Interni informator SŽ – VIT I SŽ – Vleka in tehnika Letnik 3 I številka 8 I november-december AKTUALNO V novi številki preberite: Stran 2 Novoletni voščili direktorja in delavskega direktorja SŽ – VIT Presoja ECM v skladu z uredbo EU 445/2011 znova uspešno opravljena Stran 3 Gasilska vaja PIGD Železniška delavnica Dobova Stran 4 Postavitev muzejskega vagona h „Katici“ na Pragerskem CEDEjČEK meseca Stran 5 Kajenje na delovnem mestu Stran 6 Slabša forma spodnesla trenerja Lokosov Stran 7 Nova razstava v galeriji na stopnišču v Ljubljani Delaven ali deloven Stran 8 Grod vagona Novoletni voščili direktorja in delavskega direktorja SŽ – VIT Spoštovani sodelavci in sodelavke! Spoštovani sodelavci! Ob koncu leta bi se vam rad zahvalil za vaš prispevek k dobremu poslovnemu rezultatu podjetja SŽ – VIT in vam zaželel lepe božično-novoletne praznike ter srečno novo leto 2015. Ob božiču, prazniku miru, upanja in ljubezni, želim vam in vašim domačim vse najboljše in najlepše. Med letom smo se vsak na svojem področju trudili izpolniti cilje iztekajočega se poslovnega leta in večinoma nam je uspelo. Poslovni rezultat leta bo po prvih ocenah dober in tega si želimo tudi v prihajajočem letu. Naši cilji ostajajo visoki oziroma še višji in sledili jim bomo po najboljših močeh. Upam in verjamem, da nam bo skupaj uspelo. Trenutki, ujeti v letu 2015, pa naj vam prineso obilo osebne sreče, trdnega zdravja ter novih spoznanj, srečanj in doživetij. delavski direktor Zdravko Skrbiš Želim vam, da bi kar se da lepo preživeli praznike v krogu svojih domačih in si nabrali novih moči in energije za nove izzive. Želim vam veliko zdravja, osebne sreče in uspehov na delu, da bi bili zadovoljni in optimistični. Srečno! direktor Dušan Žičkar Presoja ECM v skladu z uredbo EU 445/2011 znova uspešno opravljena Besedilo: Peter Župevc, interni presojevalec ECM Fotografija: Jože Jurman Družba SŽ – VIT je uspešno opravila presojo ECM (subjekt, zadolžen za vzdrževanje) na segmentu vzdrževanja v skladu z evropsko uredbo 445/2011 v Centru Dobova in na delovišču v Kopru. Tudi letos je certificiranje izvedla certifikacijska hiša Sconrail (Railway Conformity Across Europe) iz Švice. Na presoji v Centru Dobova (z leve): Primož Godec, Peter Župevc, Cristophe Bellon, Janez Vidovič S strani certifikacijske hiše je bil glavni presojevalec Christophe Bellon. S sicer malce drugačnim pristopom se je posvetil bolj specifičnim vprašanjem kot njegov predhodnik in se tudi odločil za vnovično presojo v Centru Dobova kot tudi za novo lokacijo – delovišče v Kopru. Na dvodnevni presoji je presojevalec naprej na kratko obiskal sedež SŽ – VIT v Ljubljani, kjer se je srečal z Janezom Vidovičem, vodjem Službe za vzdrževanje, ki ga je seznanil z delom naše družbe in aktivnostmi, povezanimi z ECM-om v naši družbi. Presoja 2 se je zatem še isti dan v širši sestavi nadaljevala v Kopru in naslednji dan zaključila v Dobovi. V začetku decembra smo prejeli podaljšan certifikat ECM, ki bo veljal do naslednjega leta, ko se bo presoja po zadnjih informacijah izvajala v dveh delavnicah VITa, kjer se še ni izvedla. Odločitev Sconraila o natančnih lokacijah nam bo posredovana prihodnje leto. Evropska uredba 445/2011 od njene uve- VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike dbe predstavlja velik korak k povečanju varnosti v prometu znotraj Evrope, saj mora vsak lastnik vagonov, ki hoče voziti vagone po evropskih progah, prevzeti odgovornost ECM-a za kakovostno vzdrževanje tovornih vagonov ali jo zaupati nekomu drugemu. To pomeni pošiljati vagone v revizijo in popravila v delavnice, ki so sposobne zagotoviti vzdrževanje na najvišjem