemu e-VEM, z neposredno elektronsko izmenjavo podatkov med Poslovnim registrom Slovenije (PRS), Davčno upravo RS in informacijskim sistemom e-VEM pred oddajo vloge za vpis v PRS. V primeru obstoja omejitev, bo informacijski sistem e-VEM onemogočil oddajo vloge za vpis v PRS. Oddaja vloge bo mogoča le, če bo stranka predložila potrdilo, da ima poravnane vse zapadle davčne obveznosti in izpolnjene vse obveznosti v zvezi s predložitvijo obračuna davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače oziroma da ima vse davčne obveznosti poravnane kapitalska družba, v kateri ima oseba neposredni ali posredni delež večji od 25 odstotkov. Potrdilo iz prejšnjega stavka ob vpisu v PRS ne bo smelo biti starejše od dneva objave zadnjega seznama na spletnih straneh Generalnega davčnega urada (DURS) in Generalnega carinskega urada (CURS). Ne glede na prejšnji stavek potrdilo ne bo smelo biti starejše od 15 dni. Dodatne informacije v zvezi z neporavnanimi davčnimi obveznostmi bo stranka lahko pridobila na krajevno pristojnem davčnem uradu, glede višine posrednega ali neposrednega deleža v kapitalski družbi pa na AJPES. Omejitev - kazen zapora zaradi kaznivega dejanja Statusa samostojnega podjetnika od 9.2.2014 dalje ne more pridobiti tudi oseba, ki je bila v Republiki Slovenije pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine. AJPES pred odločitvijo o vpisu v PRS preveri podatke o tem v Centralni kazenski evidenci. Izjava lastnika objekta, da podjetniku dovoljuje poslovanje na naslovu V postopku registracije s.p. in v postopku spremembe poslovnega naslova mora stranka, ki ni lastnica objekta na poslovnem naslovu, kjer želi registrirati s.p., prijavi za vpis ali prijavi za vpis spremembe poslovnega naslova, priložiti overjeno izjavo lastnika objekta, da dovoljuje poslovanje na tem naslovu. Vir: AJPES Predstavitev vašega podjetja na portalu Moj obrtnik Obveščamo vas, da je v sklopu spletne strani www.ozs.si vzpostavljen portal Moj obrtnik, kjer je možno najti vseh 52.000 slovenskih obrtnikov. To je najpopolnejša in ažurna baza članov, v katero imate možnost brezplačno dodajati podatke o vašem podjetju (odpiralni čas, opis izdelkov, storitev, opis podjetja, slikovni material, …). Svetujemo vam, da si kar najbolje dopolnite profil vašega podjetja, saj boste s tem, uporabnikom interneta, ki iščejo vaše podjetje, omogočili kvalitetne informacije in predstavitev. Kako urediti vsebino za vaše podjetje? Potrebujete geslo za dostop (prejeli ste ga na novembrski položnici za plačilo članarine OZS – članarina 10/2011), vaše uporabniško ime pa je članska številka na vaši kartici Obrtnik. glasilo marec 2014 7 KAKŠNI SO UPOKOJITVENI POGOJI V LETU 2014? STAROST Moški POKOJNINSKA DOBA 58 let in 8 mesecev + 4 mesece 64 let + 6 mesecev 65 let + 6 mesecev 40 let pokojninske dobe brez dokupa najmanj 20 let pokojninske dobe najmanj 15 let pokojninske dobe Ženske 58 let in 4 mesece + 4 mesece 62 let + 6 mesecev 64 let + 6 mesecev 38 let + 8 mesecev pokojninske dobe brez dokupa + 4 mesece najmanj 20 let pokojninske dobe najmanj 15 let pokojninske dobe Pogoji za ženske: Ženske se bodo torej letos starostno lahko najprej upokojile pri 58 letih in 4 mesecih, torej 4 mesece kasneje kot lani (l. 2013) ter z 38 leti in 8 meseci pokojninske dobe brez dokupa (to je za 4 mesece več kot lani). Ženske bodo ob vsaj 20 let