glasilo
šentpetrske
župnije
v Ljubljani
besede: »Prejmi potrditev – dar svetega Duha,« in dan pozneje, na samo binkoštno nedeljo. Dragi šentpetrčani, vsem velja vabilo, da se v maju zbiramo ob Materi, ji priporočamo naše družine in naše birmance, da molimo za našo Cerkev, da
bi bila iz dneva v dan bolj živa, pričujoča in radostna.
br. Andrej Maksimilijan Sotler
5
Izza samostanskih zidov: Birma
K
o razmišljam o birmi, se najprej spomnim svoje.
Bila je pred dobrimi 30 leti. Doma so me pregovorili, naj prosim domačega župnika, da mi napiše
»odpustnico«, da bi lahko šel k birmi kam drugam. In res, kot reden veroučenec in zgleden
ministrant sem dobil »zeleno luč« in naša
družina se je odločila, da bomo šli k birmi
v Maribor, kjer nas ne bo nihče poznal. Tam
smo birmo skoraj zamudili, saj se maša ni začela
ob 9.00, kot smo mislili, ampak ob 8.00. Tako sem bil
birman med zadnjimi, »nekje pod korom« (pa še niti
škof ni bil, ampak »le« neki kanonik) … Da je bilo vse dogajanje okrog birme še bolj komično, pa je pripomoglo dejstvo, da sem šel k birmi
v Maribor, da nas ne bi kdo videl – ko pa je bila birma čez nekaj dni na Ptuju za
tri ptujske župnije, sem bil kot ministrant »izbran«, da držim škofu mitro. In? Bil
sem na očeh vseh Ptujčanov.
Maj 2013
Dragi šentpetrčani, dragi otroci!
»Spet kliče nas venčani maj,
k Mariji v nadzemeljski raj;
cvetlice, goščave si venčajo glave,
raduje se polje in gaj!«
(Jožef Virk)
aj je mesec, ki ga imamo vsi radi. To je mesec
cvetja, rožni mesec, mesec majnik, posvečen
najlepšemu cvetu, ki je zrasel pod soncem: Mariji, naši nebeški Materi. In tudi letos nas vabi, da se
zbiramo ob Njej, skupaj pojemo litanije, obhajamo
šmarnice in s pomladnim cvetjem po naših domovih in v naši cerkvi krasimo oltarčke, postavljene
Mariji na čast. Marija je naša mati, je naša priprošnjica, tolažnica in pomočnica, kakor ji kličemo v litanijah. In ker je Mati, pri njej vsakdo najde tolažbe,
pomoči, zavetja. In Slovenci se tega močno zavedamo, zato tudi tolikšna ljubezen
in naklonjenost do Marije. Ohranimo jo in poglobimo.
Dragi otroci, tudi letos se bomo ob večerih zbirali ob Mariji, ji prinašali cvetke,
poslušali prigode ministranta Petra in skupaj z njim spoznavali živost naše Cerkve. Starejši bomo prisluhnili šmarničnemu branju Obrazi vere, pri čemer bomo
spoznavali svetle like in osebnosti, ki so po poti vere stopali pred nami in delno
tudi z nami. Lepo povabljeni.
V letošnjem majniku bomo praznik binkošti – prihod sv. Duha – obhajali kar
dva dni: v soboto, 18. maja, ko bodo naši birmanci stopili pred nadškofa in slišali
foto AG
M
To so spomini. Ko pa pomislim na birmo in letošnje birmance, tukaj, pri sv.
Petru, pa najprej pomislim na naše žene molivke, ki vsak večer nizajo molitev za
molitvijo: za vesoljno Cerkev, za papeža, škofe, duhovnike, za bolne in ostarele
… Med vsemi drugimi prošnjami in molitvami pa redno tudi za naše birmance,
starše, botre. Kakšen zaklad je ta zvesta in vztrajna molitev! Nobena molitev v
življenju ne izzveni v prazno. Nobena molitev ne ostane neuslišana. Tako bi se vsa
župnija in vsi birmanci morali zanje zahvaljevati Bogu.