nivoju. Podaljšan certifikat ECM na nivoju VIT-a pomeni konkurenčno prednost na evropskem trgu, saj eventuelnemu lastniku vagonov pove, da so delavni- november-december 2014 ce same certificirane v skladu z uredbo EU 445/2011, tako da ni dvoma o njihovi kakovosti kot vzdrževalcu tovornih vagonov. Zahvale za uspešno presojo gredo poleg Janeza Vidoviča seveda tudi koordinatorjema centrov Dobova Jožetu Jurmanu in Divače Dragu Seizoviču ter Primožu God- cu za izdelavo prvega primera netehnične ocene tveganja kot tudi vsem ostalim udeležencem pri sami presoji, ki so k uspešnemu zaključku pripomogli vsak po svojih najboljših močeh. ZGODILO SE JE Gasilska vaja PIGD Železniška delavnica Dobova Besedilo: Peter Böhm, predsednik PIGD Fotografije: Franc Šavrič Gasilska vaja je bila načrtovana in izvedena kot redna letna vaja v mesecu požarne varnosti. Vaja je bila koordinirana z občinsko gasilsko zvezo, ki je tudi poslala svojega opazovalca. S takšnimi vajami se poleg izurjenosti gasilcev kontrolira tudi tehnično stanje opreme, ki je bilo tokrat brezhibno, kar pomeni, da jo dobro vzdržujemo tudi brez financiranja s strani OGZ in GZ Slovenije. Dobovski gasilci v akciji november-december 2014 V letošnjem letu smo posredovali v dveh intervencijah črpanja podtalnice iz brežiške tehtnice za tehtanje železniških vagonov in tovora. Intervenciji sta bili vodeni preko številke 112 in vnešeni v program VULKAN. Varnostni inženir pa je v začetku oktobra organiziral predstavitev uporabe gasilnikov na prah za vse zaposlene v Centru Dobova. Do konca tega leta bomo izvedli še zadnji pregled vseh hidrantov in gasilnikov. Za prihajajoče leto 2015 pa smo že natisnili nove koledarje z motivom z zadnje vaje našega društva. Z gasilskim pozdravom: Na pomoč! VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike 3 Postavitev muzejskega vagona h »Katici« na Pragerskem Besedilo: Matej Arnuš Fotografija: Matjaž Lukner Pragersko je zgodovinsko povezano z razvojem železnice na Slovenskem, saj je pričelo nastajati šele po letu 1846, ko je tod prvič zapeljal vlak proti Celju. Pred tem je naselje tvorilo le nekaj hišic, ki so bile povezane z dvorcem v neposredni bližini kraja, ki je naselju dal ime. Prav zaradi navedenega v kraju čutimo do železnice nek poseben odnos, pa tudi velika večina predvsem starejših krajanov je delovno povezanih z železnico. Tudi zaradi tega med njimi najdemo razumevanje za urejanje stvari, ki predstavljajo zgodovino železnic. Turistično društvo Breza Pragersko-Gaj je prevzelo skrb za vodni stolp, ga primerno uredilo in v njem pripravilo stalno zbirko železniških eksponatov, zbranih na območju nekdanje sekcije Pragersko, ki je segala do Hodoša in Središča ob Dravi. S tem so stolp obvarovali pred propadom in ga ohranili za naslednje generacije. V kraju je postavljena tudi muzejska lokomotiva »Katica«, ki je zanimiva tako za krajane kot obiskovalce, ki jih je v kraju zaradi znanega Strelskega centra Gaj vedno več. Sedaj pa se nam je ponudila priložnost, da smo ob lokomotivi postavili tudi muzejski vagon, ki je bil do sedaj v hrambi v t. i. »ciankomori« – razkuževalnici na Pragerskem. Gre za vagon iz leta 1900 z oznako Cs 207001 (polna oznaka 60 79 0 207001-2) z lesenimi sedeži v enem prostoru. Tako smo septembra s pomočjo službe za vzdrževanje prog realizirali podaljšanje tira za lokomotivo ter 22. 9. 