delovne dobe odšle v pokoj pri 62 letih (to je 6 mesecev kasneje kot lani), pri starosti 64 let pa ob najmanj 15 letih zavarovalne dobe. Pogoji za moške: Moški, ki ima 40 let pokojninske dobe brez dokupa se upokojitvena starost podaljša za 4 mesece, in sicer na 58 let in 8 mesecev. Ob najmanj 20 let pokojninske dobe se bodo lahko upokojili pri 64 letih, ob vsaj 15 letih zavarovalne dobe pa pri 65 letih. Pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine? To je za ženske 58 let in 4 mesece starosti ter 38 let in 8 mesecev pokojninske dobe. Za moške pa starost 58 let in 8 mesecev ter 40 let pokojninske dobe. Vdovska pokojnina v letu 2014? Ženska izgubi vdovsko pokojnino, če se ponovno poroči pred dopolnitvijo 58 let in 4 mesecev, moški pa pred dopolnitvijo 58 let in 8 mesecev. Pravica do vdovske pokojnine (moški, ženska) pa se v letu 2014 lahko pridobi pri 54 letih kar je 6 mesecev kasneje kot lani. Družinska pokojnina v letu 2014? Starši umrlega, ki jih je preživljal do smrti, imajo pravico do družinske pokojnine. Starost mater je najmanj 58 let, starost očetov pa 2 leti več, torej 60 let. 8 glasilo marec 2014 Zaposlitev upokojenca - katera pogodba je bolj primerna? Vprašanje: z upokojencem bi radi sklenili pogodbo za eno leto za opravljanje določenih nalog za naše podjetje. Ali je vseeno, katero pogodbo podpišemo? Kakšna je bistvena razlika med podjemno pogodbo in pogodbo o začasnem in občasnem delu upokojencev? Odgovor: Bistvena razlika med opravljanjem dela po podjemni pogodbi ali pogodbi za opravljanje začasnih ali občasnih del je ta, da dela, ki se opravljajo po podjemni pogodbi ne smejo biti določena kot sestavni del organizacije poslovanja delodajalca in niso predvidena v okviru sistemizacije delovnih mest, ker bi moral delodajalec, če gre za taka dela, za opravljanje teh zaposliti delavca. Po podjemni pogodbi se lahko opravljajo dela, ki so le občasna, trajajo pa le določen krajši čas. Delo po podjemni pogodbi ne sme vsebovati elementov delovnega razmerja, gre le za samostojno izpolnjevanje naročila. V primeru, da delo, ki ga opravlja upokojenec vsebuje tudi elemente delovnega razmerja, potem morate z njim skleniti pogodbo za opravljanje začasnih ali občasnih del upokojenca. Upokojenec lahko na podlagi takšne pogodbe opravi največ 60 ur v koledarskem mesecu, pri tem pa neizkoriščenih ur ne more prenesti v naslednji mesec, urna postavka ne sme biti nižja od 4,20 eurov, dohodek pa ne sme biti višji od 6.300 eurov v koledarskem letu. Zakon ne določa, katera dela se lahko opravljajo na podlagi pogodbe za opravljanje začasnih ali občasnih dela upokojencev, kar pomeni, da so to katerakoli dela. E-izvršba na podlagi verodostojne listine-COVL Imate zapadle terjatve in jih ne morete izterjati? Vabimo vas, da se oglasite na zbornici pripravili vam bomo »Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine« v elektronski obliki. glasilo marec 2014 9 OBVEZNO CE OZNAČEVANJE JEKLENIH IN ALUMINIJASTIH KONSTRUKCIJ Obveščamo vas, da bo s 1.7.2014 obvezno CE označevanje jeklenih in aluminijastih konstrukcij. Ključni pogoj, da lahko proizvajalec jeklene konstrukcije označi proizvod z oznako CE, je, da ima vzpostavljen in certificiran sistem kontrole proizvodnje. Proizvajalci, ki do 1.7.2014 ne bodo pridobili certifikata, ne bodo mogli izdelane jeklene konstrukcije označiti s CE znakom ter