In kaj pomeni birma za brate v samostanu? V prvi vrsti praznik sv. Duha.
Birma pomeni veselje, srečanje s škofom, molitev za naše birmance. Vsaka generacija nam je na neki način uganka. Sprašujemo se: »V katero smer kaže njihov
kompas?« »Kam jih bo vodila pot? Ali so v teh letih verske vzgoje odkrili 'skriti
zaklad'? Jim Bog, Jezus Kristus, evangelij, zapovedi predstavljajo tako vrednoto,
da bodo po njej uravnavali svoje življenje?« Ja, vse to se nam vrti po glavi. Sprašujemo se, molimo in si želimo, da bi bili srečni … Pridi, sveti Duh!
2
p. Andrej Šegula, župnik
Kaj mi pomeni zakrament svete birme?
Naše letošnje birmance in njihove starše smo povprašali, kako se počutijo v
svoji vlogi, kaj jim birma pomeni in kaj pričakujejo od tega zakramenta.
Starši birmancev:
S
veta birma je zagotovo neke vrste navidezna prelomnica, ki potrdi otrokovo
zrelost in njegovo vero. Seveda ne bo čez noč postal drugačen človek, tudi ne
bo kar naenkrat sprevidel, česar prej ni mogel, a če bo njegov odnos do birme
ustrezen, bo njegova vera lahko zorela in se razvijala na vse bolj "odrasel" način.
Nekako bo odprl vrata svoje duhovnosti.
Vloga staršev birmanca je predvsem zgled. Zdaj otroku nima več smisla reči
"Ne hodi tukaj, ker boš padel" – to smo ga že (bolj ali manj) naučili. Če bo hotel
iti po tisti poti, bo tudi šel, ne glede na to, kaj mu rečemo. Zato je pomembno, kaj
in kako razmišlja v svoji glavi ter po kakšnih merilih oziroma vrednotah se ravna.
To pa je tisto, kar vidi v nas, kar mu lahko damo s svojim zgledom. Globoko sem
prepričana, da nas otroci, tudi ko so v najhujši puberteti, zelo pozorno opazujejo
in se zgledujejo po nas – če ne danes, pa se bodo zagotovo jutri.
K
ot staršu se mi ob birmi porajajo vprašanja: Je otrok s prejemom tega zakramenta kaj bolj pripravljen spoprijeti se z izzivi
današnjega časa? Bo lažje premagoval težave,
se odrekal skušnjavam in našel najboljšo pot
skozi življenje? Bo spregledal greh, zaničevanje, zlo, bo ločil zrna od plev? Ali mu starši,
botri in ostali kristjani s svojim zgledom in življenjem vzbujamo zaupanje in zgled dobrega
ter ljubeznivega? Bo ostal trden in pokončen
kristjan v današnjem svetu, ki je poln skušnjav
in stranpoti?
B
irma nama pomeni zakrament, prejem
svetega Duha, tisti končni dotik, po katerem nas Bog dosega. Od tega zakramenta pričakujeva, da bo sveti Duh napolnil birmanca z
zrelostjo, novo radostjo, veseljem do življenja
in da ga bo vodil čez ovire v življenju. Upava
in moliva, da to ni konec obiskovanja verouka
Kamniti birmanec in njegov boter
in svetih maš.
3
Č
e je birma dar, potem mora pomeniti veliko. Darilo je nekaj, česar se veselimo, nekaj, kar moramo sprejeti s hvaležnostjo, in nekaj, česar ne smemo
mimogrede zavreči.
