Leto: december 2011 År: december 2011 ISSN 2000-9453 Št. 72 Nr. 72 SLOVENSKI GLAS Slovensk Röst KULTURNO DRUŠTVO KULTUR FÖRENINGEN SLOVENIJA Olofström ZA ČLANE IN PRIJATELJE SLOV. DRUŠTVA NA PODROČJU POKRAJIN: FÖR MEDLEMMAR OCH VÄNNER TILL SLOVENSKA FÖRENINGEN: Kalmar, Skåne-Kristianstad, Kronoberg, Jönköping, Östergötland, Blekinge MoPZ Vesna iz Križa pri Trstu pri Cirilu in Silvani v Kallinge Izdaja in odgovarja: UO Kulturnega društva SLOVENIJA O l o f s t r ö m, Š v e d s k a Urednik: Ciril M. Stopar Utges av: Kulturföreningen SLOVENIJA O l o f s t r ö m, S v e r i g e Redaktör: Ciril M. Stopar Z avtobusom v Köping, skupna slika po zajtrku na počivališču zgoraj Jönköpinga Viktor je raztegnil frajtonarico / Predstavnica veleposlaništva RS, ga. Metoda Mikuž s sodelavci Člani KD Slovenija v dvorani, veseli in zadovoljni / Ciril M. Stopar drži govor zbranemu občinstvu Nastop Viktor Semprimožnik/ Jože Zupančič/Nada Žigon in ansambel Glas/Folklorna skupina Jurij Vodovnik 2 Olofströmski Slovenski glas Izhaja s finančno podporo: Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Pokrovitelj društva: občina Medvode Bratsko društvo v Sloveniji: KUD Oton Župančič iz Sore Leto 16 OLOFSTRÖM KULTURNO DRUŠTVO SLOVENIJA Naslov: Vallmov. 10, 293 34 Olofström, Sweden Telefaks: 0457 - 771 85 / Plusgiro: 732365 - 2 Preds.: Ciril M. Stopar/ Tfn/faks. 0457 - 771 85 Tajništvo: Sabina Kranjc / Tfn/faks: 0454 — 468 82 Blagajnik: Ida Rampre/Tfn/fax: 0454- 48065 E-mail: [email protected] Uvodna beseda Spoštovani člani in prijatelji SREČNO NOVO LETO 2012 a nami je zelo uspešno kulturno leto. Saj smo organizirali v zadnjih treh mesecih veliko prireditev in uresničili več projektov; piknik v Barnakälla, umetniško razstavo v Längan, 2 koncerta v Muzikanti na Slovenskem Olofströmu, udeležili smo se tudi Ciril sestanka M. Stopar in Ivanka Franseus na sestanku srečanju v Köpingu UO Slovenske zveze v Malmöju. Če UOdodamo, Slov. zveze v Malmöju. Foto: Silvana Stopar da so imele članice likovne sekcije še 7 posameznih razstav in ena se je udeležila Likovne kolonije na Mostu na Soči, je to za nas zelo velik uspeh. Da pa imamo možnost organizacije teh projektov se moramo zahvaliti podpori Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, na Švedskem pa nas podpira ABF Blekinge, Olofströmska občina, še posebej pa Slovenska zveza na Švedskem. Zahvaljujemo se tudi društvu Planika in Orfeum za obisk, pevskemu zboru iz Planike pa za nastop. Prav tako pa bi rad pohvalil delo UO našega društva in člane, ki nam zmeraj pomagajo ko to potrebujemo. Za letos pa bomo še pripravili miklavževanje, nato pa imamo na papirju že načrte za naslednje leto. Izdali bomo 5 glasil, pripravili Dan žena, balinarski turnir, piknik, razstave, oktoberfest koncerte, izlet v Malmö romanje v Vadsteno. Zahvaljujemo se tudi vsem tistim članom, ki ne morejo priti na prireditve, toda nas podpirate s svojo članarino. Tudi vas ne bomo pozabili in se vam oddolžili s pošiljanjem našega glasila in še kaj…. Če nam bo bog podaril zdravje bomo še veliko let skupaj živeli in se veselili življenja, slovenskega branja in srečanja s prijatelji. Mi bomo vedno z vami in vas ne bomo pozabili. Kajti vse vas imamo radi, vsi ste v mojem srcu. December 2011 Naslovna stran: Pevski zbor Vesna na obisku pri Cirilu in Silvani v Kallinge V TEJ ŠTEVILKI: Uvodna beseda Vabilo na miklavževanje Plan dela, obvestila, Potovalni kotiček Stran šaljivcev Recepti Grad Mirna Kulturne strani Zimsko branje Čestitka združenju SIM Zgodovina Slovenije v švedskem jeziku Foto arhiv društvenih aktivnosti Dobobrodošli na miklavževanje v Olofström UO KD SLOVENIJA Zatorej, prijatelji še enkrat vam želim veliko zdravja in SREČNO! Ciril M. Stopar / gl. urednik 3 na Spoštovane članice in člani, dragi otroci in vnuki VABIMO VAS v soboto dne 10. decembra 2011 ob 16.00 uri na praznovanje Sv. Miklavža in prihajajočih Božičnih praznikov. Dobrodošli v društvene prostore na Tegnérvägen 2(A) v Olofströmu. Posebno prosimo starše, dedke in babice, da prijavijo število otrok glede nakupa daril. Prijave glede daril za otroke pri: Idi Rampre 0454-48065 ali Dušanki Kelečinji 0454 - 91073 oziroma na E-mail: [email protected] Pripravili bomo večerjo, ki jo bomo zalili z dobrim slovenskim vinom. Na zalogi imamo še Metliške črnine in Malvazije. Kot vedno vabimo med nas tudi naše dragocene muzikante: Viktorja in Libera s harmonikami. Pridite, da se bomo veselili in skupno zapeli. DOBRODOŠLI! Prijavite se Cirilu 4 ŢALOSTNA NOVICA pok. KATARINA KNEZ 23.11.1923 – 28.10.2011 V 88 letu starosti je 28. oktobra v Vislandi po krajši bolezni umrla Katarina (Katica) Knez Srečno in zdravo Novo leto vam želi Ciril P L A N DELA- jesen, zima 2011            10. decembra, miklavževanje. december, krožek likovne sekcije 3 nedelje v mesecu. Od 14–18.00 ure. Društveni prostori bodo odprti, ko ima likovna sekcija krožek, to je v nedeljah od 15.00 ure naprej, (trikrat mesečno). Plan deta 2012 Likovna sekcija: Od januarja- junija, krožek likovne sekcije 3 nedelje v mesecu. Vabimo zainteresirane. Od 14–18.00 ure. 29. januarja: slovenska maša 10. marca: Dan žena in občni zbor v društvenih prostorih v Olofströmu. 21. aprila: občni zbor Slovenske zveze v Malmö (to mora potrditi še UO SZ). 21. aprila, izlet v Malmö, 35 obletnica PZ Planika iz Malmöja. 5. ali 12. maja: balinarski turnir 26. maja: izlet in romanje v VADSTENO, obletnica: 50 let SKM na Švedskem. Pogrebna maša za pokojno je bila v katoliški cerkvi v Bromölli, kjer smo jo spremili k zadnjemu počitku. Soţalje izrekamo sorodnikom v Sloveniji in njenim prijateljem na Švedskem. UO KD SLOVENIJA Olofström Kogar imamo radi, nikoli ne umre, le nekam daleč, daleč gre. ZAHVALA SLOVENSKE MAŠE Nedelja 29. januarja bo slovenska maša v Olofströmu ob 11.00 uri, v Nybru ob 16.30. Slov. dušni pastir Zvone Podvinski vas vabi da pridete k sv. maši. Po maši vas vabimo na kavo v društvene prostore. Ob boleči uzgubi naše drage sestre Magdalene Ivič iz Landskrone Hvala vsem ki ste jo spremljali na zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu Sestre Joţica, Milena in Breda z druţinami 5 Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu http://www.slovenija-danes.slovenci.si/ http://www.uszs.gov.si/ E-mail:[email protected] Čestitke in najlepše želje v Novem letu 2012 pošiljamo našim bralcem in članom, slovenskim društvom na Švedskem in po svetu, prijateljem in pokroviteljem v Sloveniji, prijateljem v zamejskem Krasu, Križu in v Trstu, prijateljem v zamejski Koroški in pod Podjuno, prav tako vsem prijateljem v Evropi, Avstraliji, Argentini, ZDA- USA in v Kanadi. SREČNO! Blagoslovljene in veselja polne boţične praznike ter srečno, miru in zdravja polno NOVO LETO 2012 VELEPOSLANIŠTVO RS v STOCKHOLMU Telefon: 08 – 545 65 885, 08 - 54565 886, Telefaks: 08 – 662 92 74 Naslov: SLOVENIENS AMBASSAD, Styrmansgatan 4, 114 54 STOCKHOLM www.stockholm.embassy.si E-mail: [email protected] PENZION, SOBE V OLOFSTRÖMU Miran Rampre, mobil: 0733-840 823 E-mail: [email protected] vam želi KD SLOVENIJA Olofström Slovenska katoliška misija g. Zvone Podvinski, tel: 031- 711 54 21 mobilni tel: 0708 – 278 757 E-mail: [email protected] Bo dolžniška kriza po volitvah posegla tudi po Sloveniji? A bodo Božički imeli denar za darila za otroke in za revne? 