posledično tudi ne bodo smeli dobaviti jeklene konstrukcije na trg oziroma na gradbišče. Osnova za CE označevanje jeklenih konstrukcij sta standarda: • SIST EN 1090-1: Izvedba jeklenih konstrukcij in aluminijastih konstrukcij - 1. del: Zahteve za ugotavljanje skladnosti sestavnih delov konstrukcij, • SIST EN 1090-2: Izvedba jeklenih in aluminijastih konstrukcij - 2. del: Tehnične zahteve za izvedbo jeklenih konstrukcij. Ker se začetek uporabe standarda SIST EN 1090-1 in postopkov ugotavljanja skladnosti, ki se nanaša na obrtnike v kovinsko-predelovalni panogi - npr. montaža, varjenje, izdelava manjših strojev/konstrukcij tiče večjega števila naših članov, se je Sekcija kovinarjev pri OZS odločila, da na to temo v mesecu marcu oz. aprilu 2014 organizira seminar s predstavitvijo načina izpolnjevanja obveznosti in tako svojim članom omogoči čim cenejši in kar se da celovit pristop. O točnih pogojih, času, kraju, vsebini in ceni seminarja boste obveščeni naknadno, pogoji pa bodo objavljeni tudi na spletni strani OZS-Sekcija kovinarjev. V nadaljevanju maila vam prilagam nekaj linkov, kjer si lahko preberete dodatne podrobnosti (naloge za proizvajalca in priglašenega organa, shemo certifikacijskega postopka ipd.): http://www.tuv-sud.si/si/storitve-v-industriji/jeklene-in-aluminijaste-konstrukcije-en-1090-1 http://www.i-var.si/certificiranje/podjetij/1090 http://www.imk.si/html/certificiranje_jeklenih_konstrukcij.htm http://www.qtechna.si/sl/certificiranje-podjetij-po-sist-en-1090-1.html Obvestilo za monterje toplotnih črpalk EKO SKLAD je objavil javni poziv za subvencioniranje v Uradnem listu in na svoji spletni strani. V javnem pozivu je med drugim zapisano, da morajo biti monterji toplotnih črpalk vpisani v seznam pooblaščenih podjetij pri Agenciji RS za okolje (ARSO). Kasneje, ko je javni razpis že bil oddan v objavo, se je na urgenco Sekcije instalaterjev-energetikov pri OZS EKO sklad vseeno premislil in na podlagi mnenja ARSO pristal na kompromisno rešitev in sicer, da za vgradnjo kompaktnih toplotnih črpalk (hermetično zaprti sistemi) ta vpis ni potreben. Za vgradnjo vseh ostalih toplotnih črpalk (odprtih) pa bo moral izvajalec izpolnjevati ta pogoj ali pa bo moral z računom dokazati, da ta pogoj izpolnjuje njegov podizvajalec, ki je vršil posege v toplotni črpalki povezane s fluoriranimi toplogrednimi plini. Kar pomeni, da vsi tisti izvajalci tovrstnih del, ki še nimajo rešenega vpisa v seznam na ARSO lahko vseeno izvajajo ukrepe v skladu z javnim pozivom subvencioniranja EKO sklada (to velja za letošnji razpis). Ker EKO sklad teksta javnega poziva ni več mogel popraviti, je to obrazloženo v obrazcu »vloga«, ki je sestavni del javnega poziva in je objavljen na spletni strani Eko sklada. Kako bo prihodnje leto se ne ve, zato vsem izvajalcem priporočamo, da v letošnjem letu opravijo potrebno usposabljanje, izpit in vpis v seznam na ARSO. V ta namen je OZS kot pooblaščeni izvajalec tega usposabljanja in izpitov prilagodil izvajanje teh aktivnosti in sicer tako, da so organizirali dodatni termin, ter za člane OZS znižali ceno. Vse informacije o izvajanju usposabljanja in izpitov so objavljene na spletni strani http://www.ozs.si/ 10 glasilo marec 2014 DOLOČITEV ZAVAROVALNE OSNOVE ZA SAMOZAPOSLENE IN DRUŽBENIKE V LETU 2014 Samozaposleni in družbeniki, ki so v zavarovanje vstopili pred 1. 1. 