2014 izvedli prestavitev in postavitev muzejskega vagona k lokomotivi »Katici« na Pragerskem. Zaslužnim, da se je omenjena prestavitev sploh izvedla, se ob tej priložnosti tudi še enkrat javno zahvaljujemo: vodji Službe za vodenje prometa Branku Čepku z ekipo, Službi za elektro energetiko ter signalno-varnostne naprave – Janezu Er- kerju z ekipo, vodstvu družbe SŽ – VIT, koordinatorju Centra Maribor Iztoku Lončariču ter strojevodjem in preglednikom vagonov za strokoven nadzor pri dvigu vagona, podjetju Ključavničarstvo Valand, Stojanu Valandu, Matjažu Luknerju za posnete čudovite fotografije, kabelskemu sistemu Pragersko, ki je ovekovečil zgodovinski dogodek in vsem posameznikom, ki so kakorkoli pripomogli, da nam je zgodovinska prestavitev in postavitev muzejskega vagona tja, kamor spada, uspela. Zahvala gre tudi turističnemu društvu Breza Pragersko-Gaj, katero je z veseljem in navdušenjem prevzelo upravljanje nad muzejsko lokomotivo in vagonom. CEDEjČEK MESECA Naprava za vpetje kotne brusilke Besedilo: Dušan Rožac Fotografija: Sandi Rojc Področje: servis tovornih vagonov, Center Divača Avtor: Rado Hrenovec ? Problem: Pri popravilu vagonov je pogosta napaka na tekalu, in sicer navaljanje materiala na tekalni površini kolesnega venca na kolesni dvojici. Navaljanje materiala nastane med obratovanjem vagona. Pri tem nastane rob na tekalni površini kolesnega venca, ki je izven dovoljenih mer. Ta rob je potrebno obrusiti na predpisano mejno mero. Do sedaj se je brusilo z uporabo kotne brusilke tako, da jo je delavec držal v rokah in z njo brusil nastali rob, kar je zahtevalo velik fizični napor. Rešitev: Zato, da si olajša delo, je delavec Hrenovec Rado izdelal pripravo za vpetje kotne brusilke. Brusilko pritrdi v napravo in jo potiska ob kolesni venec, na drugi strani pa drugi delavec ročno vrti kolesno dvojico in tako se z brušenjem posname rob tekalne površine kolesnega venca. S takšnim načinom dela se zmanjša fizični napor in hitreje se opravi delo. Takšen način razmišljanja nam dokazuje, da se s pravilnim pristopom do dela marsikaj lahko poenostavi in izboljša. 4 VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike november-december 2014 VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU ! Kajenje na delovnem mestu Besedilo: Aleš Kastelic Vpliv kajenja na telo Zaradi posledic kajenja v Sloveniji vsako leto umre približno tri tisoč ljudi (kar je šestina vseh umrlih). Pljučnega raka je pri kadilcih kar desetkrat več kot pri nekadilcih, kronične obstruktivne pljučne bolezni kar petindvajsetkrat več, bolezni srca so trikrat pogostejše, možganska kap dvakrat pogostejša pri kadilcih kot pri nekadilcih. Škodljiv učinek nikotina je posledica dolgotrajnega kajenja in zato se te droge bojimo manj, ker smo le redkokdaj priča trenutnemu predoziranju, ki pa ni smrtno, kot se to dogaja pri drugih drogah. www.ivz.si Tobačni dim je mešanica strupenih plinov, tekočin in majhnih trdih delcev, ki škodujejo zdravju. Tobačni dim iz okolja ostaja v prostoru še dolgo po tem, ko je bila cigareta, cigara ali pipa pokajena, in je še vedno strupen. Samo en način je, kako se ga znebiti – da se odstrani vir. Osemurno pasivno vdihavanje ogljikovega monoksida v prostoru, kjer se kadi, je za nekadilce enako petim pokajenim cigaretam v tem času. Posledici izpostavljenosti nikotinu in ogljikovemu monoksidu sta zmanjšanje zmožnosti fizične vadbe bolnikov z angino pektoris in povečano tveganje akutne srčne kapi ter celo smrti bolnikov z boleznimi srca. Kajenje cigaret in poklicna izpostavljenost lahko vzajemno delujejo pri nastanku bolezni na več načinov, saj se tobačni izdelki lahko na delovnem mestu okužijo s toksičnimi snovmi, npr. s svincem, pesticidi in drugimi kemikalijami. Kontrola kajenja na delovnem mestu lahko vsekakor pripomore k boljšemu zdravstvenemu stanju zaposlenih. vpliva na zdravje ljudi, ki so poklicno izpostavljeni škodljivim snovem, kot so: azbest, radon, trdi delci