6 Letalo za Slovenijo www.adria.si Obvestilo urednika: Letalsko vozovnico morate naročiti najmanj 2 meseca prej, dva- tri tedne pred poletom se vzdigne cena vozovnice tudi čez 100%. Posebna ponudba iz Ljubljane za Kopenhagen Že od 190 € naprej za povratno potovanje. Strošek rezervacije ni vključen. Od 15. nov do 15. dec 2011 ali od 15. januarja naprej. Rezervacije in informacije tel.: 080 13 00 tel.: +386 (0)1 369 10 10 ---------------------------------------------------------------------- SKANDINAVIJA INFORMACIJE: ADRIA AIRWAYS Tings Gatan 2, 256 56 Helsingborg tel.: 042 - 28 47 78 faks: 042 - 14 47 78 mobil: 0708 - 28 47 78 E-mail: [email protected] Delov. čas: ponedeljek-sobote:10-16 ure E-mail: [email protected] Delovni čas: 2 uri pred odhodom letala Novi vozni red: Iz COPENHAGENA za Ljubljano: v sredo in petek ob 9.45 uri Iz LJUBLJANE za Copenhagen: v sredo in petek ob 7.05 uri Za vse informacije se obrnite na: Ante Cvitan (poglej telefon. številke in Email zgoraj). Srečno pot vam želi Adria Airways! /www.norwegian.se/ letalo za Zagreb. http://www.flygresor.se/ --------------------------------------------------Avtobusi Adriaticbuss iz Stockholma, Göteborga, Kalmarja, Malmö, v soboto za (Maribor OMV) in Sarajevo: 011-105520 in 011-105545, www.adriaticbuss.com -------------------------------------------- FRANK BUSS 040 – 235155, 040-6119674 http: www.frankbuss.net - v petek iz Malmö za Ljubljano ob 6.00 uri (fjärrbuss, Swebuss postaja v Malmöju). - V soboto iz Ljubljane za Malmö, ob 16.15 (peron 28 v Ljubljani). ______________________________________________________________________________________________________ Adria Airways na letališču Copenhagen: Terminal 2, F, Floor 2, Office 230, 2770 Kastrup, Denmark Ticketing desk in e-ticket za Skandinavijo tel.: & faks: 0045 32 51 59 59 mobil: 0045 26 88 99 48 7 Kdor ne pije, ni Slovenc! Kdor ne poje, ni Slovenc! Kdor se ne smeje, ni Slovenc... Alpski kotiček smešnic in vicev Najboljši vici so prav prostaški, toda najokusnejši pršuti so pa kraški, Ne pozabi na pravilo zlato in prepusti drugemu lopato! Ha, ha, ha vidim, kako gola z možem skačeta “Ja, kje je pa sin.” Cigan pa zvito odgovori: “Zunaj po stanovanju.” Po hudem prepiru mož zabrusi "Jaz pa ti bom kupila očala z diopčaka na krompir.” ženi: "Ti bi se morala oženit s KAM ŽENA SKRIJE DENAR trijo". hudičem!!!" "Zakaj pa očala, saj jih ne rabim." Žena:"Poroke med sorodniki so Kam naj žena skrije denar, da ga "Rabiš, rabiš," reče druga "to kar mož ne najde? prepovedane!" vidiš, ni moj ampak tvoj mož" Žena Bosanca ga skrije v knjigo. POROČNA NOČ Žena Črnogorca ga skrije pod Egon je na poročno noč opazoval lopato. svojo nevesto, ki je lezla iz banŽena Slovenca ga pusti na mizi je. Pristopil je k njej in s prstom in pravi:"Samo vzemi, če si pritisnil njeno prsno bradavičko. "Kaj pa to pomeni?" je vprašala. upaš!" "Zvonim!" "In zakaj?" "Spodaj stoji nekdo, ki bi želel vstopiti!" SKOČILA BO V REKO NESRAMEN NASVET!! Ata, če mi ne dovoliš poroke z Starka vpraša voznika avtobusa: Jožetom, bom skočila v Dravo!" “Oprostite dragi šofer ali veste "Kar skoči, vsaka goska zna plavakako najhitreje pridem na pokoPRAZNIKI SO PRED NAMI ti." pališče? “ Ženska reče fantu: "Moja leva POLICAJ GA JE USTAVIL Šofer odgovori: “Kar pod avtonoga je božič, moja desna pa Policaj zaustavi Janeza. "Vozil si bus lezite, pa boste zelo hitro novo leto, obišči me med prazni- prehitro. Za plačat bo 2699 Evrov." tam, ha, ha!!! ki, pa boš moja" Janez zavpije: "Kaj ste znoreli, koliko sem pa vozil?" KDO ŠE ŽVIŽGA ŽENSKAM Policaj : "Vsekakor prehitro, ker si ”Ali veš ti prijatelj, kdo še žvižga mi uničil radar. Nov pa stane 2699 ženskam, starim nad 50 let? evrov!" Pa se Janko takoj znajde: “ Če ne ČE BOG DA drugi pa jim žvižga ekonomski Janez pravi mami : "Jutri bom lonec, ko kuhajo kosilo” oral." MOLITEV Mama ga popravi : "Reče se, jutri Nekega dne pride cigan v cerkev. SOSEDI NA KAVICI Ne zna se prekrižati, pa pride Sosedi se srečata v trgovini. Po bom oral, če bog da'." Janez : "Ne, jutri bom oral in pika." župnik in reče da naj se do nasle- nakupu gresta še na kavico. Po dnje nedelje to nauči, pa bo dobil enournem opravljanju, reče prva Zjutraj ga zgrabi policija zaradi nekega sranja in obsojen je na pet pol vreče krompirja. drugi. "Zdaj vem, kaj ti bom Naslednjo nedeljo pride cigan v podarila za rojstni dan. Zavese!” let zapora. Čez pet let se vrne in pozvoni na vratih. cerkev k župniku in reče: "Zakaj pa zavese, saj jih ne Mama : "Kdo je ?" “V imenu očeta in svetega duha - rabim" reče druga. Janez: "Janez, če bog da." amen.“ Pa ga župnik vpraša:” "Ko pogledam skozi okno, te HUDIČ 1 8 Polnjene telečje prsi SESTAVINE (za 8 oseb) Teletina- file 2 kg, sol, poper, kruh- 2 žemlje, 3 kokošja jajca, 4 žlice sladke smetane, 2 dl manj mastnega kravjega mleka, muškatni orešek, 5 kosov čebule, 60 g masla, peteršilj, 5 dl mesne juhe. Priloga: rdeče zelje (količina po želji), sol, poper, kumina, čebula, česen, kis ali vino Priprava: V telečje prsi zarežemo žepek. Meso od zunaj in od znotraj solimo in popramo. Žemlje narežemo in jim dodamo jajca, sladko smetano in mleko. Solimo, popramo in dodamo muškatni orešček. 