2014, v letu 2014 plačujejo prispevke od zavarovalne osnove, v katero so bili uvrščeni na podlagi 209. člena ZPIZ-1, dokler se jim zavarovalna osnova ne določi na podlagi doseženega dobička v letu 2013. Do nove določitve zavarovalne osnove se kot minimalni znesek zavarovalne osnove za samozaposlene upošteva znesek minimalne plače, ki velja v letu 2014 in znaša 789,15 EUR, za družbenike pa znesek najnižje pokojninske osnove, ki znaša 848,07 EUR. Samozaposleni in družbeniki, ki v zavarovanje vstopijo po 1. 1. 2014, v letu 2014 plačujejo prispevke najmanj od zneska minimalne plače, ki velja za leto 2013 in znaša 783,66 EUR. Način in roke za določitev nove zavarovalne osnove za samozaposlene in družbenike podrobneje določa Pravilnik o določanju zavarovalne osnove (Uradni list RS, št. 89/13). V skladu z 10. členom tega pravilnika se zavarovalna osnova na podlagi doseženega dobička v letu 2013 določi: - za samozaposlene na podlagi zadnjega obračuna akontacije dohodnine oziroma dohodnine od dohodka iz dejavnosti, za mesec po mesecu, v katerem je obračun davka predložen davčnemu organu, vendar najpozneje za mesec april; - za družbenike na podlagi zadnje prejete odločbe o odmeri dohodnine, za mesec, v katerem mu je bila odločba o odmeri dohodnine vročena, če se mu odločba o odmeri dohodnine ne izda, pa za mesec november; za kmete na podlagi zadnje prejete odločbe o odmeri dohodnine oziroma obvestila o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za mesec, v katerem je bila odločba oziroma obvestilo vročeno; če se mu obvestilo ali odločba o odmeri dohodnine ne izda, pa za mesec november. V tretjem odstavku 13. člena Pravilnika o določanju zavarovalne osnove je določeno, da se za določitev najnižje osnove in za določitev najnižje zavarovalne osnove za plačilo prispevkov v letu 2014 upošteva minimalna plača za leto 2013. Iz navedene določbe izhaja naslednje: - vse osebe, ki bodo vstopile v zavarovanje po 1. 1. 2014 in bodo pridobile status zavarovanca po 15. členu (samozaposleni), 16. členu (družbeniki) in 17. členu (kmetje) ZPIZ-2, bodo v letu 2014 plačevale prispevke najmanj od zneska minimalne plače za leto 2013, ki znaša 783,66 EUR; - samozaposleni, vključeni v zavarovanje do 31. 12. 2013, bodo v letu 2014 plačevali prispevke najmanj od zneska minimalne plače za leto 2014, ki znaša 789,15 EUR, vse do meseca, v katerem jim bo določena nova zavarovalna osnova na podlagi dobička v letu 2013, nato pa najmanj od zneska minimalne plače za leto 2013, ki znaša 783,66 EUR; - družbeniki, vključeni v zavarovanje do 31. 12. 2013, bodo v letu 2014 plačevali prispevke najmanj od bruto najnižje pokojninske osnove, vse do meseca, v katerem jim bo določena nova zavarovalna osnova na podlagi dobička za leto 2013, nato pa najmanj od zneska minimalne plače za leto 2013, ki znaša 783,66 EUR. Vir: DURS glasilo marec 2014 11 FEBRUAR 2014 Podatki za obračun prispevkov in davkov Pri obračunu prispevkov za mesec FEBRUAR 2014 upoštevajte 20 delovnih dni, oz. 160 ur (40 urni delovni teden). V skladu s Kolektivno pogodbo za obrt in podjetništvo je do povračila stroškov za prehrano upravičen delavec v višini 4,90 € na dan. Od 1.8.2008 dalje se v skladu z uredbo ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja povračilo stroškov za prehrano do višine 6.12 € na dan. Po kolektivni pogodbi za obrt in podjetništvo se regres za