Svetopisemski G L A S N I K - Svetopisemska družba Slovenije
Svetopisemski G L A S N I K DRUŠT VO SVETOPISEMSKA DRUŽBA SLOVENIJE Božič 2013 OB 20. OBLETNICI Spominjam se, kako je predsednik odbora za prevod Svetega pisma prof. dr. Krašovec nas prevajalce leta 1993 povabil, naj se včlanimo v Svetopisemsko družbo Slovenije. In smo se včlanili. Razumeli smo, da je ta slovenska ustanova povezana s svetovno organizacijo Združenih svetopisemskih družb, ki nam hoče pomagati, da bo prevod dobro pripravljen za natis in bo lahko po zmerni ceni šel med ljudi. Preko nje oz. preko ene njenih ustanoviteljic, Britanske in inozemske biblične družbe, smo po 2. vatikanskem koncilu, leta 1974, Slovenci dobili ekumensko izdajo Svetega pisma v eni knjigi, ki je bila prva izdaja Svetega pisma, ki je bila namenjena tako protestantom kot katoličanom. Matematično je stvar jasna: preteklo je dvajset let. Ob tem dogodku pa se je dobro vprašati, ali je bilo vredno ustanoviti to slovensko društvo? Ali se je v teh dveh desetletjih pokazalo, kako je prispevalo k širjenju branja in s tem k ljubezni do Božje besede? Po tem, kar poslušamo in beremo te dni o korupciji v slovenski družbi, bi morali reči, da je težko govoriti o blagodejnem vplivu delovanja Svetopisemske družbe na življenje med državljani Republike Slovenije. Toda pokazatelji, ki so lahko pomembni za politike in medije, nikakor niso merilo tega, kar je skrito v srcih in vendar deluje. Leta 1996 je tudi z veliko prizadevnostjo upravnega odbora in uslužbencev Svetopisemske družbe izšel Slovenski standardni prevod Svetega pisma. To je bil velik praznik za verne kristjane »Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov.« (Mt 1,23) V dneh, ko se veselimo Emanuelovega prihoda med nas, vam sodelavci Svetopisemske družbe Slovenije želimo obilje njegove bližine in pristnega veselja, ki naj vas spremlja in prevzema vsak dan leta 2014. in za vse ljudi dobre volje v Sloveniji. Istega leta je slovenska Svetopisemska družba postala polnopravna članica Združenih svetopisemskih družb. Vsako človeško delo pa je nepopolno. Spominjam se sodelovanja pri iskanju napak in neskladij, da bi bile nove izdaje in ponatisi manj nepopolni. Sam vem, kako sem bil vesel, da je lahko izšla tudi žepna izdaja Svetega pisma v slovenščini. Prej sem nekoč kupil v tako priročni obliki francosko Jeruzalemsko Biblijo. Živel sem v časih, ko Svetega pisma ni bilo mogoče kupiti, zdaj res nihče ne more reči, da ne more imeti lastnega izvoda Svetega pisma. Prav zato pa se s tem večjo težo postavlja vprašanje, kako pomagati ljudem, da bodo brali in sicer s pridom brali besedo, tako, da bodo osebno slišali samega Boga, ki nam govori danes, in bi po tej besedi verovali. Naj naprej razmišljam o kratki zgodovini naše Svetopisemske družbe kot o boju z njegovimi vzponi in padci. Prepričan sem, da so možje in žene, ki so Družbo ustanavljali, iskreno želeli biti z Bogom proti vsem in vsemu, kar je Bogu nasprotno. Isto lahko rečemo za člane in članice upravnih odborov, ki so se zvrstili v teh dvajsetih letih in so po svojih sposobnostih, usposobljenostih in izkušenostih in darovih prispevali k delu za Sveto pismo v naši državi. Enako velja ta predpostavka za tiste, ki so sodelovali v nadzornem svetu in častnem razsodišču. Posebej bi rad dal vse priznanje prvemu predsedniku Upravnega odbora in društva g. Janku Jeromnu. Bil je na tem mestu v težavnem obdobju začetkov in tudi velikih dosežkov, predvsem ob izidu tako pričakovanega Standardnega prevoda 1996. Kot ekonomist in velik ljubitelj knjig, predvsem pa Knjige, je z veseljem dajal pobude in pomagal uveljavljati Svetopisemsko družbo v našem okolju. Poglavje zase je »mala čreda« uslužbencev, ki niso gledali na to, ali so dovolj plačani za svoje delo, ampak so vse do naših dni nesebično sprejemali nase bremena za širjenje Božje besede. Sam zdaj vidim, kako samoumevno se njihovo delo prepleta, ko bi velikokrat lahko kdo rekel: To ni moje področje; ali: Moj čas je potekel. Potem pa ostane široko polje dejavnosti prostovoljnih sodelavcev, članov in molivcev na Božji strani. Naše poslanstvo lahko povzamemo takole: Poklicani smo k razvijanju dela s Svetim pismom, da bi njegovo sporočilo lahko doseglo, izzvalo in