2 čebuli olupimo in sesekljamo. Prepražimo ju na maslu, ter dodamo peteršilj. Vse skupaj dodamo k žemljam in dobro premešamo. Če je masa preredka dodamo še malo drobtin. S pripravljeno maso napolnimo telečje prsi in odprtino zapremo. V pekaču stopimo malo masla in na njem popečemo meso iz vseh strani. Preostalo čebulo olupimo in narežemo na večje kose, ter jo dodamo k mesu. Prilijemo polovico mesne juhe in pečemo 30 minut na 220° C. Nato meso obrnemo in pečemo še 90 minut na 190° C. Med peko meso polivamo s preostalo mesno juho. Ko je meso pečeno, počakamo približno 15 minut, šele nato ga razrežemo. kuhani olupljeni kostanji (količina po želji) mlinci. Orehova torta Slovenska imena mesecev po pratiki ” December je Gruden, januar je Prosinec, februar je Svečan.” Martinova pojedina SESTAVINE 2,5 - 3 kg težka gos, sol, pivo, med. Nadev: 2 kisli jabolki, malo rozin, nekaj suhih marelic (po želji tudi suhe slive), 1 žemlja, cimet, muškatni orešek, majaron. Priprava: 1. Jabolka olupimo in jih narežemo na kocke, prav tako žemljo in suhe marelice (slive). Podušimo jabolka, dodamo rozine, žemljo, marelice, malo cimeta in muškatni orešček. 2. Gos operemo, jo posolimo in posujemo z majaronom. Nadevamo jo s pripravljenim nadevom. Položimo jo v pekač in luknjo zapremo z zobotrebci ali jo sešijemo. V pekač nalijemo do približno 1 cm vode. 3. Gos pečemo 2 - 2,5 ure na 180 stopinjah. Med peko jo zalivamo s sokom. Proti koncu (pol ure) jo premažemo z mešanico piva in medu. 4. Zelje naribamo. Podušimo ga z eno glavo čebule in malo česna. Zalijemo z malo vina ali kisa. Zelje posolimo, popopramo, dodamo kumino, na koncu pa še cele, kuhane olupljene kostanje. 5. V posodi zavremo vodo. Dodamo mlince, odstavimo posodo z ognja in pustimo nekaj minut, da se mlinci zmehčajo. 6. Gos razrežemo in serviramo z nadevom, zeljem in mlinci. Sestavine za testo: 4 jajca, 120 g sladkorja, 4 žlice mandljevega likerja, 100 g orehov, 100 g bele moke, pecilni prašek. Sestavine za nadev: 8 dl sladke smetane, 3 kosi utrjevalca za smetano, 3 kosi vaniljevega sladkorja, 130 g orehov, 200 g marsipana, 100 g sladkorja v prahu, kakav v prahu. Priprava testa: V posodi zmešamo jajca, sladkor in mandljev liker. Dodamo mlete orehe, moko in pecilni prašek. Pekač obložimo s papirjem za peko in vanj vlijemo pripravljeno testo. Pečemo 35 minut na 175° C. Pečeno testo ohladimo. Priprava nadeva: 600 ml sladke smetane trdo stepemo skupaj z utrjevalcem za smetano in vaniljevim sladkorjem. Vmešamo 100g mletih orehov. Pečen biskvit prerežemo na polovico. Spodnji del testa premažemo z 1/3 smetanovega nadeva, nanj položimo drugi del testa. S preostalo smetano premažemo zgornji del testa in rob torte. Marsipan in sladkor v prahu dobro zgnetemo. Položimo ga med 2 lista folije in tanko razvaljamo. Iz marcipana izrežemo zvezdice. 200 ml sladke smetane stepemo in jo nadevamo v vrečko za brizganje. Torto okrasimo s smetano, marsipanovimi zvezdicami, orehovimi jedrci in kakavom. Dober tek! 9 Grad Mirna Grad Mirna na Dolenjskem, je eden lepših in redkih obnovljenih kulturnih spomenikov srednjeveške arhitekture na Slovenskem, se je razvil na osnovah nekdanjega halštatskega gradišča. Zaznamovala so ga vsa zgodovinska obdobja od rimskih časov, preko zgodnjega in visokega srednjega veka do konca 19. stoletja. Srednjeveški grad pa je najbrž nastal že proti koncu 11. stoletja. V pisnih virih se prvič pojavi leta 1165, nato 1180 in 1250. Na gradu je gospodaril rod po gradu imenovanih ministerialov, plemenitih Mirenskih. Leta 1228 je prešel v roke oglejskih patriarhov, leta 1365 pa so grad kupili Celjski grofje. Po izumrtju Celjanov leta 1456 je grad prešel v habsburško posest, kot deželnoknežji fevd pa so ga upravljali baroni Auerspergi (Turjaški). Kasneje so se lastniki hitro menjavali. V začetku 17. stoletja je prešla grajska posest v roke grofom Erdödijem, Wazenbergom, Paradeiserjem, grofu Rafaelu Caraduzziju, grofom Lambergom in Gallom. Sredi 19. stoletja je iz plemiških prešel v meščanske roke. V drugi svetovni vojni, decembra 1942, pa je bil grad požgan. Po vojni so grad še večkrat minirali in skoraj povsem porušili. Stavbni razvoj gradu je potekal skozi več zgodovinskih obdobij in faz. Kot najstarejši del gradu se kaže nekdanja visoka romanska hiša, ki tvori danes jugovzhodni vogal osrednjega palacija. Trinadstropna hiša na pravokotnem tlorisu je nastala že v drugi polovici 11. stoletja. V drugi polovici 13. stoletja pa je verjetno nastal na kvadratnem tlorisu samostojni stolp, ki je stal pod romansko stolpasto hišo. Služil je tako obrambnim kot stanovanjskim namenom. Ko je leta 1365 v celoti prešel v posest Celjskih grofov, so prvotno visoko hišo temeljito razširili in predelali v obsežen dvonadstropni visokogotski palacij. Stavbo so okrasili s kvalitetnimi kamnoseško obdelanimi stavbnimi členi. Zaradi povečane nevarnosti turških vpadov, so grad v prvi polovici 16. stoletja utrdili z obsežnim obzidnim pasom, ki je obdal osrednji palacij in izpostavljeni stolp iz 13. stoletja. Novo obzidje so na enem vogalu zaščitili s polkrožnim stolpom, znotraj obzidja pa so uredili lesene obrambne hodnike. Prav tako pa so z obzidjem in stolpi utrdili tudi pristavo pod gradom. Po prenehanju nevarnostjo turških vpadov je grad doživel ponoven razcvet. Leta 1646 je grof Rafael Carduzzi preuredil grad v gubernijsko podeželsko rezidenco in pri tem temeljito prezidal staro srednjeveško trdnjavo v novo renesančno arhitekturo z arkadnimi sistemi italijanske umetnostne šole. Sredi 18. stoletja je bila prizidana gradu v severnem zunanjem kotu med vzhodnim obzidjem in oglatim stolpom grajska kapela s kvalitetno notranjo opremo, spodnjo romansko kapelo pa so podrli. Novo grajsko kapelo je dala prizidati, domnevno po načrtih iz kroga baročnega arhitekta Candida Zullianija, družina Gall. Reprezentančne notranje prostore v osrednjem palaciju pa so okrasili s serijo velikih baročnih oljnih slik, ki so deloma delo beneškega slikarja Nicola Grassija. Grad Mirna, ki ga že več let obnavlja Marko Marin, je imenovan tudi Speča lepotica. 