letni dopust v letu 2014 izplača najmanj v višini minimalne plače povečane za 1%, kar na dan podpisa sprememb in dopolnitev te kolektivne pogodbe znaša 791,50 €. Pri regresu za letni dopust, ki presega 70% povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v RS se obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost. Mesečna dohodninska lestvica za leto 2014 (Ur.l.RS, št.108/2013) je naslednja: Če znaša neto mesečna davčna osnova v eurih nad do 668,44 668,44 1.580,02 1.580.02 5.908,93 5.908,93 Znaša dohodnina v eurih 106,95 353,08 2.127,93 +16% +27% +41% +50% nad 668,44 nad 1.580,02 nad 5.908,93 Davčne olajšave: Splošna olajšava Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2014: Če znaša skupni dohodek v eurih nad do 10.866,37 10.866,37 12.570,89 12.570,89 Znaša splošna olajšava v eurih 6.519,82 4.418,64 3.302,70 Pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja se upošteva: Če znaša mesečni bruto dohodek iz delovnega razmerja v eurih nad do 905,53 905,53 1.047,57 1.047,57 Znaša splošna olajšava v eurih 543,32 368,22 275,22 Če delojemalec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine upošteva povečana splošna olajšava se davčna osnova zmanjša za 275,22 eura. 12 glasilo marec 2014 Ostale mesečne in letne osebne in posebne davčne olajšave v letu 2014: Olajšava Mesečni znesek v € Letni znesek v € Za prvega vzdrževanega otroka 203,08 2.436,92 Za drugega vzdrževanega otroka 220,77 2.649,24 Za tretjega vzdrževanega otroka 368,21 4.418,54 Za četrtega vzdrževanega otroka 515,65 6.187,85 Za petega vzdrževanega otroka 663,09 7.957,14 Za vsakega drugega vzdrževanega člana 203,08 2.436,92 Za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo 735,83 8.830,00 Olajšava za študente - 2.477,03 Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje - 2.819,09 Prispevki za socialno varnost samozaposlenih - februar 2014 (vključeni v zavarovanje pred 31.12.2013, če jim še ni bila določena zavarovalna osnova na podlagi dobička 2013) dosežena osnova za leto 2012 v € do vključno 9.156,72 nad 9.156,72 do vključno 18.305,64 nad 18.305,64 do vključno 27.458,46 nad 27.458,46 do vključno 36.611,28 nad 36.611,28 do vključno 45.764,10 nad nad 45.764,10 54.916,92 nad do do 64.069,84 vključno vključno 54.916,92 64.069,74 bruto zavarovalna osnova v EUR min. plača 60 % PP 90 % PP 120 % PP 150 % PP 180 % PP 210 % PP 240 % PP 789,15 926,91 1.390,37 1.853,82 2.317,28 2.780,73 3.244,19 3.707,64 *913,91 prisp. zavarovanca za PIZ 15,50% 122,32 143,67 215,51 287,34 359,18 431,01 502,85 574,68 prisp. delodajalca za PIZ 8,85% 69,84 82,03 123,05 164,06 205,08 246,09 287,11 328,13 skupaj prispevki za PIZ SI56 011008882000003 SI19 DŠ-44008 192,16 225,70 338,56 451,40 564,26 677,10 789,96 902,81 prisp. zavarovanca za ZZ 6,36% *58,12 58,95 88,43 117,90 147,38 176,85 206,33 235,81 prisp. delodajalca za ZZ 6,56% *59,95 60,81 91,21 121,61 152,01 182,42 212,82 243,22 prisp. za poškodbe pri delu 0,53% *4,84 4,91 7,37 9,83 12,28 14,74 17,19 19,65 skupaj prispevki za ZZ SI56 011008883000073 SI19 DŠ-45004 122,91 124,67 187,01 249,34 311,67 374,01 436,34 498,68 prisp. zavarov. za starš. var. 0,10% 0,79 0,93 1,39 1,85 2,32 2,78 3,24 3,71 prisp. delodaj. za starš. var. 0,10% 0,79 0,93 1,39 1,85 2,32 2,78 3,24 3,71 skupaj prispevki za starš. var. SI56 011008881000030 SI19 DŠ43001 1,58 1,86 2,78 3,70 4,64 5,56 6,48 7,42 prisp. zavarovanca za zaposl. 