preobrazilo življenja ter prineslo božjo spravo in ozdravljenje ljudem v naši deželi. Tudi s predsodki se je treba bojevati, vendar z delom, ki govori samo zase, in s pojasnjevanjem, da je danes Svetopisemska družba v službi vseh krščanskih Cerkva na področju države in deluje kot povezava prav zato, ker je Sveto pismo skupno vsem kristjanom. In tudi to, da se načela dela v okviru Združenih svetopisemskih družb stalno dopolnjujejo, da bi kar najbolje ustrezala tej usmeritvi. Da torej lahko danes posamezne svetopisemske družbe pripravljajo prevode in izdaje Svetega pisma tudi po željah in načelih posameznih Cerkva in ne samo ekumenske izdaje. Seveda bi radi kar najbolj pomagali tudi pri prizadevanjih za pogosto in sadu polno branje Svetega pisma, naj si bo v bogoslužju, v skupinah ali zasebno, a jasno je tudi, da ne smemo posegati v načine dela s Svetim pismom, ki so lastne posameznim krščanskim veroizpovedim. Napetost, ki je na področju sodelovanja, tudi ekumenskega, značilna za našo deželo, je tudi del tistega boja, ki ga moramo vsi bojevati skupaj z Bogom, ne proti Bogu. Potem se ni bati za prihodnost Svetopisemske družbe Slovenije, še manj seveda za prihodnost Božje setve v deželi pod Triglavom. Prof. dr. Marijan Peklaj, predsednik Svetopisemske družbe Slovenije B O Ž J A B E S E DA V O D R E Š E N J S K E M N A Č R T U RAZMISLEK O TEMELJIH NAŠEGA POSLANST VA Bog, ki se nam razodeva v Svetem pismu, je Bog, ki govori. S svojo besedo ustvari svet, z besedo pokliče Abrahama, spregovori Mojzesu, pokliče preroke in da obljube Davidu. V določenem času se nato sam razodene kot učlovečena Beseda, Jezus Kristus. In v Novi zavezi nato ključno vlogo zavzame »beseda evangelija« (Apd 15,7; Kol 1,5), sporočilo o Kristusovi smrti, vstajenju in milostnem daru, ki izhaja iz tega dogodka. Vse se godi prek besede. Božja beseda, ki je osnovni, primarni način Božjega razodetja človeštvu, je dinamična, vedno aktualna, ker »neposredno posreduje« Boga samega, njegovo življenje, njegovo osebo. V tej Božji »ekonomiji« pa dobi pomembno mesto še druga oblika Božje besede: poleg besede, ki jo Bog izgovarja in z njo ustvarja in prenavlja svet, govorimo tudi o »zapisani Božji besedi«, Svetem pismu. Biblija je od Boga podarjeno, navdihnjeno orodje, medij ali sredstvo, s pomočjo katerega lahko ljudje zaslišimo in izkusimo tisto primarno, delujočo in osebno Božjo Besedo. Sveto pis- mo je poseben, vnaprej pripravljen prostor, kamor lahko vstopimo in se srečamo z živim Bogom. Dejstvo, da je Bog človeštvu milostno podaril Sveto pismo, lahko primerjamo z drugim, večjim milostnim darom: da je Božji Sin postal človek. Prav kakor je bil Kristus popolnoma in v resnici človek, navzven enak drugim ljudem, tako je Sveto pismo izraženo v človeški govorici, ki se navzven prav nič ne razlikuje od ostalih človeških besed. Toda Kristus je v resnici hkrati tudi popolnoma in resnično Bog – in na enak način je Sveto pismo, ko ga beremo z očmi vere in pod vodstvom Svetega Duha, živa Božja beseda, ki v nas ustvarja življenje iz smrti. Sveto pismo je torej temeljni milostni dar Cerkvi, njen konstitutivni element (in dokument), h kateremu se neprestano vrača, da bi slišala Božji glas. Različne krščanske tradicije se nekoliko razlikujejo v tem, kakšno vlogo naj bi imelo Sveto pismo v Kristusovi Cerkvi, vendar pa se vsi strinjamo, da gre za enega največjih Božjih darov, ki je dan in zaupan Cerkvi v oskrbo in uporabo. In ravno tukaj lahko našo pozornost obrnemo k svetopisemski družbi. Svetopisemske družbe so nastale tako, da so se predstavniki različnih cerkvenih denominacij strinjali, da bi to eno delo lahko opravljali skupaj – da bi ustanovili skupno družbo, ki bo odslej skrbela za Sveto pismo v korist vseh. Lahko bi rekli, da so različne cerkve ta del svojega poslanstva prenesle na to eno skupno organizacijo. Svetopisemska družba je torej nekakšna »prvina« enosti Kristusove Cerkve, ker se v njej ta enost že uteleša in kaže navzven – ob osredotočenosti na zapisano Božjo besedo. Ravno zato o svetopisemski družbi ne moremo razmišljati ločeno od Cerkve: je del Cerkve, vkolikor ji je zaupan točno določen del poslanstva Cerkve; je pod Cerkvijo, ker ji služi in ker jo je Cerkev (v pluralnosti svojih