10 JURIJ KOZJAK SLOVENSKI JANIČAR Josip Jurčič (1844 – 1881) Povest iz petnajstega stoletja Šestnajsto poglavje Oh, postojte, govorite, al še ţiv je ljubi oče? J. Bilc Pot, po kateri so upali zajeti v kloštru z obzidja rešiti se pred silo, zasuli so zdaj sami, ker je bila sovraţniku znana, torej brez prida, lahko pa v škodo. S tem je bilo skoraj vsako upanje podrto, da bi mogli kdaj na skrivnem zapustiti svoj zapor. Da se pa ne bodo mogli dolgo braniti, spoznali so do dobrega to noč, kajti ubranili so se ţe zdaj z največjo silo. Imeli so pa ujetega glavarja turškega; to je bilo nekaj, kar je cigan, najboljši izmed vseh brambovcev, tudi brţ porabil. Poslal je namreč enega ujetih Turkov v tabor nazaj, veleč mu, naj naznani Turkom: kadar se prvi Turek predrzne sovraţno bliţati se ozidju, da se tačas glava glavarjeva nad kloštrskimi vrati na drog natakne. To strašilo je storilo, da so Turki mirno čakali nekaj dni, kaj bo zapovedal véliki poveljnik turški, ki je bil z vojsko blizu Ljubljane. Gori v najvišji sobi v kloštru je hodil z zvezanima rokama janičar Jurij Kozjak gor in dol. Oče njegov, stari Marko, moral je pač s teţkim srcem privoliti in videti, kako so mu podloţni zvezovali sina (kajti cigan mu je bil razodel, da je le-ta njegov edinorojenec); kako so njegovega ljubega otroka, po katerem je vzdihoval in jokal leto za letom, zdaj v ţelezne spone uklepali! Ali spoznal je, da ni drugače. Debele solze so padale starcu na lice, ko je videl dolgo zaţelenega pred seboj, ravno takega, kakor je bil on sam v mladosti, videl ga pred seboj, pa ni ga mogel objeti, ni mu mogel razodeti očetovskih čutil! In vendar je bil ta njegov sin, sin njegove rajnice ţene! Kako bi mu povedal, da je on oče njegov? Bode mu li verjel? Bode ga li razumel? Cigan mu je obetal, da bode on dognal to reč; tudi je bilo samo njemu mogoče, zakaj ni bilo človeka med obzidjem, ki bi se bil mogel sporazumeti z janičarjem razen cigana. Bilo je nekaj dni, kar je bil zaprt janičar v kloštru. Zamišljen koraka z zvezanima rokama po sobi. Misli in misli in se domisli tudi svojega doma. »Kje je pač moj dom?« misli sam pri sebi in domišljal se je zmerom bolj in bolj na mlada leta otročja. Kakor sanje mu je vršelo pred očmi: ljubi moţ, ki ga je zibal malega dečka na kolenih, hudi stric, potem zli moţ, ki ga je posadil na konja, itd. Vselej, kadar se je domislil nazaj, prišel mu je stari prijazni menih pred oči, ki je skrbno stregel vsaki ţelji njegovi, ki je vselej solze točil, kadar ga je videl. Nehoté ga je janičar spoštoval starega moţa, smilil se mu je in vendar ni vedel, kaj mu je in da je on vzrok tej starčevi ţalosti in skrbi. Počasi, vsak dan nekoliko, pravil mu je cigan njegovo lastno zgodbo; kako je imel bogat oče sinka, kako je odšel na vojno, kako ga je potem stric moţu prodal in ta ga je odpeljal na Turško in za janičarja prodal. Cigan se ni motil. Janičarju je ta povest zbudila veliko premišljevanje in naposled, ko se je posameznih reči zmerom bolj spomnil in ko so se popolnoma strinjale s pripovedjo ciganovo, prišla mu je misel, da je morda on tisti sin. »Kje je pač moj oče?« mislil je. »Morda je star in zdihuje po meni! In jaz? Jaz sluţim tujcem. Za vero Mohamedovo? — Ali nisem nekdaj 11 veroval nekaj drugega, lepšega, kar so me učili dobri ljudje — ah, tisti je moral moj oče biti, ki me je učil. Nekdaj sem bil kristjan, posilili so me v to vero in v janičarja, to je gotovo, to sem videl vsak dan na drugih zgledih. Zapustiti hočem to druţbo, poiskati očeta, da, jaz moram vendarle tudi imeti človeka, ki me je ljubil.« In janičar pokrije obraz in sede zamišljen. Ko pogleda zopet kvišku, vidi pred seboj cigana in poveljnika kloštrskega, starega Marka, svojega nepoznanega očeta. V pogledu, kakor je janičar pogledal starčka, bilo je nekaj tako milega, da je Marka čudno ganilo in privabilo globok zdihljaj iz njegovih prsi. Prvo, kar je janičar cigana vprašal (kajti z menihom ni mogel govoriti, ker jezika deţelnega ni razumel), bilo je to: ali vé za tistega očeta, o katerem mu je pravil ţe večkrat. »To se ve da, poznam ga, ni daleč od tukaj,« odgovori mu cigan, proti Marku pa reče: »Prijemlje se, prijemlje.« »In kako si ti vse to izvedel?« popraša janičar. »Prijatelj, jaz sem bil zraven, jaz sem vzel dečka na konja in sem ga spremil noter na Turško; pozneje sem ga večkrat videl, poznam ga tudi še dandanes prav dobro.« »Ti ga poznaš?« reče janičar, vstane pa se usede zopet kakor človek, ki se je zmotil sam s seboj. »Poznam ga,« odgovori cigan mirno, kakor bi izrekel kaj vsakdanjega, »dobro vem, da si ti tisti, ki sem ga jaz na Turško odpeljal.« Janičar — strahovit v boju — vstane; na licu se mu je bralo, kako mu vre po glavi. »Govôri, človek, ako pripoveduješ resnico, kje je moj oče?« Smejé zavije cigan na čuden način usta, seţe po svoj noţ, prereţe janičarju vezi na rokah in, kazaje na starega Marka, govori: »Tu stoji, v lice mu poglej in videl bodeš očeta svojega lice.« In obrne se k očetu, rekoč: »Gotovo je tukaj Jurij Kozjak, še lepši od tedanjega, ki je jezdil z menoj na Turško.« »Moj sin!« zavpil je stari Kozjak in v tem trenutku je padla stena med dvema srcema, oče in sin sta si leţala na prsih. Beseda sin srcu in ušesu nekdaj ni bila neznana, ţe dolgo pa je ni čulo uho pod turbanom turškim. Pač marsikaj bi bil rad povprašal starec novodobljenega sina, ali za zdaj je moral zadovoljen biti, da je mogel govoriti s srcem tistega, ki ga je toliko časa pričakoval zastonj. Sicer pa je cigan tolmačil med njima, kar je bilo potreba. Ni bilo teţko priti zdaj iz kloštra. Jurij Kozjak — prejšnji janičarski glavar — ta je lahko prevaril svoje dozdanje pajdaše, rekoč, da so se mu vdali vsi v kloštru s to pogodbo, da oprostijo njega in tri ujete tovariše, ako se jim dovoli prostim oditi, pa da Turkom prepusté kloštrsko poslopje. Janičarjem je bilo vse povšeči, da bi bili le nazaj dobili svojega hrabrega poveljnika. Sicer so menili, da kristjanom ni treba moţ beseda biti, ali ko so videli, da je njihovega glavarja v resnici volja, pripeljati sovraţnike, ki so se mu vdali, v varstvo, niso si upali malemu krdelu ničesar storiti, ki je skozi sredo turškega tabora jezdilo z vsemi znamenitejšimi dragocenostmi in bogatijami kloštrskimi. Celo ko je glavar namenil se, da hoče kristjane spremiti do grada, da bi tako do zadnjega besedo spolnil, ni mu se upal nihče upirati, dasiravno se je to vsem več ko čudno zdelo. Veliko krdelo je hotelo iti ţ njim, da ne bi kristjanje ugovoru vkljub zopet zaprli poveljnika. To se vé, da se je 12 ta temu ustavljal, rekoč, da ni potreba, in nazadnje vzel le čisto majhno število s seboj. Vendar kmalu pride to krdelce v turški tabor nazaj in naznani preplašenim janičarjem, da jih je glavar popustil in šel s kristjani v grad Kozjak. Jeza, ki se je zavoljo tega vnela med Turki, skazala se je v tem, da so brţ zapalili velikansko kloštrsko poslopje in razvalili ga s cerkvijo vred. Kaj radi bi se bili maščevali nad izdajalcem samim, kakor so ga imenovali; vendar vedeli so, kako nevaren bi jim bil njih prejšnji glavar, ako se zedini z domačini proti njim; zato se podvizajo, da gredó za veliko vojsko. Ţe medpotoma so bili poslali cigana z dvema hlapcema naprej v grad Kozjak, da bi tam oznanili veselo novico, da pride pravi mladi gospodar Jurij. Še posebej je rekel Marko poročiti bratu Petru, ako bi bil ţe v gradu, da se mu ni ničesar bati, vse je pozabljeno, kar mu je bil hudega prizadejal. V gradu veselja ni bilo ne konca ne kraja, ko se je razširila ta novica, zlasti med starejšimi hlapci. Ko bi bil Bog s svojo mogočno strelo Petra z vedrega neba udaril, ne bi se bil bolj prestrašil, kakor ga je prestrašilo naznanilo, da se vrača njegov — po njem na Turško prodani bratranec in brat Marko na grad, da je vsa njegova hudobija prišla na dan, da mu ni več ţiveti med ljudmi. Kar sta hlapca poročila, da je nekaj veleval stari gospod Marko, da je pozabljeno, tega Peter ţe ni slišal, kakor hlapca nista vedela, kaj govorita. »Proč je proč!