0,14% 1,10 1,30 1,95 2,60 3,24 3,89 4,54 5,19 prisp. delodajalca za zaposl. 0,06% 0,47 0,56 0,83 1,11 1,39 1,67 1,95 2,22 skupaj prispevki za zaposl. SI56 011008881000030 SI19 DŠ-42005 1,57 1,86 2,78 3,77 4,63 5,56 6,49 7,41 skupaj drugi prisp. 3,15 3,72 5,56 7,41 9,27 11,12 12,97 14,83 PRISPEVKI SKUPAJ 318,22 354,09 531,13 708,15 885,20 1.062,23 1.239,27 1.416,32 Povprečna bruto plača za DECEMBER 2013 znaša 1.544,85 EUR Minimalna plača za leto 2011 znaša 8.977,20 EUR Minimalna plača za leto 2012 znaša 9.156,72 EUR Minimalna plača za leto 2013 znaša 9.403,92 EUR Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2012 znaša 18.305,64 EUR Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2013 znaša 18.278,16 EUR Zavezanec plača prispevke do 17.03.2014; v enakem roku mora davčnemu organu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu OPSVZ, ki se odda po sistemu eDavki. Plačilne naloge zavezanec izpolni v skladu z navodili, ki jih je prejel od pristojnega davčnega urada. glasilo marec 2014 13 Dopolnilna dejavnost - popoldanska obrt Od 1. februarja 2014 naprej se plačujejo višji zneski prispevkov in sicer: • prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je 32,17 EUR, katerega nakažite na TRR: 01100-8882000003 Sklic: 19 davčna številka -44008 • mesečni znesek prisp.za poškodbe pri delu in poklicno bolezen (0,53% od PP) je 8,09 EUR, mesečni znesek prisp. po 55. a členu ZZVZZ-M (6,36% od 0,25 PP) je 24,27 EUR Ta dva prispevka v skupnem znesku 32,36 evrov nakažite na TRR: 01100-8883000073 Sklic: 19 davčna številka-45004 Za osebe, ki opravljajo postranski poklic, je določena obveznost vložitve prijave v zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen po 10. točki 17. člena ZZVZZ pod pogojem, če iz tega naslova že niso obvezno zavarovane po 5. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ (podlaga 005, 019 ali 104). Prijava se vloži na obrazcu M12, podlaga 050, šifra 10. V kolikor imate s.p. in ste npr. zavarovani iz naslova delovnega razmerja za polni delovni čas, morate biti iz naslova s.p. obvezno zavarovani za poškodbo pri delu in poklicno bolezen po 10. točki 17. člena ZZVZZ, to pomeni, da mora te vložiti obrazec M12 s podlago 050, šifro 10. Cenejši preventivni zdravstveni pregledi za člane OOZ Slov. Konjice Vam predstavljajo preventivni zdravstveni pregledi velik strošek? Izkoristite popuste, ki jih je za člane zagotovila OOZ Slov. Konjice. Pokličite na zbornico in si zagotovite napotnico, s katero lahko uveljavljate popust na cene preventivnih zdravstvenih pregledov. Na naši zbornici so vam na voljo storitve točke • priglasitev samostojnega podjetnika posameznika • sprememba podatkov v poslovnem registru za samostojnega podjetnika posameznika • izbris samostojnega podjetnika posameznika (vlogo je potrebno vložiti najmanj 3 dni pred nameravanim prenehanjem!) • ustanovitev d.o.o., kjer se ustanovni kapital (7.500 EUR) v celoti vplača v denarju • posredovanje davčnih podatkov DURS ob ustanovitvi podjetja s.p. ali d.o.o. • prijava samostojnega podjetnika posameznika v obvezno zdravstveno zavarovanje pri ZZZS ob pričetku opravljanja dejavnosti • prijava in odjava delavcev v obvezna socialna zavarovanja pri ZZZS • prijava potreb po delavcih za Zavod za zaposlovanje (obrazec PD1) • redni izpis podatkov posameznega gospodarskega