denominacij) ustanovila; lahko pa je tudi »prednja straža« Cerkve – v tem, da s posvečenostjo svoji točno določeni nalogi spodbuja in pomaga širši Cerkvi pri opravljanju celote njenega poslanstva. Zato smemo reči, da je svetopisemska družba udeležena v delovanju Boga samega. »Svetopisemske družbe razumejo svojo nalogo kot soudeleženost v Božjem poslanstvu – v delu Očeta, Sina in Svetega Duha« (dokument Identiteta in etos Združenih svetopisemskih družb, 2000). Če je zapisana Božja beseda ključno sredstvo, ki si ga je Bog izbral za to, da se bo razodeval človeku, je dejavnost, ki skrbi za dostopnost tega sredstva za vse ljudi, gotovo udeležena v Božjem delu. To še posebej jasno vidimo pri prevajanju Svetega pisma, ki je »v središču našega delovanja« (Newportska deklaracija ZSD, 2004). Vsak prevod v nov jezik ali za novo ciljno skupino pomeni majhno »učlovečenje« Božje zapisane besede za to skupino in nov korak v uresničevanju Božjega večnega načrta. zajo Božjemu načrtu? Koliko metode, ki jih uporabljamo, odražajo značaj njegovega razodetja? Bo projekt primogel k temu, da bo Božja beseda dosegla svoj cilj v našem prostoru? – V tej luči je tudi jasno, da si moramo prizadevati ne le za dostopnost Svetega pisma, ampak tudi »pomagati ljudem do živega stika z Božjo besedo«. Torej so pomembni projekti, ki pomagajo ljudem brati, razumeti in »doživeti« Božjo besedo. Matjaž Črnivec, generalni tajnik Svetopisemske družbe Iz povedanega lahko povzamemo vsaj naslednje štiri sklepe za naše konkretno delovanje: 1. V zavesti, da smo udeleženi v Božjem delu, ki daleč presega naše človeške moči, moramo svoje poslanstvo opravljati z veliko ponižnostjo, »v strahu in trepetu« (Flp 2,12), v molitvenem duhu. 2. Napravimo lahko pomemben sklep glede narave našega dela: nismo najprej založniška niti karitativna,temveč misijonarska organizacija. Udeleženi smo v Božjem »pošiljanju besede«, ki je v marsičem podobno delu misijonarjev doma in po svetu. 3. Delovanje Boga, ki govori svojo besedo in z njo rešuje, oživlja in povezuje ljudi, naj se vpisuje v vse, kar delamo. Naša odgovornost je, da se vselej spominjamo na to primarno dejstvo in mu dopuščamo, da oblikuje, označuje in daje smisel vsem našim aktivnostim, tudi tistim, ki so navidez najmanj »duhovne«. 4. Pri našem načrtovanju in strategiji morajo biti v ospredju naslednja vprašanja: V kolikšni meri zadani cilji ustre- To poslanstvo želimo v prihodnje uresničevati v skladu z naslednjo vizijo: • Naš cilj je učinkovito inkulturirati biblično sporočilo, odkrivati možnosti kulturno ustrezne komunikacije in zagovarjati njegov pomen za širšo družbo, da bi lahko postalo sprejet in sprejemljiv del sodobnega slovenskega življenja. • Zamišljamo si novo kulturo branja Svetega pisma (oziroma sprejemanja, vsrkavanja, uživanja) v zasebnih, skupinskih in javnih sferah. • To srečevanje s svetopisemskim sporočilom naj bi imelo preobrazben učinek, tako da bo oblikovalo življenja ljudi v Cerkvi in prek njih tudi življenja tistih izven nje. 2 0 13 V O G L E DA L U Dobrodelna kampanja ob nedelji Svetega pisma Kot se gotovo še spomnite, smo v januarju, ob nedelji Svetega pisma, izvedli kampanjo »Podarjam in Berem Besedo«, ki je naša najobširnejša dobrodelna kampanja v letu, saj v okviru le-te prosimo za pomoč v preko sto župnijah po vsej Sloveniji. V okviru letošnje kampanje smo zbirali sredstva za brezplačna Sveta pisma, ki so jih prejeli ljudje na najbolj odročnih predelih Madagaskarja, med katerimi že 27 let deluje slovenski misijonar Tone Kerin. Na pobudo se je odzvalo preko 200 dobrotnikov, ki so skupno darovali 3.428 EUR, s katerimi smo lahko za Tonetove Malgaše od svetopisemske družbe na Madagaskarju kupili preko 720 celotnih Svetih pisem. Misijonar Tone odtlej deli Besedo vsem, ki znajo brati in so se zanjo pripravljeni malo potruditi. Vsem, ki so tako prejeli Sveto pismo, je to vir izjemnega veselja! Tone Kerin nas je prosil, naj se v njegovem imenu ter v imenu vseh »njegovih« Malgašev iskreno zahvalimo vsem, ki ste darovali za omenjeni projekt. kot model, ki ga priporočajo tudi drugod po svetu. Vabimo vas, da se Bogu skupaj zahvalimo za to priložnost, ter ga prosimo, naj to sodelovanje blagoslavlja tudi v prihodnje. Slovenska beseda na Broadway-u Aprila smo ob tednu knjige pristopili k zanimivemu mednarodnemu sodelovanju. Kolegi iz Ameriške svetopisemske družbe so nam omogočili, da na velikem ekranu sredi Broadway-a v New Yorku objavljamo misli o Svetem pismu v slovenščini. K temu smo povabili naše uporabnike socialnih omrežij in odzvalo se jih je preko trideset. Slovenski odgovori na vprašanje »Kaj je zate Sveto pismo?