« vpil je Peter z glasom, ki je vse prestrašil, kateri so ga čuli. »Pogubljen sem na večno!« Rekši, je beţal ven in nihče ni šel gledat za njim. Ko se je vse veselilo in kričalo v gradu, vidé novega gospoda v turški obleki, manjkalo je Petra. Zastonj je stari Marko, ves solzen od samega veselja, za njim popraševal, zastonj so druţina ves grad pretaknili. Petra ni bilo. Tudi cigana ni bilo videti. Šele drugo jutro navsezgodaj je prišel mlad hlapec strahoma staremu Marku grozovito novico povedat, da gospod Peter doli pod gradom v gozdu — na veji visi mrtev. Da je bilo to naznanilo grenka kapljica v pijači novega veselja, to si lahko mislimo. Opat Udalrik, ki je bil ţe popred s Petrom v grad prišel, rekel je z ţalostnim glasom: »Kakršno ţivljenje, taka smrt.« Ljudje, katerim je bilo zaukazano, da so na tihem sneli Petrovo truplo z drevesa in ga pokopali, pravili so pozneje, da je cigan iz gošče pristopil in smejé se mrtvecu rekel: »Zakaj si ţivljenja tolikanj oslajšala. Tudi opat Udalrik je šel kmalu za njim počivat v Bogu, ki vse dobro plačuje, vse hudo kaznuje. Bodi torej češčen in hvaljen! me dal v vodo vreči, trap! Ne bi se ti bilo treba sicer obešati.« To so bile zadnje besede, ki jih je kdo čul iz ciganovih ust, kajti od tistega dne ga ni nihče več videl v slovenskih krajih. Ne dolgo potem je bila deţela rešena nemilega gosta: Turki, siti prelite kr vi in morije, pomaknili so se spet nazaj. Zopet se prikaţejo slovenski kmetje, ki niso bili padli v boju z ljutim vragom pod krivo sabljo ali ki niso morali v suţnost med nečloveške Turke. Pela je sekira v hrastovem gozdu; razkopavali so 13 upepeljene kupe, ostanke svojih poprejšnjih stanovanj, in k Bogu zdihovaje so si stavili nova pohištva. Opat Udalrik je dal s pomočjo okoli stanujočih plemenitašev, posebno mladega Kozjaka, sezidati nov klošter v Stični. Sploh pa so si prizadevali po vsej deţeli, da bi zacelili rane, ki so jih vsekali Turki. Marko Kozjak vendar ni dolgo uţival veselja, ţiveti pri svojem sinu, ki je bil vsem sosedom čudeţ, najboljši moţ med kranjskimi plemenitaši. Ime janičar mu je bilo sicer ostalo, vendar nobena tistih grozovitih lastnosti, katere so se vezale navadno s tem imenom. Kmalu je Jurij pokopal svojega očeta, ki je umrl rad in vdan v previdnost boţjo, katera mu je bila zadnji del ţivljenja tolikanj olajšala. Tudi opat Udalrik je šel kmalu za njim počivat v Bogu, ki vse dobro plačuje, vse hudo kaznuje. Bodi torej češčen in hvaljen! Še dandanes kaţejo v cerkvici na Muljavi opaljena bruna za streho, ki jih je Turek zaţigal. 50-ti rojstni dan Pred dvemi tedni sem dopolnil 50 let. V jutro mojega rojstnega dne sem se zbudil bolj čemerne volje, ja, leta pač naredijo svoje! Odpravil sem se v kuhinjo v prepričanju, da mi bo ţena ţe zjutraj popestrila dan s svojim.....? Vse najboljše, moţiček moj zlati? In me verjetno presenetila tudi s kakšnim darilcem. Pa ni rekla niti dobro jutro, kaj šele tistega, kar sem pričakoval! Dobro!, sem si mislil, saj takšne so pač ţene po nekaj letih. Ampak otroci, o ja, ti se bodo pa spomnili name!? Tudi otroci so prišli k zajtrku in tudi oni niso rekli ničesar. Globoko razočaran sem se odpravil na delo. V trenutku, ko sem stopil skozi vrata svoje pisarne, je moja tajnica Marjanca s prešernim nasmehom na ustih zaklicala: "Dobro jutro, gospod šef, in vse najboljše za vaš rojstni dan!" Takoj sem se počutil bolje! Vsaj nekdo se je spomnil, da ta dan praznujem. Zakopal sem se v delo in delal do poldneva. Nakar je potrkala Marjanca na moja vrata in mi prijazno dejala: "Veste, šef, tako lep dan je zunaj pa še vaš rojstni dan je danes, kaj ko bi šli z menoj na kosilo! "To je najlepša stvar, ki sem jo danes slišal," sem ji odvrnil. ”Greva!” Šla sva na kosilo. Pa ne tja, kamor ponavadi zahajamo; šla sva na deţelo v majhno, odlično restavracijo, si privoščila konjak in martini ter neskončno uţivala ob dobri hrani. Ko sva se peljala nazaj na delo, je Marjanca dejala: "Veste, šef, tako lep dan je danes, najbrţ nama ni potrebno kar takoj nazaj v pisarno, ali ne??" "Ne, seveda ne!", sem odvrnil, kot bi verjetno odvrnil vsak dober šef, ki je zadovoljen s svojo tajnico. "Potem pa vas povabim k meni na kozarček!", se je nasmehnila Marjanca. V njenem stanovanju sem se udobno namestil in bilo mi je prijetno. Marjanca je poskrbela za pijačo in potem, ko sva nazdravila, je nedolţno dejala: "Šef, če ne zamerite, za trenutek vas bom zapustila in skočila v spalnico. Samo toliko, da se oblečem nekaj bolj udobnega." "Seveda", sem odgovoril, zdaj ţe ves vznemirjen in v ţe skoraj bolečem pričakovanju. 14 Odšla je v spalnico in čez pribliţno šest minut je prišla nazaj. V rokah je nosila veliko, praznično torto, za njo pa so prišli iz spalnice tudi moja ţena, otroci, veliko najinih prijateljev in tudi nekateri sodelavci. In vsi so peli: "Vse najboljše za te, vse najboljše za te...." In tam na sedeţu in strašno, strašno me je bilo sram.... ..... Zakaj? Uganite sami! SVETI MIKLAVŢ Bil je v 4. stoletju škof v Miri v Likiji, v današnjem Demru v turškem okroţju Antaliji. Ţivel je poboţno, bil je dober do bliţnjega, do sebe pa oster. V njegovem ţivljenjepisu beremo: Evfemij, bogat, a zelo poboţen in dobroten moţ, je bil njegov oče in Ana, sestra prejšnjega nadškofa v Miri, njegova mati. Rodil se je šele več let po njuni poroki, ko ţe nista več mogla pričakovati otrok. Njuna usmiljenost do reveţev je dosegla, česar jima narava ni naklonila. Nebeški sel jima je prinesel veselo oznanilo, obljubil jima je sina, ki jima bo v tolaţbo v starosti, imenujeta naj ga Nikolaj; ime pomeni »zmaga ljudstva«. Vzgojila sta ga v bogaboječnosti in ga poslala v dobre šole. Še čisto mlad je ţivel zelo zgledno. Posvetil se je spoznavanju Boga in je sovraţil greh. Njegov stric škof ga je posvetil v duhovnika. Prav tedaj mu je kuga pobrala starše. Veliko premoţenje, ki ga je podedoval, je razdelil med reveţe. Njegov stric je sezidal samostan in za opata v njem postavil Nikolaja. Ta se je v svoji veliki