izpušnih plinov ipd. Če je delavec izpostavljen tobačnemu dimu in škodljivim snovem hkrati, obstaja zelo velika nevarnost za nastanek obolenja, kar je razvidno iz sledečih podatkov za azbest, za druge omenjene snovi pa so podatki podobni. Tabela: Tveganje smrti zaradi pljučnega raka pri izpostavljenosti tobačnemu dimu in azbestu Skupno število smrti: 1946 Število smrti zaradi pljučnega raka 450 zaradi: a) kajenja cigaret: 94 b) izpostavitve azbestu: 44 c) kajenja in azbesta: 303 d) nepovezane s kajenjem in azbestom: 9 (Selikoff I. J.: Two comments on smoking and the workplace. Am J. Public Health,1981; 71: 92) V naših delavnicah obstaja velika verjetnost istočasnega delovanja škodljivih snovi in kajenja. Kajenje najbolj škodljivo november-december 2014 VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike Ukrep za zmanjšanje tveganja Nehoteno vdihavanje cigaretnega dima je gotovo velik problem. Marsikdo se mu sicer lahko izogne, še več pa je takih, ki tega ne morejo in so na silo izpostavljeni tobačnemu dimu iz okolja. Posebej so tukaj v nevarnosti otroci, ki se povečini temu ne morejo izogniti ali pa uveljaviti svoje volje enostavno zato, ker so še premajhni. Vendar pa se tudi veliko zaposlenih nekadilcev ne uspe izogniti pasivnemu kajenju. Veliko zaposlenih nima možnosti, da bi spremenili svoje delovno okolje ali zapustili svoje službe in s tem zaščitili svoje zdravje. Svoboda kajenja ni temeljna človekova pravica. V neposredni povezavi s kajenjem je temeljna človekova pravica pravica slehernega posameznika, da ne kadi, da ni izpostavljen kajenju in da je zaščiten pred kajenjem. Ta pravica je neposredno povezana s temeljno pravico do zdravja in zdravega življenjskega okolja. Ker je prav ta slednja temeljna, ima država z ustavnopravnega vidika dolžnost storiti prav vse, kar je v njeni moči, da jo učinkovito zaščiti. Brez posega v svobodo kajenja 5 kadilcev pa gotovo ni mogoče učinkovito varovati pravice nekadilcev. Splošna svoboda ravnanja pa na drugi strani pomeni, da je v državi dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano – tudi kajenje. Najučinkovitejši ukrep za zmanjševanje nevarnosti obolevanja zaradi raka, povezanega s tobakom, je sploh ne kaditi oz. opustiti kajenje. Dokazano je, da se tveganje preteklim kadilcem zmanjšuje in po 10 do 15 letih po opustitvi kajenja skoraj doseže raven nekadilcev. Koristi opustitve kajenja: ● po dvajsetih minutah se krvni tlak in srčni utrip znižata, telesna temperatura okončin se normalizira, ● po osmih urah se normalizira vrednost ogljikovega monoksida v krvi, ● po dvajsetih minutah začne upadati nevarnost srčnega infarkta, ● po dveh dneh se začneta izboljševati voh in okus, po treh dneh se relaksirajo stene bronhijev, kar olajša dihanje in poveča pljučno zmogljivost, ● po treh tednih se zmanjša nastajanje sluzi v pljučih, izboljša se krvni obtok, ● po dveh mesecih se izboljša prekrvitev okončin, ● po treh mesecih se zmanjša kašelj, ● po enem letu se skoraj za polovico zmanjša ogroženost s srčnim infarktom, ● po petih letih se za polovico zmanjša ogroženost s pljučnim rakom, ● po desetih letih je ogroženost s srčnim infarktom ali možgansko kapjo skoraj enaka kot pri nekadilcu, nevarnost raka pomembno upade. ● Kajenje kot ekonomska kategorija Kajenje predstavlja poleg tveganja za okvaro zdravja tudi velik strošek tako za kadilca kot za družbo, ki plačuje zdravstveno oskrbo obolelih. Če se osredotočimo zgolj na osebne finance kadilca oziroma na družinski proračun kadilca, lahko iz- računamo izredno velike izdatke za tobačne izdelke. Ob predpostavki, da kadilec pokadi škatlico cigaret dnevno, to pomeni 3 EUR izdatkov