« so tako »živeli« sredi »središča sveta« kar teden dni. Povezovanje z drugimi svetopisemskimi družbami v regiji V zadnjih nekaj letih smo se povezali z drugimi svetopisemskimi družbami, ki delujejo na območju nekdanje Jugoslavije ter Albanije. Ugotovili smo, da se pri svojem delu srečujemo s podobnimi izzivi in smo svoje sodelovanje, ki je dotlej obstajalo le na področju tiska knjig, v preteklih nekaj letih še razširili s skupnimi projekti za širjenje kulture branja Svetega pisma. S tem smo pritegnili pozornost velikih Svetopisemskih družb, ki naše regijsko povezovanje vidijo Zaključek tedna knjige obeležili z moškim zajtrkom na temo Knjige vseh knjig na promocijski stojnici. Odzivi mladih na knjižico so bili izjemni: •»Prevod je primeren za delo z mladinskimi skupinami. Moja skupina rada prebira njegove vrstice.« (Luka) Tik pred prvomajskimi prazniki, ob zaključku tedna knjige, smo v Zavodu Sv. Stanislava v Šentvidu, v sodelovanju z društvom »Družina in Življenje«, pripravili moški zajtrk, na katerem je preko 250 mož prisluhnilo gostu iz Ameriške svetopisemske družbe Samuelu Lufiju, ki jih je navdušil s svojim pričevanjem o tem, kako se je v življenju odločil dati prednost odnosu z Bogom ter skupnemu branju Božje besede s svojo ženo. Na dogodku nas je kot častni govornik nagovoril tudi ameriški veleposlanik v Sloveniji, g. Joseph Mussomeli. Ob koncu je generalni tajnik Svetopisemske družbe Matjaž Črnivec vse prisotne pozval, naj sprejmemo »moško« odločitev, da bomo naslednjih 30 dni vsakodnevno brali Sveto pismo v okviru kampanje »Berem Besedo«. Življenje z Jezusom Na tretjo soboto v septembru smo se ponovno zbrali na festivalu Stična mladih, kjer smo preko 6.000 mladim udeležencem festivala brezplačno podarili že drugo knjižico Življenje z Jezusom, ki prinaša prevod Apostolskih del ter Drugega in Tretjega Janezovega pisma v sodobno slovenščino. Knjižica predstavlja najboljšo možno popotnico udeležencem festivala, saj so lahko ravno preko zgodbe prvih apostolov zaslutili, kakšen naj bo njihov osebni odziv na geslo festivala, ki je bilo letos vzeto iz 28. poglavja Matejevega evangelija: »Pojdite in naredite vse narode za moje učence.« (Mt 28,19) Podobno kot lani smo tudi letos udeležence festivala povabili k sodelovanju v delavnici, spoznavali pa so nas lahko tudi •Novi »prevod« Svetega pisma Življenje z Jezusom mi je zelo všeč, saj je lažji za branje in razumevanje.« (Klara) •»Knjižico Življenje z Jezusom smo razdelili med mlade in 7. razred OŠ, ki so Lukov evangelij prebrali z navdušenjem.« (Katja) •»Ta prevod Svetega pisma je tak, da zadane bistvo. Super je. Za mlade, za ljudi današnjega časa.« (Primož) •»Zdi se mi super, da je Božja Beseda napisana v jeziku, ki je bližji mladim. Upam, da bo čim več takšnih izdaj.« (Borut) V posebno veselje nam je, da je Življenje z Jezusom v korist tudi številnim pastoralnim delavcem, kar je v končni fazi tudi namen tega projekta. S. Jana je tako dejala: »Življenje z Jezusom sem uporabila v več mladinskih skupinah in moram reči, da gre za izkušnjo, ki kliče po še!« Po festivalu Stična mladih smo nadaljnjih 2.000 izvodov knjižice podarili tudi članom ostalih Cerkva po vsej Sloveniji. Pri tem se želimo še posebej zahvaliti vsem dobrotnikom Božje besede, ki ste s svojimi darovi kar 4.300 mladim omogočili srečevanje z Božjo besedo v jeziku, ki jim je blizu. Recesija v portugalščini Veseli nas, če naše delo pride prav tudi bratom in sestram po svetu. Še posebej smo se razveselili za našo knižico Recesija, ki je izšla tudi v portugalščini. SVETOPISEMSKI MARATON »NA JVEČJA JE LJUBEZEN« V prvem tednu oktobra se je po vsej Sloveniji odvijal že šesti Svetopisemski maraton, ki smo ga izvedli skupaj s prostovoljci iz številnih gibanj in Cerkva. Ko smo s člani te ekipe v letu 2008 prevzeli »maratonsko« pobudo od nekaterih