Na darilo moramo paziti. Lahko se zgodi, da nas nekoč v prihodnosti darovalec povpraša, kako smo z njegovim darom ravnali. Smo ga pustili na polici zavitega in nedotaknjenega? Smo ga le odvili, pokazali trenutno navzočim in potem
pozabili nanj? Smo ga neuporabljenega podarili naprej? Smo ga iskali, ko smo ga
kam založili? Smo ga ob vsaki selitvi skrbno zavarovali in vzeli s seboj ali smo ga
enkrat končno zavrgli, češ saj tega pa ne potrebujem več, to je le spomin na stare
čase? Smo ga s kom delili? Pomnožili?
Mogoče nas, starše, prihaja darovalec spraševat, kaj smo naredili z darom, ki
smo ga prejeli pred mnogimi leti. Morda prihaja potrjevat tudi nas. Potrjevat, da
smo ga res delili in pomnožili.
Starši se sprašujemo, kako naj birmanca opozorimo, če z darilom ne bo ravnal
tako, kot bi moral. Kako naj mu povemo, da je to dar njemu in je odgovornost, da
ga ohranja, njegova? Kako naj ga opozorimo, če opazimo, da se na darilu nabira
prah, da ga je založil, da ga namerava zavreči? Verjetno zmeraj manj z besedami,
mogoče nekaj malega še vedno z dejanji in zmeraj bolj in samo še z molitvijo.
Birma je zakrament. Je tudi nekakšen prehod iz otroške v odraslo dobo – je
torej obred prehoda, ki je na nek način prisoten v vseh kulturah. Je poseben spust
svetega Duha na mladostnika. Misliva, da to najbolje izrazijo besede Izaka Sirskega, ki bi jih kar citirala, ker zelo nazorno povedo nekaj stvari, za katere misliva,
da so ključne:
- vera je dar in ne sad pridnosti, truda;
- vedenje ni dovolj, ampak je potrebno izkustvo;
- sveti Duh ima pri tem ključno vlogo.
Takole torej pravi:
Božja ljubezen ne vznikne, ne da bi človek to opazil, saj ne more privreti
samo iz spoznanja Svetega pisma, tako kot nihče ne more ljubiti Boga samo
zato, ker se za to trudi […] tudi ne moremo ljubiti Boga zaradi postave
ali zapovedi, čeprav nam jih je on dal in ne brez zveze z ljubeznijo, kajti
postava vliva strah, ne ljubezni. In dokler človek ne bo prejel Duha razodetja in vzgibov duše ne bo spremljala tista modrost, ki je višja od sveta,
dokler ne bo spoznal Božje veličine v osebni izkušnji, se ne bo mogel približati častitljivemu okusu ljubezni. Kdor ni pil vina, ne postane pijan zaradi
razpravljanja o vinu, in kdor ni bil spoznan za vrednega, da sprejme vase
spoznanje Božje veličine, se ne more opijaniti z njegovo ljubeznijo (iz knjige
p. M. I. Rupnik: Mozaiki Božje matere, str. 14–15).
4
Želiva, da bi najina hči nekaj tega izkusila pri birmi, gotovo pa je z birmo prav
na začetku te poti. Želiva si, da bi v življenju srečala ljudi, ki bi ji s svojim življenjem spregovorili o Bogu. Poleg tega želiva, da bi bila birma zanjo tudi praznik
– meniva namreč, da je praznovanje izjemno pomemben del našega življenja, ki
ti potem da moč, da živiš vsakdanjik.
Napovednik
•
•
•
•
•
•
foto Eva Bavcon
•
Birmanci:
O
d birme pričakujem, da bom prejela darove svetega Duha. Sveta birma mi
pomeni sveto mašo, pri kateri bom dobila darove svetega Duha. Nič posebno se ne pripravljam. V vlogi birmanke se počutim grozno, saj ves čas razglašate,
kdaj bo birma, in ker moram znati vsa tista vprašanja. Zdi se mi, da imate prevelika pričakovanja glede nas, birmancev. Zdi se mi, da nas mučite z vprašanji in
nam parate živce.