skromnosti branil te sluţbe, naposled se je dal preprositi od redovnih bratov, da je prevzel mesto predstojnika in ga upravljal z veliko modrostjo. Po stričevi smrti se je odpravil na romanje v Sveto deţelo. Pripoveduje se, da se v Miri niso mogli zediniti, koga naj izvolijo na izpraznjeni škofovski sedeţ; zbrali so se h goreči molitvi in prosili Svetega Duha za razsvetljenje. Sklenili so, naj bo za škofa tisti duhovnik, ki bo naslednji dan prvi stopil v cerkev. In glej, Nikolaja, ki o vsem tem ni nič vedel, je Bog pripeljal v cerkev in ga tako postavil za škofa. V tistih časih zadnjih preganjanj kristjanov za časa cesarja Dioklecijana je moral biti zelo pogumen in razumen, kdor je opravljal škofovsko sluţbo. »Če naj imajo moje besede moč, da bodo segle do srca, moram svojim ovčicam biti za zgled v vseh krepostih,« je imel navado reči in se je po teh besedah tudi ravnal; bil je usmiljen in dobrotljiv, ţivel je čisto, se postil in spal na golih tleh, ţe pred svitom je zbral svoje duhovnike k skupni molitvi. Ob hudi lakoti je srečno pripeljal ladjo z ţitom v Miro. V času lakote v Miri, je izprosil le 100 mernikov z neke ladje, ki je bila namenjena cesarju v Rim. Zagotovil je, da kljub temu s pomočjo njegove molitve pri oddaji ne bodo imeli primanjkljaja, kar se je izkazalo za resnično. Tako je svoje občestvo lahko prehranjeval še leta in delil celo semena. Naslednja legenda pravi, kako se mu je hotela maščevati poganska boginja Diana, ker je posekal drevo, ki ji je bilo posvečeno. Ta je preoblečena v nuno, dala romarjem, ki so ţeleli obiskati škofa, stekleničko zastrupljenega dišečega olja. Ko so mu romarji dali stekleničko, jo je takoj vrgel v morje, ki je zagorelo. Druga verzija te legende pa pravi, da je rešil ladjo, ki se je znašla v teţavah na morju. Na njej so bili trije romarji iz Efeza, ki so v Dianin tempelj(?) prevaţali sveto olje namenjeno za neko krščansko kapelo. Nikolaj se je podal na krov, umiril vihar in ladjo varno pripeljal v pristanišče. Naposled so prijeli tudi njega in ga vrgli v ječo, kjer je veliko pretrpel in zato tudi dobil častni priimek spoznavalec. Ko je cesar Konstantin priznal krščanstvo za drţavno vero, se je škof vrnil v Miro. Na koncilu v Niceji je z drugimi škofi obsodil Arijeve zmote. Umrl je v visoki starosti okoli leta 350. 15 ČESTITKA ob 60- obletnici ustanovitve ZDRUŢENJE Slovenska izseljenska matica praznuje 60 let. 1951 – 2011 Še veliko uspeha in veliko uspešnega sodelovanja. Še na mnoga leta vam kliče KD SLOVENIJA Olofström, Švedska in bober reče medvedu: "Lahko loviš ribe v tem tolmunu, a le če mi boš od ulova vedno dal po sedem rib za davek." A medved nikdar ni držal dane besede. Ribe je lovil kar naravnost v želodec. Ko pa je bober zahteval od medveda po sedem rib, se je ta le nedolžno sprenevedal. Mladi bober je imel tega kmalu zadosti. Podrl je tolmun in voda je odtekla z ribami vred. Medvedu pa je dostikrat krulilo v trebuhu. PRVOAPRILSKA ŠALA Tonetov očka Rafko je šofer. Prevaža piščance in fazane s farme v tovarno mesnin. V službo se vozi z volvom. Ko se mu najbolj mudi, svetijo vsi semaforji rdeče. Zato Rafko pogosto zamudi v službo, zaradi česar ga šef večkrat ošteje. Zadnjič, za prvi april, pa si je šef Rafka pošteno sposodil. Rekel mu je: "Telefoniraj gospodični Marički Žirafa na tole številko. Naročila bo nekaj fazanov!" Rafko je ubogljivo prijel telefonsko slušalko in zavrtel številke. Na oni strani se je oglasil mlad fant: "Tukaj živalski vrt. Želite prosim!" Rafko je rekel: "Bi lahko govoril z gospo Maričko Žirafa, prosim?" Na oni strani telefonske slušalke se je zaslišal glasen smeh, zatem pa mu, mu. Tudi v pisarni so se mu vsi smejali, s šefom vred. A za tolažbo je Rafko dobil od šefa krof z marmelado. OLGIN PAPAGAJ BOBER IN MEDVED V gozdu blizu blatne reke je živel debel star in kosmat medved. Vse dni je hlačal naokoli, kradel čebelam med in brundal. Ob blatni reki je imel dom tudi mlad bober. Zbiral je debla in dele dreves za zajezitev tolmuna, v katerem je kmalu kar brbotalo rib. Tudi medved bi rad v bobrovem tolmunu lovil ribe. In tako se neki dan tam doli ob tolmunu srečata bober in medved. Beseda da besedo Olga je v trgovini z živalmi kupila pisanega papagaja. Imenovala ga je Pingec. Vsak dan ga je učila govoriti. Rekla mu je:"Pingec, ponavljaj za mano: Pingec priden, Pingec pameten, Pingec pogumen!" In papagaj Pingec je marljivo ponavljal besede za Olgo. Nekega dne je prišel na obisk Olgin prijatelj Igor. Bil je velik porednež in nagajivec. Olge ni bilo doma, zato jo je počakal. Iz dolgočasja je še on pričel učiti papagaja. Rekel mu je: "Pingec, ponavljaj za mano: Olga porednica, Olga prismoda, Olga klepetulja!" Od tistega dne dalje Olga in Igor nista bila več prijatelja. Kaj mislite, zakaj? 16 K U LT U R F Ö R E N I N G E N S L OV E N I JA O l o f s t r ö m SLOVENSK RÖST- MEDLEMSBLAD E-mail: [email protected] December 2011 Årgång 16 Tryckt med ekonomisk hjälp från Slovenska staten. Samarbete med Medvode kommun. Broderförening: Kulturföreningen Oton Župančič, från Sora i Slovenien. Ledarord Julfest, historier Årsplanering, info Sloveniens historia Bildarkiv Konsert fotobok Kulturföreningen SLOVENIJA Vallmov.10 293 34 Olofström Fax: 0457—771 85 Ordförande: Ciril. M. Stopar Tfn: 0457–771 85 Sekreterare: Sabina Kranjc Tfn: 0454 - 468 82 Kassör: Ida Rampre Tfn/: 0454 -48065 Andreas Holmersson E-mail: [email protected] Bankgiro: 233 – 5503 —————————— Välkomna till Julfest! STYRELSEN HEJ, VÄ N N E R O C H M E D L E M M A R God Jul och Gott Nytt år 2012 Höstens aktiviteter var verkligen många och omfattande. Vi har arrangerat picknick i Barnakälla, konstutställning i Längan, vi åkte till Slovensk Riksträff i Köping, vi arrangerade 2 konserter med kören från Viktor Semprimoznik uppträder på Santa Croce- Italien i Olofström. Slovensk kulturträff i Köping Vi har varit på riksmöte i Malmö i november. Föreningens tidning firade 15– års jubileum. Vi har samarbetat med ABF Blekinge och Olofströms kommun, vi tackar för det. Vi är nöjda med året som gick, alla var mycket duktiga, styrelsen och medlemmar! Kulturåret 2011 avslutar vi med St. Nikolaus festen, det blir roligt. Välkomna och fira med oss. Framför oss har vi det nya året och vi har redan börjat planera. Vi ska ge ut 5 tidningar, samt arrangera kvinnodagen, bouleturneringen, utflykter till Malmö och till Vadstena, picknick, oktoberfestkonsert, julfest, osv. Vi är starka tillsammans eller hur! Vi önskar Er god hälsa, många underbara händelser och