župnij, ki so svetopisemski maraton izvedle leta 2007 v počastitev leta Svetega pisma, si nismo znali predstavljati, da bo to že v nekaj letih postal tako razširjen in velik dogodek. Branje pri Sv. Jožefu, na Prešernovem trgu v Ljubljani (kjer smo vsak dan maratona brali po nekaj ur) ter branje drugod po Sloveniji, pa je spremljal tudi bogat spremljevalni program, v okviru katerega so vsak večer potekala predavanja, ob koncu tedna pa so se jim pridružile tudi delavnice slavljenja. Te smo pripravili skupaj s skupino Svetnik ter go. Nado Žgur, udeležilo pa se je 30 voditeljev slavljenja. Tri sodelujoče glasbene skupine so v soboto zvečer pripravile tudi koncert sodobne krščanske glasbe, katerega se je v cerkvi sv. Jožefa udeležilo več kot 250 mladih. Svetopisemski maraton 2013 smo sklenili v nedeljo popoldne s predstavo koroškega duhovnika Janka Krištofa z naslovom »Prerok«, ki izbranim svetopisemskim besedilom vélikih prerokov Stare zaveze, postavi ob bok podobe današnje človeške družbe in nam tako temeljito izpraša vest. Celotedenskemu branju pri Sv. Jožefu v Ljubljani se je namreč letos pridružilo še skoraj 50 krajev po vsej Sloveniji, v katerih so potekali »mini« maratoni. Ljudje so se k branju Božje besede zbirali za različna časovna obdobja — nekateri za 24 ur, drugi za 12-urno branje preko noči, tretji pa za nekaj urno branje ob večerih. Tako smo skupno ves teden premišljevali Besedo ob vodilnem geslu »Največja je ljubezen« (Prim. 1 Kor 13,13). Z njim smo želeli vse bralce in poslušalce povabiti k osebnemu srečanju z Božjo ljubeznijo, saj le, če sami doživimo takšno ljubezen, smo jo zmožni podeliti tudi z drugimi. Glede na izjemne odzive je bil namen dosežen. Katarina je na primer zapisala takole: »Vsako leto me na maratonu Gospodova Beseda znova preseneti, me poučuje, tolaži, spodbuja in nagovarja.« Zaključna zahvala V duhu praznovanja ob »oživljeni oživljajoči Besedi« velja hvaležnost Bogu, mreži prostovoljcev in vsem ljudem, ki ste in smo Svetopisemski maraton »vzeli za svojega«; za njegovo izvedbo tudi darovali in se tudi na ta način povezali v ljudstvo živega Boga. Poročna noč - Maratonski utrinek Samo dva razloga sta, da se v nočnih urah odpravim ven, — tako je zaradi mojega zapečkarstva – ali grem k polnočnici ali pa na ohcet. Prvo je redno enkrat letno, drugo pa le na vsake kvatre. Včerajšnji nočni izhod na Svetopisemski maraton bom uvrstil med te kvatrne dogodke, priča sem bil poročni noči. Naj vam razložim, zakaj pravim tako. Prvič zato, ker je bilo vzdušje lepo kot na ohceti. Rahli zaspanosti je bil primešan sladek občutek, da sem priča nečemu lepemu, enkratnemu. In bil si povabljen. Drugič pa zato, ker me na to razmišljanje navajajo besede teologa, pesnika iz 5. stoletja, svetega Jakoba, škofa iz Saruga. Pravi tako: »Ženin dviga nevesti tančico; obraz starozaveznih prerokb je razkril Kristus, ženin.« Tako se zgodi poroka med nevesto Biblijo in ženinom Kristusom. Kaj mi ta misel pove o včerajšnjem dogodku branja? V kapeli pri Svetem Jožefu je kot na pravi poročni gostiji, vzvišeno mesto na mizi-oltarju zaseda Biblija, nevesta. Nočni bralci, nas šest popotnikov, ki smo odstirali zagrinjalo Mojzesovi postavi, mi pa smo bili ženin. Zbrani v Kristusovo telo, smo se pustili vplesti poročni noči. Novi človek je oznanjal starodavne besede, ki so postajale Nove besede. Še enkrat več se ob tem razmišljanju zavedam dostojanstva, da smo poklicani biti Cerkev, Kristusovo skrivnostno telo. Kristus vsak trenutek potrebuje to, kar je našega človeškega, da nam daje v svet kar je božanskega. Včeraj je bil to naš glas, ki je dal duha črki Svete knjige. »In Beseda je bila Bog. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi.« (Jn 1,1-2) Primož E., gibanje Pot POTOVANJE V OSRČJE SVETEGA PISMA - NOV KORAK POBUDE BEREM BESEDO Gotovo ste že slišali za pobudo »Berem Besedo« in knjižno kazalo »Mojih trideset dni s Svetim pismom«, s katerim smo v dveh letih več kot trideset tisoč Slovencev spodbujali k rednemu branju Svetega pisma. Čas je, da v tej pobudi naredimo nov korak.V mislih imamo knjigo »Bistvenih sto«, s katero vas želimo povabiti na »potovanje v osrčje Svetega pisma«. Knjiga prinaša premišljevanja za poglobitev ob branju izbranih stotih odlomkov iz Stare in Nove zaveze. Nam, na Svetopisemski družbi, se zdi še posebej pomembna, saj v slovenskem prostoru doslej nismo bili vajeni knjig, ki bi razlagale Sveto pismo na tak način, da bi ga lahko »običajen« bralec na preprost način prenesel v svoje življenje. Knjiga »Bistvenih sto – Potovanje v osrčje Svetega pisma«, ki bo izšla v začetku leta 2014, pa bo prinesla: · nazorne razlage svetopisemskih odlomkov, · pisane primere iz življenjskih zgodb ljudi v sodobnem svetu, · konkretna vprašanja za osebno poglobitev in ravnanje v prihodnje, · in predloge za vstop v molitev ob Svetem pismu. Zato smo prepričani, da bo knjiga »Bistvenih sto« vam in vašim bližnjim postala nepogrešljiv popotniški vodnik na potovanju v osrčje Svetega pisma. Njegove prve besede: »V začetku …« (1,1) so enake, kot v prvi vrstici Prve Mojzesove knjige. Janez želi, da se zavedamo, da je Jezusov prihod enako pomemben, kot je bilo stvarjenje sveta; pravzaprav gre tu za začetek novega stvarjenja (2 Korinčanom 5,17). Janez Jezusa opiše z nekoliko skrivnostnim izrazom »Beseda« (1,1). Bistvo tega poimenovanja je v tem, da vse, kar je Bog toliko let govoril človeštvu od daleč – po stvarstvu, po čudežih in znamenjih za Izraelce, po postavi in prerokih – zdaj govori v Jezusu Kristusu. Jezus Kristus je Bog (1,1.14), je živa Beseda. Če želite izvedeti kakšen je Bog, pobliže spoznajte Jezusa. Žalostno pri vsem tem je bilo, da ljudje njegovega prihoda preprosto niso dojeli; niso razumeli kdo je v resnici Jezus (1,5.10). To drži še danes. Mnogi ga sprejemajo kot dobrega človeka ali velikega moralnega učitelja ali celo kot edinstven zgled »timskega izgrajevanja« in vodenja. Toda če ga ne sprejmemo tudi kot Boga (1,14), je to povsem enako kot če bi ga zavrnili (1,11). Dobra novica je, da nas Bog ljubi in da je po Jezusu pripravil pot, po kateri lahko vsi ljudje postanejo njegovi otroci (1,12). Naš odnos z Bogom ni več odvisen od natančnega izpolnjevanja obširnega seznama zakonov, kot smo to videli v Stari zavezi (1,17). Bog želi le, da sprejmemo Jezusa in da verujemo vanj. Tako lahko odkrijemo neverjetne blagoslove, ki nam jih želi dati (1,16–17). Največji med njimi je življenje v večnem odnosu z njim. Uporabi Ali lahko rečete, da ste sprejeli Jezusa in da verujete vanj? Podrobneje pojasnite, kaj to za vas pomeni … Moli Živi Bog, osupljivo je razmišljati, da si prišel na svet, ker si želel živeti v odnosu z menoj. Prosim, pritegni me danes bližje k sebi. V začetku … znova! Tako, prispeli ste do konca izbranega »postanka« na »potovanju v osrčje Svetega pisma«. Vas je v čem še posebej nagovoril? Iz »Bistvenih sto - Potovanje v osrčje Svetega pisma«, 51. premišljevanje Moli Janez 1,1–18 Še nimate brezplačne e-knjižice »7 postankov« (premišljevanj) na potovanju v osrčje Svetega pisma? Brezplačni vzorec, na katerem predstavljamo izbor sedmih poglavij iz knjige, lahko naročite v času pred izidom. Pišite nam po e-pošti: [email protected] in vam pošljemo vzorec v elektronski obliki pdf ali nam pišite na naslov: Premisli Svetopisemska družba Slovenije, Ul. Janeza Pavla II. 13, 1000 Ljubljana. Nebeški Oče, danes želim srečati tvojega Sina Jezusa Kristusa na nov in resničen način … Preberi »No, živel je 'človek', ki mu je bilo ime Jezus, in to vam pišem zato, da bi vam povedal o vseh neverjetnih stvareh, ki jih je naredil.« Tako bi jaz začel svoje evangeljsko poročilo. Toda ne Janez: on začne visoko nad oblaki (Jn 1,1–5), pred časom, pred stvarjenjem, pred vsem. Pa obilo novih doživetij ob prebiranju »popotniškega vodnika« po Svetem pismu. B E S E DA V N O V I H M E D I J I H beleži, širi, povezuje ... Postajamo e-skupnost, ki jo povezuje beseda Svetega pisma Od letošnje pomladi delam na projektu »Božja beseda v novih medijih« za polovični delovni čas, napol v šali pa sem komu povedal, da »delam samo po 12 ur na dan«. Včasih je bilo temu dejansko tako, saj so na nas pritisnile okoliščine bolezni v kolektivu in projekti, ki so bili datumsko vezani, kot npr. praznovanje dvajsetletnice Svetopisemske družbe, festival Stična mladih in Svetopisemski maraton. Že v preteklih letih sem se s Svetopisemsko družbo srečeval vsaj posredno, najprej preko sodelavca na Radiju Svetilnik, ki se je lotil