O
d birme pričakujem to, da bom prejela svetega Duha oz. darove sv. Duha.
Sv. birma mi pomeni zelo veliko, saj bom postala odrasla krščanka. Malo me
je strah, ampak komaj čakam in sem vesela, da bom postala odrasla krščanka, in
zelo sem vesela, da bom prejela dar sv. Duha.
P
ričakujem nekakšen zaključek nečesa in začetek novega. Še večjo povezanost
z Bogom. Začetek »odraslega« življenja z Bogom. Sveta birma mi pomeni zelo
veliko, ker mi pomeni nov začetek, pri katerem stopamo v svet močno povezani
z Bogom. Je zelo zabavno, saj na zanimiv in podroben način spoznavamo Gospoda, svojo vero in sami sebe. Najbolj zabavni so birmanski vikendi, saj se tam bolj
povežemo med seboj.
5
•
•
•
•
•
•
•
•
V ponedeljek, 6. maja, redno srečanje Karitas.
V četrtek, 9. maja, obhajamo Gospodov vnebohod.
V petek, 10. maja, bo po večerni sv. maši srečanje za starše birmancev.
V soboto, 11. maja, bo v baziliki na Ptujski Gori 9. Marijafest, festival duhovne ritmične glasbe. Nastopala bo tudi naša župnija: zakonca Rozala in Anton
Arko. Ob tem bomo organizirali avtobus: povabili bomo vse tiste otroke, ki so
sodelovali pri Slomškovem bralnem priznanju, in ostale, ki jih ta zvrst glasbe
veseli. Odhod avtobusa bo v popoldanskih urah. Prav tako vabimo vse tiste, ki
ne boste šli na Ptujsko Goro, da festival spremljate preko valov Radia Ognjišče.
Pa ne pozabite glasovati!
V nedeljo, 12. maja, pri maši ob 9.00 sodelujejo veroučenci 1. razreda.
V ponedeljek, 13. maja, redna seja ŽPS, srečanje ŽPS in predstavnikov skupin z
nadškofom ob pripravi na birmo (pred mašo srečanje z birmanci, starši in botri).
V torek, 14. maja, bo po večerni sv. maši molitev v spomin na sv. Maksimilijana Kolbeja.
V soboto, 18. maja, birma ob 10.00.
V nedeljo, 19. maja, obhajamo binkošti.
Od ponedeljka, 20., do petka, 24. maja, bo prov. min. p. Milan Kos vizitiral našo
samostansko skupnost.
V nedeljo, 26. maja, obhajamo nedeljo sv. Trojice.
V nedeljo, 26. maja, letno romanje pevskega zbora.
V torek, 28. maja, bo ob 19.00 srečanje oratorijskih animatorjev.
V četrtek, 30. maja, obhajamo praznik sv. Rešnjega telesa in krvi.
Letos bo oratorij od 26. do 30. avgusta.
SVETE MAŠE: nedelja: 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
med tednom: 7.00, 9.00, 18.30
URADNE URE: ponedeljek in četrtek: 16.00–17.00
torek, petek: 10.00–11.00
OBHAJILO NA DOMU starejšim in bolnikom: redno na prve petke v mesecu in
po naročilu, posebej še pred prazniki.
KRSTNA NEDELJA je prva v mesecu. V četrtek pred krstno nedeljo ob 17.00 je
priprava na krst. Ob priglasitvi krsta starši prinesite družinsko
knjižico in rojstni list otroka, botri pa iz svoje župnije bivanja
potrdilo o sposobnosti za botrsko službo.
Šentpetrski zvon. Izdaja: Župnija Ljubljana – Sv. Peter, Trubarjeva c. 80, Ljubljana
69 01 (v času uradnih ur), e-pošta: [email protected], TRR 0201 0009 0238 096
Odgovarja: p. Andrej Šegula, župnik. T. 041/738 547, http:// www.sveti-peter.si
Tel. 01/230