lycka till! Jag älskar Er alla! Ciril M. Stopar, redaktör VAD ÄR KÄRLEK? Bara kärleken kan förena människor, så att de känner sig hela och berikade, för bara kärleken griper tag i oss och förenar oss just genom det som finns djupast i oss! Mod är jämte kärlek den största gåvan. Vi känner oss alla då och då uppgivna, men om vi accepterar våra misslyckanden och försöker hålla modet uppe och lär av erfarenheterna och prövar nya utvägar– då ska vi, ni och ja nå önskade mål. Som kineserna säger: Det stora är inte att aldrig misslyckas utan resa sig varje gång man faller. Lycka till! Redaktören 17 St. Nikolaus TOMTEN kommer lördagen den10:e december till föreningslokalen på Tegnérsvägen 2 Kära vänner, barn och barnbarn Välkomna, lördagen den 10. december 2011, kl. 16.00 Barn och vuxna ska fira St. Nikolaus dagen tillsammans. Snälla föräldrar, mormor-morfar, farmor- farfar ni måste anmäla hur många barn som kommer, så att vi hinner beställa rätt antal paketer hos tomten. Anmäl antal barn till: Ida Rampre 0454-48065 eller Dusanka 0454-91073 eller till E-mail: [email protected] Dragspel: Viktor och Libero Var ska vi ha festen: föreningslokalen, på Tegnèrvägen 2 A (källarplan) i Olofström. V Ä L K O M N A GOD JUL G O T T N Y T T Å R 2012 önskar styrelsen Kulturföreningen Slovenija, Olofström 18 ROLIGA HISTORIER MAGNET - Inte fastnar väl flugorna på en magnet?! - Jodå jag har snurrat ståltråd runt dom. BIN KALSIPPOR Plockar du blommor i bara kalsongerna? - Ja, det är kalsippor. GÄSS - Igår sköt jag fyra gäss. - Vilda? - Nej, men du skulle ha sett ägaren. - Hur vet man att det finns sju miljarder bin i Sverige? - Man har väl gjort stickprov. RADIO CORNFLAKES NORRMÄNN - I morse var jag så tankspridd att jag serverade min man tvålflingor, istället för cornflakes. - Blev han arg? - Ja, han riktigt skummade av ilska. FLUGAN Gubben skröt om sin hörsel, gumman om sin syn. - Ser du flugan därborta? frågade gumman. - Nej, men jag hör fotstegen TAX- FREE - Får man ta med hunden på flyget? - Tyvärr det är tax-free. SPOTLIGHT - Väldigt vilken blöt lampa du har. - Det är en spotlight. EN VOLT Kalle ström tog en tur med sin nya elbil. Plötsligt fick han sladd, tappade kontakten och slog en volt. POLISEN Polisen stoppade en bilist: - Får vi gå igenom er bil? - Vore det inte lättare att gå runt den. SKOLAN - Nu måste du gå till skolan Nisse. - Jag vill inte, alla är så dumma mot mig där. - Gå nu, du är i alla fall rektor - - De sade att det skulle snöa på radion. - Då är det bäst att täcka över den. - Varför stoppar norrmännen p-piller i näsan? - Dom vill inte ha snorungar. TÅGET Damen klagade hos hyresvärden; - Varje gång det ett tåg rusar förbi, skakar det så att jag ramlar ur sängen! - Det kan jag aldrig tro, svarade hyresvärden. - Jodå det är sant lägg er själv i sängen så ska ni få se! Hyresvärden suckar men går och lägger sig i sängen. Då råkar damens fästman komma in genom dörren. - Vad har ni för er, vrålar han. Hyresvärden tittar i taket och svarar nervöst: - Skulle ni tro mig om jag säger att jag väntar på ett tåg. KOKBOK - Middagen är färdig, älskling. - Vad blir det? - Jag ska bara titta efter i kokboken vad det ska vara för någonting. NUNNAN Den unga nunnan berättar för abbedissan att hon har blivit förförd. - Drick citronsaft. - Hjälper det. - Nej, men det tar i alla fall bort den där belåtna minnet. 19 20 Plan för höst- vinter 2011  10 december. Tomten kommer till Olofström, föreningslokal och julfest. -------------------------------------------ARBETSPLAN ÅR 2012  10. mars, kvinnodagen och årsmöte  21. april, besök i Malmö  5. eller 12 maj: Bouleturnering  26. Maj; St. Birgitta i Vadstena Målarsektionen kurs:  Januari- juni, 3 söndagar-lördagar/månad 14.00 –18.00. Föreningslokalen, öppet tider: Föreningslokaler ska vara öppna när målarkurser och språkkurser pågår. Söndagar från kl. 15.00. Sloveniens ambassad, Stockholm Telefon: 08 – 545 65 885, 08 - 54565 886, tel. 08-545 69 355, Styrmansgatan 4, 114 54 STOCKHOLM ************************************** FLYG TILL SLOVENIEN Hemsida: http://www.adria.si/ www.adria-airways.com OBS! Adria Airways flyger bara 2 dagar till Ljubljana; onsdag och fredag ToR. SKANDINAVIJA INFORMATION: ADRIA AIRWAYS Tings Gatan 2, 256 56 Helsingborg tel.: 042 - 28 47 78 fax: 042 - 14 47 78 mobil: 0708 - 28 47 78 E-mail: [email protected] Adria Airways i Kastrup, Copenhagen: Terminal 2, F, Floor 2, Office 230, 2770 Kastrup, Denmark FRANK BUSS tfn: 040 – 235155, 6119674 http: www.frankbuss.net Besök i Olofström- behöver du övernattning? Miran Rampre: bra priser! 0733-84 08 23 Email:[email protected] --------------------------------Vill du tala eller förstå slovenska? Talk Now! – Lär dig Slovenska Pris 349 kr Artikelnr: 10835 Typ: Download Platform: PC Språk/nybörjare, Utbildning Storlek: ca 237,3 MB Förläggare: Nordic Softsales www.ginzadownloads.se/pro duct/?id=10835 Information Nödvändiga ord och fraser för nybörjare. Tack vare det snabba inlärningsresultat man får genom att träna med Talk Now så är det världens mest säljande språkprogram för nybörjare. Talk Now används av över två miljoner människor, produktens nyskapande och roliga inlärningsmetod ger dig nyckelorden och den hjälp du behöver för att komma ihåg dem. Talk Now passar för semesterfirare, affärsresande, studenter, familjer, handelsresande mfl. Talk Now innehåller: Röst inspelning – Jämför ditt uttal med din lärares uttal. Fyra testnivåer – Testa dig och se hur mycket du lärt dig, tjäna poäng och se dina framsteg. Intelligent programvara – Programmet kommer ihåg det du gjort fel på och tar fram de områden du behöver förbättra. Automatiskt språkval – Vilket ger dig möjligheten att lära dig ditt nya språk valfritt från de över 80 tillgängliga språken i programmet. Brett urval av ord – Från hälsningar och fraser till kroppsdelar, siffror, shopping mm. Ticketing desk in e-ticket för Skandinavien, tel.: & fax: 0045 32 51 59 59 mobil: 0045 26 88 99 48 E-mail: [email protected] Arbetstid: 2 timmar innan flygets avgång. 