prenosa maratonskega branja po spletnem kanalu, kasneje pa tudi pri snovanju gradiv za mala občestva ob knjižici Življenje z Jezusom in še bolj kot prostovoljec v skupini »Ambasadorjev Besede«. Dve pomembni spoznanji Med najpomembnejša spoznanja pri delu na Svetopisemski družbi štejem, da imamo izjemne količine kakovostnih vsebin, s katerimi pa še nismo dosegli želenega obsega ciljnih skupin. Drugo spoznanje je še večjega pomena za naše delovanje: največje bogastvo v biblični evangelizaciji so ljudje; tako sodelavci, prostovoljci kot tudi partnerji drugih organizacij, skupnosti in Cerkva —od navdušenih glasbenikov, uličnih misijonarjev, voditeljev občestev, pa do skrbnih prevajalcev, oblikovalcev, zvestih bralcev in spletnih prijateljev Svetega pisma. Za vsakogar izmed njih in za vsak skupen trenutek v družbi oživljajoče Besede smo iz dna srca hvaležni Bogu. Splet bibličnih vsebin in dogodkov namreč dobiva vse bolj izrazito obliko in doseg v družbi prav po ljudeh, ki jih Besede življenja oblikujejo in vodijo v delovanju. Svetovni splet in njegova orodja za komuniciranje skozi besede, sliko in video pa ta utrip Ciljna skupina projekta »Božja beseda v novih medijih« so mladi in drugi uporabniki družabnih omrežij, svetovnega spleta in osebnih komunikacijskih naprav. Osrednja stran „Sveto pismo“ na družabnem omrežju Facebook pravkar zaokrožuje število štiri tisočih »všečkov«. Tu pa so še »podporne« strani za »Življenje z Jezusom« in »Svetopisemski maraton«. Za e-knjigo Nova zaveza in Psalmi se je od izida v aprilu odločilo preko dvesto oseb, medtem ko je bilo doslej naročnikov prejemanja odlomkov na strani Biblija.net vsaj tisoč dvesto. Ugotavljamo torej, da v stik s Svetim pismom in s Svetopisemsko družbo vstopajo različni ljudje preko različnih vstopnih točk. Za našo medsebojno povezanost in spodbujanje kulture branja Svetega pisma pa bodo konec tega leta prvič izšle še e-poštne »Dobre novice«, po katerih bomo pomnoževali »Besedo za vsakogar« še v elektronski obliki. V teku je načrt za novo spletno stran svetopismo.si, ki naj bi omogočila stičišče vseh naštetih krogov. Prav prenovo spletne strani in vse z njo povezane osebe v prihodnosti vam priporočam v molitev. Postanite spletni »pomnoževalec« besede Družabno omrežje Facebook predstavlja sodobni »areopag«, osrednji trg v mestu, kjer se ljudje srečujejo za izmenjavo novic, a tudi za izgrajevanje medsebojnih odnosov. Se zavedate, da lahko z enim klikom ali komentarjem prispevate k temu, da Božja beseda Spremljajte naše objave na družabnem omrežju Facebook in s svojim klikom širite »dobro novico« do skrajnih meja svetovnega spleta. Naredite korak od Besede k dejanjem: Priporočite nas prijateljem na: facebook.com/svetopismo in facebook.com/Svetopisemska. doseže nadpovprečno število ljudi, ki jo lahko preberejo ali tudi sami delijo naprej? Spletna stran »Sveto pismo« na družabnem omrežju Facebook je živi primer tega. In ne le ta, tudi strani »Življenje z Jezusom«, »Svetopisemski maraton« in profil »Svetopisemska družba«. obenem pa na mednarodni ravni nastaja biblična aplikacija, o kateri bomo več poročali v prihodnje. Sveto pismo na spletu Svetopisemske e-knjige je v glavnih slovenskih prevodih dostopno na spletni strani: http://www.biblija.net. Prejemanje svetopisemskih odlomkov je najbolj množično srečevanje s Svetim pismom preko novih medijev. Doslej je preko strani http://www.biblija. net/odlomki.php za prejemanje odlomkov po e-pošti več kot 1300 oseb oddalo skoraj 5000 zahtevkov za prejemanje različnih vrst svetopisemskih odlomkov od enomesečnih do celoletnih dnevnih e-sporočil. Tilen Urtelj Ste se že odločili za prejemanje odlomkov po e-pošti? Na voljo imate deset različic. Svojo izberete na http://www.biblija.net/odlomki.php. V zadnjem času je poraslo povpraševanje po e-publikacijah in Svetopisemska družba Slovenije je nanj v svojem poslanstvu širjenja Svetega pisma in njegove dostopnosti odgovorila z več e-knjigami. Ob letošnji 20. obletnici delovanja smo s ponosom predstavili elektronsko izdajo Nove zaveze in Psalmov, ki je brezplačno dostopna v dveh formatih, e-PUB in MOBI na osebno zahtevo preko spletne strani: www.svetopismo.si/nzps.html. Kdor spremlja našo spletno stran (svetopismo.si) je