dnevno. Na letni ravni to znese preko 1.000 EUR izdatkov – navadno pa k tobačnim izdelkom sodi še kava ali alkoholne pijače, kar izdatke še poveča. V času gospodarske krize in ob stalnem zmanjševanju plač in drugih dodatkov imajo kadilci torej veliko možnost prihrankov, poleg tega pa lahko storijo velik korak k ohranjanju zdravja. Običajno je novo leto priložnost za razne zaobljube in prelomnice v življenju. Upam, da se bo čim več naših kadilcev ob novem letu odločilo za spremembo načina življenja in opustilo kajenje. Vsem zaposlenim želim varno in zdravo leto 2015. ŠPORTNE NOVICE Slabša forma spodnesla trenerja Lokosov Besedilo: Borut Planinšič Za kegljači mariborske Lokomotive, ki so se spomladi kot zmagovalci območne lige v kvalifikacijah potegovali za povratek v tretjo državno ligo, je to pot manj uspešna polsezona v prvi ligi OTS Maribor 2014/15. S po štirimi zmagami in porazi ter osmimi osvojenimi točkami so na šele petem mestu, za vodilnim Invalidom zaostajajo za pet točk (tekmovanje se bo nadaljevalo 11. januarja). Še slabšo jesen so preživljali kegljači drugega železničarskega kluba KK Krilato kolo. Ti bodo nadaljevanje prvenstva z vsega štirimi točkami pričakali na devetem, zadnjem mestu. Rezultati pod pričakovanji so spodnesli trenerja Igorja Skazo, na čelu Lokosov je sedaj znova 6 prekaljeni Franc Ilešič. Za moštvo s(m)o nastopali: Erik Haložan, Dalibor Katavić, Izet Lemezović, Borut Planinšič, Avgust Volšek, Igor Skaza, Jože Špenga in priložnostno Milan Mali, Peter Rakovič in Leon Polše. Bolje se je po številu osvojenih točk (10) v A-skupini druge lige odre- VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike zala druga ekipa Lokomotive, ta je s petimi zmagami na prvem mestu (ženska ekipa Krilatega kolesa je s šestimi točkami četrta), medtem ko je tretja ekipa v B-skupini iste lige s štirimi točkami na šestem, predzadnjem mestu (druga ekipa KK Krilato kolo je z osmimi točkami tretja). november-december 2014 OBVESTILA IN NAPOVEDI Nova razstava v galeriji na stopnišču v Ljubljani Igor Debevec Obrazi Kube O avtorju: Kuba je otok neštetih obrazov. Neustavljivo privlačna narava, bogata zgodovina in še bogatejša kultura. Kuba je izjemna, kaotična, sproščena, čudna, zabavna, nelogična, revna, bogata, posebna. In takšni so tudi njeni ljudje. Mozaik različnih etničnih skupin od potomcev španskih osvajalcev, pomešanih s potomci pradavnih prvotnih prebivalcev Taino ter Afričanov, ki so jih osvajalci pripeljali na otok kot delovno silo na plantažah sladkornega trsta, tobaka, kave in drugih dobrin. Moji fotografski začetki segajo v leto 1980, v čas analogne fotografije, pretihotapljenih kemikalij in foto papirja iz Italije, majhne temnice, polne razvitih fotografskih filmov, v čas ruskih in vzhodnonemških fotoaparatov, ko smo s prijatelji iskali motive in svoj kreativni jaz po naši ljubi domovini. V njihovem vsakdanjiku, kjer znaša povprečna mesečna plača borih 15 evrov, ne manjka glasbe, plesa, ruma, vročine, pa tudi melanholije in spontanosti, obrazi pa govorijo prav te zgodbe. V zadnjem času se ukvarjam z “ulično“ fotografijo, ki prikazuje posameznike ali skupine v njihovem spontanem vedenju na javnih mestih. Fotografije prikazujejo življenje ulice in delujejo kot ogledalo družbe. Zavedam se, da z izbiro prave kompozicije in določenega trenutka lahko prikažem ljudi na ironičen način, po drugi strani pa posegam tudi globoko v njihovo osebnost. Poleg te zvrsti dokumentarne fotografije uživam še v krajinski in popotniški fotografiji. Vprašam se, zakaj so vsi ti ljudje videti tako srečni? So res srečni? Star kubanski pregovor pravi: »Ko sonce vzide, vzide za vse