subjekta iz poslovnega registra Slovenije 14 glasilo marec 2014 Razvedrilo JUDOVSKI PREROK DOM MALA AZIJA SPREVOD TRGOV CEV NA VZHODU IVAN POTRČ TANTAL IZDELKI IZ ZLATA ZA OKRAS TELESA ČRNO MORSKO LETO VIŠČE OBRTNIKOV OPTIČNA IGRAČA Z DROBCI STEKLA NASELJE PRI POREČU NAPAD, NASKOK OSEBNI ZAIMEK KARE NINA AVSTR PE SESTAVIL: NAVLAKA, DELAVNI - VEC, JASON M.K. KRAMA CA UMET OTOK V NIKOV MARIANIH VOJVO DINEC GL. MESTO SIRIJE PLEMIŠKI NASLOV DEL MOLE KULE PUŠČAVA V ČILU, NAŠA PISAVA SLAV NOSTNO KOSILO KIRKIN OTOK ALBERT EINSTEIN 365 DNI AMER. ZVEZNA DRŽAVA DRAGO TRŠAR LITIJ GR. MATI BOGOV NEKD.HRV. PREMIER SIMON JENKO KARLO VAC VRSTA SOCVETJA ŽEBELJ, KI DRŽI KOLO NA OSI ODISE JEVA DOMO -. VINA KRAJ PRI PONIKVI OVITEK ZA SPISE VRH V JULIJCIH ... ŠPORTNA JADRNICA KUBAN. POLITIK NEKD. MINISTER BOHINC HRANA, JED ZLASTI VOJAŠKA MARTI ANTON SUROV. ZA CEMENT VITAMIN B1 ODPADEK PRI PILJE. IZUMRLA PTICA. TRENJE PEVKA DERŽAJ PRED PLAČILO RIMSKA ŠTIRI RT V ŠPANIJI REKA V ITALIJI NASPRO TJE OBRAMBE TRST MORSKI RAZBOJ NIKI, GUSARJI REKA V RUSIJI, PRITOK VOLGE GRŠKI JUNAK Tovarišica sprašuje pri pouku : "Janezek, kateri mesec ima osemindvajset dni?" Janezak iza šolske klopi odgovori : "Vsak, gospod učitelj, nekateri pa jih imajo tudi več!" ... VRV, KONOPEC, (NAR.) SKOPJE V gostilni teče pogovor o vseh mogočih stvareh. Nenadoma se oglasi Bosanec: "Z mojom ženom sam skupaj že deset let." "Najbrž hočeš reči "z mojo ženo", ga nekdo popravi. "Ne, s tvojom ženom sam skupaj šele tri tedna." Očka vpraša sin očeta : Ali imajo davki res usta in zobe? "Kje si pa slišal takšno neumnost?" "V trgovini je neki gospod rekel, da mu davki požrejo ves dobiček." MOČAN PRIJEM LETOVIŠČ. V ISTRI SKUPINA PEVKA ZAHOD HORVAT NIH MON - SL. POLI GOLOV TIK, JANEZ ... ... HAVAJSKI VULKAN OTOK PRI AVSTRALIJI PREIZKUS ZNANJA Policaj na cesti ustavi voznika, ki je bil v zadnjem tednu pred novim letom stari znanec. "Tri hude prekrške ste storili!" se razjezi policist. "Še tistega, ki vam je dal vozniško dovoljenje, bi bilo potrebno kaznovati!" Voznik odgovori: "Saj so ga že, zaradi ponarejanja dokumentov!" KRAJ OB DONAVI REŠITEV - VODORAVNO: NAKIT, ANAPA, TAR, ATAKA, DONOVAN, BARON, LALA, ATOM, DINE, LETO, AJAJA, ALABAMA, DT, SJ, REA, LOA, TEST, STISK, ANIKA, KA, OSNIK, SLOM, ITAKA, MAPA, RADO, CAT, ANEVRIN, MA, Direktor, mi lahko povišate plačo?" : reče uslužbenec direktorju "Zakaj pa le ?" , vpraša ta začudeno. "Veste žena je izvedela, koliko plače dobim, pa mi ne ostane več nič žepnine." TOR, OPILEK, IV, MARJANA, NAO, NAPAD, PIRATI, OŽE, OKA, SK, RAM glasilo marec 2014 15 To je VEČKO. VEČ-KO-t samo igra. Je lesena, ekološka, trajn(ost)na igra '4 V VRSTO'. Povezuje ljudi v druženju in igri, ki je dovolj enostavna, da jo lahko igrajo otroci od 4 leta naprej. Mlajši lahko sestavljajo kocke v stolpiče, hiše,ceste, po katerih lahko vodijo frnikule. Naj bo domišljija prožna. Vgravirane črke in številke na kockah omogočajo sestavljanje besed in računanje. Gostinci, si bi lahko želeli bolj izvirno stojalo za menije? »Zakaj ne bi popili še ene kave in vrgli eno rundo?« Bi z njim spletli šal? Večko zmore tudi to. » Večko ni igra, je terapevtski pripomoček. Ima velik potencial. Ga zelo priporočam. « delovna terapevtka v domu za starostnike Slov. Konjice Mizarstvo Košič Damijan s.p. Tel: 040/418-202 Mail: [email protected] www.veckodotme.wordpress.com