lahko opazil vse dosedanje e-izdaje: prilogo Primož Trubar (2008, pdf), Recesija (2009, pdf), v formatih e-pub in mobi pa: Razodetje (2012), zgoraj omenjeno Novo zavezo in Psalme, nedavno pa še Življenje z Jezusom 1 in 2 (oktober 2013). Vse omenjene izdaje so na voljo brezplačno.V pripravi je celotno Sveto pismo v e-knjigi, ki bo v prodaji, Preskusite pravkar omenjene e-knjige s svetopisemsko vsebino in nam sporočite svojo uporabniško izkušnjo. BOŽIČNI APEL PODPRITE BOŽIČNI PROJEKT »LUČ V TEMI« Luč v temi je osrednji dobrodelni projekt Svetopisemske družbe Slovenije, s katerim že več let pomagamo ljudem, ki so se znašli v težkih, »temnih« življenjskih okoliščinah in potrebujejo Božjo luč, tolažbo in moč za spremembo. Kot vemo, je v današnjem času takšnih ubogih čedalje več, zato postaja projekt Luč v temi vse bolj pomemben. Doslej smo brezplačna Sveta pisma in ostalo biblično literaturo namenjali posameznikom, ki so nas zaprosili za pomoč, in pa različnim skupinam socialno zapostavljenih, še posebej nekdanjih odvisnikov od drog, ki so stopili na pot zdravljenja. V preteklih letih smo tako podarili 318 celotnih Svetih pisem, 145 Novih zavez, ter 795 izvodov ostale literature, med katerimi prevladujejo priročniki za premišljevanje Svetega pisma. V letošnjem letu smo z brezplačnimi Svetimi pismi v dogovoru z g. Alojzijem Štefanom oskrbeli Zavod Pelikan, ki deluje v okviru Karitasa, pomagali pa smo tudi g. Ediju Strouhalu, ki je za Pastoralo gluhih in naglušnih potreboval več izvodov »Ilustriranega družinskega Svetega pisma, ki gluhim in naglušnim z bogatim slikovnim gradivom močno olajša vstopanje v oznanilo Svetega pisma. V naši pisarni pa se je s prošnjo za brezplačno Sveto pismo zvrstilo še več posameznikov in skupin. »Sočutje bo imel do slabotnega in ubogega, odrešil bo duše ubogih« (Ps 72,13). V imenu vseh ubogih, »ki so vedno med vami« (Prim . Jn 12,8), vas prosimo, da po svojih zmožnostih prispevate in preko projekta »Luč v temi« podarite Besedo tistim, ki si je sami ne morejo privoščiti. Bog vam povrni! Nič vas ne stane, da ste dobrodelni Kot davčni zavezanec nam lahko namenite 0,5% dohodnine. Kdor spremlja naše delo že več let, se gotovo spomni, da smo vas pred nekaj leti, ko smo prvič pridobili status društva v javnem interesu, prosili za podporo v obliki namenitve 0,5 odstotka dohodnine. Hvala vsem, ki ste nas tudi na ta način v preteklih letih podpirali. Na globalni ravni pa nas zelo preseneča podatek, da kar dve tretjini slovenskega aktivnega prebivalstva prepustita še celo tega 0,5 odstotka dohodnine državi; po podatkih iz lanskega leta gre tu skupno za kar 8 milijonov evrov sredstev, ki se jim je država sicer že odpovedala. Kot zanimivost naj omenimo, da je v nekaterih državah mogoče nameniti kar 2% dohodnine nevladnim organizacijam. Kako torej brezplačno pomagati? Vsi, ki se želite pridružiti dobrotnikom Božje besede, ki po dobrodelnem Apelu, v katerem vsaka dva meseca predstavimo posamezni projekt, namenjen širjenju kulture branja Svetega pisma v Sloveniji, darujejo svoje darove, se jim lahko pridružite preko povezave www.svetopismo.si/ dobrodelno.html, kjer razdelku »Darovanje prostovoljnih prispevkov« poiščete pristopnico ali pa nas pokličete na telefonsko številko 040/980 891. Vsi, ki nam torej želite nameniti 0,5 odstotka dohodnine, obiščite našo spletno stran www.svetopismo.si/dobrodelno, kjer boste na sredini strani - pod rubriko: »kako sodelovati« - našli obrazec, v katerega vpišite svoje podatke in ga natisnite. Če niste uporabnik spleta, vam lahko obrazec natisnemo tudi mi in vam ga pošljemo po pošti — prosimo pa, da nam to sporočite po telefonu 040/980 891. Izpolnjeni in podpisani obrazec nato pošljete na pristojni davčni urad v vaši regiji še pred koncem leta, saj bomo le tako prejeli sredstva v prihodnjem letu. SVETOPISEMSKI GLASNIK je interno glasilo Društva Svetopisemska družba Slovenije, Ulica Janeza Pavla II. 13, 1000 Ljubljana, telefon: 01/430-62-40, e-pošta: [email protected], internet: www.svetopismo.si in www.biblija.net, TRR: SI56-0208-5001-0473-552, davčna številka: SI43017487. Za člane društva je Svetopisemski glasnik brezplačen; financira se izključno s prostovoljnimi prispevki.
© Copyright 2024