ljudi«. Oziroma biti srečen s tistim, kar imaš, kar imamo vsi, tisto, kar nam je vsem enako. Sodeloval sem na 100 mednarodnih razstavah po vseh državah bivše Juge, v Italiji, Belgiji, Danski, Irski, Grčiji, Češki, Slovaški, Madžarski, Romuniji, Bolgariji, Turčiji, Egiptu, Iranu, Indiji, Argentini, Združenih državah Amerike, Kanadi in na Kitajskem. Za svoja dela sem do sedaj prejel 14 nagrad in priznanj. Od leta 2014 sem član Ameriške fotografske zveze PSA. tografija mi pomeni strast in veselje, z njo lahko ustavim čas in hkrati ustvarjam spomine. Ponuja mi svoj pogled na svet. Veliko je malih stvari okoli nas, ki jih v tej potrošniški naglici prezremo. Skozi objektiv vidim ta svet drugače, daje mi pozitivno energijo. Fo- Moje fotografije so namenjene vsem, ki imajo moč in oko, da lahko ta pogled vidijo. I. D. JEZIK, ZRCALO PODJETJA Delaven ali deloven Besedilo: Andreja Rozina V zvezi z omenjenima pridevnikoma se v praksi pojavlja veliko napak. Če ste pomislili, da pretiravam z natančnostjo, da je vendar razlika »samo« v eni črki, vam v premislek ponujam naslednje: ena sama črka spremeni pomen besede (zavora, zapora). Pomen besede lahko spremeni tudi »samo« preglas (v nemškem jeziku: schon – že, schön – lep). Ali pa »samo« naglas (zadovóljen, zadovoljén) – previdnost ne bo odveč, če morate besedi prevesti v drug jezik – ne bo dovolj, da ju samo različno naglasite. Ste torej delavni ali delovni? Imate delavne ali delovne navade? Imate gibljiv delavni ali delovni čas? Lahko si pomagate s preprostim pravilom: november-december 2014 ● delaven: lastnost osebe Primeri: delaven človek Delaven je torej tisti, kdor rad dela, je aktiven, dejaven, priden, marljiv. ● VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike deloven: lastnost predmeta, pojma Primeri: delovne navade, delovni čas, delovni načrt, delovno mesto, delovna knjižica, delovni pogoji; delovni posto- 7 pek, delovni pult, delovno razmerje, delovna obleka, delovni čevlji, delovni nalog. Kaj pa kolektiv ali skupina? Sta delavna ali delovna? Ker gre v obeh primerih za skupnost ali organizacijo ljudi, ki jih povezuje skupno delo ali skupni interes, najprej pomislimo na prvo možnost – delavni. Vendar sta v skladu z zgoraj navedenim pravilom kolektiv in skupina pojma in ne osebi. Delavni so torej člani delovnega kolektiva ali delovne skupine. Grod vagona Wagenkasten Wagon body Zgradba groda vagona je odvisna od njegove namembnosti, zato se grodi vagonov med seboj razlikujejo po vrsti, obliki in velikosti. V železniški terminologiji se za grod vagona uporabljata tudi izraza omara ali nadgradnja vagona (po nemškem zgledu Wagenkasten oz. Wagenaufbau). Vrsta (serija) E / Gattung E / type E čelna stena Stirnwand end wall dvokrilna vrata doppelflügelige Tür double-wing door stranska stena Seitenwand side wall tečaji Scharniere hinges napis Anschrift inscription zapah Verriegelung lock obročki, ušesa Ringe, Seilösen loops, rope eyes SMEH JE POL ZDRAVJA vlečno sidro Seilhaken tow hook UREDNIŠTVO Vaše prispevke in predloge za interni infor-mator VITraž sprejemamo po elektronski pošti do 21. 1. 2015. Na elektronski naslov nas obveščajte tudi o dogodkih v SŽ – VIT, da se jih bomo lahko udeležili in utrinke objavili v informatorju. Uredništvo si pridržuje pravico do lektoriranja besedil in do tiskarskih napak. Kontaktni podatki: E-naslov: [email protected] Telefon: 01 291 23 59 Če želite VITraž prejemati po elektronski pošti, pošljite sporočilo na [email protected] VITraž si lahko preberete tudi na naši spletni strani: www.sz-vit.si. www.jokideo.com 8 VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike november-december 2014