20 Reformation- del 3 Slovenerna Pergerl och Perlah ledde under årtionden humanisterna vid universitetet i Wien. Bernard Gornik Pergerl (Perger) (1440-1501) från Šcavnica i Štajerska var pedagog, språkvetare, jurist, matematiker och astronom. Han undervisade vid Wiens universitet i geometri, optik, matematik och astronomi samt latinsk grammatik, klassisk litteratur och juridik Under 1470 var han dekanus vid filosofiska fakulteten samt år 1471 rektor vid Wiens universitet. Mellan 1492 och 1501 var Pergerl kunglig superintendent vid universitetet. Han hade en prestigefylld plats bland Wiens humanister och ägnade sig åt den humanistiska reformens problem. En av hans viktigaste insatser är hans omarbetning av latinundervisningen. Han skrev en ny latinsk grammatikbok, Grammatica nova (Venetiis 1479), som är den första humanistiska läroboken i latin. Den trycktes i nya upplagor minst 30 gånger. Andrej Perlah (1490-1551) var en stor lärd man inom matematiken, astronomin, läkarkonsten osv., som bland andra innehavda höga poster också blev universitetsrektor i Wien 1549. Från år 1516 var han under mer än 30 år professor vid Wiens universitet, först inom matematik och astronomi och sedan efter att ha doktorerat i medicin 1530, även vid medicinska fakulteten. På universitetet lärde han, liksom slovenen Bernard Pergerl, känna den kände tyske matematikern och astronomen Johannes Regiomontanus. Perlah var den förste slovenske astronomen, som lämnade efter sig tryckta böcker. I sina verk skrev han bl.a. om planeternas positioner i förhållande till varandra och till stjärnor. Han skapade också några instrument, bl.a. ett eget astrolabium, som han betraktade Merkurius med, vilket få hade lyckats med. Juristen och astrologen Martin Pegius liv fick ett tragiskt slut då han anklagades för häxkonst. Jakob Strauss (se nedan) betraktade år 1577 kometers uppenbarelse samt beskrev och förklarade dem i sin bok som gavs ut i Ljubljana samma år. Santorio Santori (se nedan) från Koper, som representerade den sena humanismen i Slovenien, introducerade precisa instrument - främst för mätning av kroppstemperatur - till medicinen och i sin forskning kring matsmältningssystemet var han också en förgrundsgestalt till den moderna fysiologin. Jurij Dalmatin, en slovensk protestantisk författare, poet och översättare, översatte hela Bibeln till slovenska 1584. Samma år kom den första slovenska grammatiken skriven av Adam Bohoric, som innehöll en hög nivå av slovenskt medvetande och stolthet över sitt fosterland samt tendenser till att upphöja den egna nationen. Han bidrog med sitt arbete till att normera och stabilisera det slovenska språket. Med motreformationen fick Primož Trubar (se ovan) ge sig av i landsflykt, men han fortsatte att vara en mycket fruktsam författare (han skrev mer än 25 böcker). Förutom de första två böckerna ovan och den slovenska kyrkoordningen hade han också översatt första delen av Nya testamentet 1557. I sina förord och sin korrespondens nämner han att tyskar läste hans böcker för den okunniga befolkningen, vilket betydde att både den tyske adelsmannen och hans undersåtar lärde sig slovenska. Han hade också komponerat psalmer och publicerade den första psalmboken med notblad på slovenska med titeln "Eni psalmi, ta celi katehismus". Genom att införa det slovenska språket i kyrkan och i offentligheten bands folket som hade samma etniska ursprung samman och det skapades en 21 grogrund för nationell väckelse. Filmen Heretic handlar om en del av Trubars liv. Den slovenska reformationens viktigaste representanter var alltså de ovan nämnda Primož Trubar, Jurij Dalmatin och Adam Bohoric. De gav slovenerna böcker på det "nyslovenska" språket, en bibelöversättning (det fanns visst en översättning på det "gammalslovenska" språket redan under 800talet), den första grammatikan av det "nyslovenska" språket och en ny slovensk skrift, "bohoricica". Inte att förglömma andra slovenska skrivare från Pannonien (under dåtidens Ungern), som på latin kallades Sclavoniae - Vramec, Petretic, Habdelic, Pergošic och andra, som gav slovenerna en (för dem tämligen okänd) historiekrönika, latinskslovensk ordbok och andra viktiga verk. Till minne av förfäderna från denna period och de för slovenerna positiva förvärven firar man den 31 oktober varje år Dan reformacije (Reformationens dag). Motreformationen innebar ett hårt slag mot den språkliga och litterära utvecklingen i Slovenien, som slogs ner med våld. Slovenska böcker brann och den slovenska adeln jagades bort från dåtidens slovenska områden. Historiska källor nämner fler än 3000 adelsmän, som tvingades lämna sitt hemland. 1582 gav storhertigen Karl II ut de första besluten om landsförvisning av protestantiska borgare. 1596 styrde ärkehertig Ferdinand över Inre Österrike, motreformationen blev då våldsamt segerrikt. Ett radikalt återinförande av katolicismen började. 15 september 1598 gavs order till de regionala makterna att inom 14 dagar ge predikanter sparken och avveckla alla nyreligiösa institutioner. 29 oktober kom ännu strängare order i Ljubljana - att under dagen lämna Ljubljana och inom tre dagar de Inre österrikiska regionerna eller få dödsstraff. Tre år tidigare hade turkarna besegrats i Sisak, ända tills nu hade de turkiska räderna pågått. Men glädjen över att bli av med denna ständigt överhängande fara blev alltså kortvarig. De protestantiska lärarna, som fick lämna sin post ersattes inte med nya katolska, utan skolorna avvecklades - motreformationen innebar att den slovenska grundskolan försvann. 1628 var återinförandet av katolicismen definitivt, även adeln förlorade kampen mot regentens centralism och absolutism feodalismen befann sig i kris och frågan var olöst och öppen vilket bäddade för nya historiska konflikter. Den slovenska positionen vid frontlinjen mot turkarna hade gjort det svårare för utvecklingen, jämfört med det övriga Europa, dessutom ledde motreformationen till att analfabetismen bredde ut sig och att dörrarna stängdes till det kulturella livet. Mörkret trängde sig på och det slovenska språket trängdes undan, i det offentliga livet, för det tyska. Inom musiken var Jacobus Gallus Carniolus (1550 1591) verksam som slovensk kompositör och dirigent i Wien och i Prag 22 Družabno srečanje v društvenih prostorih Muzikanti so vžgali te prave viže Veselica se je nadaljevala Nastop v olofströmski mestni knjižnici Po večerji se je zapelo ob kozarcu dobre kapljice Zborovodja Rado Milič je zmeraj vesel če je med prijatelji Ob žlahtni kapljici in dobri glasbi…… Zvečer v veliki dvorani nastop pravih muzikantov 23 Nastop v Folkets hus, hiši kulture v Olofströmu Koncert v mestni knjižnici v Ololfströmu Nastop pevskega zbora Planika iz Malmöja/Zborovodja Ivan Likar/ Instrumentalna spremljava MoPZ Vesna Zahvala zborovodji Vesne- Radotu Miliču/Pravi muzikanti in Viktor so zaigrali na Vinski trgatvi/Na klavir je... Poslušalci v mestni knjižnici Poslušalci zvečer v Hiši kulture – Folkets hus 24