1. No category

Leto: maj 2012
År: maj 2012
ISSN 2000-9453
Št. 74
Nr. 74
SLOVENSKI GLAS
Slovensk Röst
KULTURNO DRUŠTVO
KULTUR FÖRENINGEN
SLOVENIJA
Olofström
ZA ČLANE IN PRIJATELJE SLOV. DRUŠTVA NA PODROČJU POKRAJIN:
FÖR MEDLEMMAR OCH VÄNNER TILL SLOVENSKA FÖRENINGEN:
B L E K I N G E, Kalmar, Skåne-Kristianstad, Kronoberg, Jönköping, Östergötland
Umetniki in organizatorji umetniške razstave v Olofströmu
Izdaja in odgovarja:
UO Kulturnega društva SLOVENIJA
O l o f s t r ö m, Š v e d s k a
Urednik: Ciril M. Stopar
Utges av:
Kulturföreningen SLOVENIJA
O l o f s t r ö m, S v e r i g e
Redaktör: Ciril M. Stopar
Obiskovalci poslušajo govor predsednice ABF-a
Viktor in Karlo pojeta pred poslušalci
Zavzeti poslušalci poslušajo predavanje o Sloveniji
Nada Žigon je pripravila klobase, sir in kruh
Dan žena v Olofströmu: Greta, Silvana in Duška /Janez in Lucijan pomivata posodo in sta »dobre volje«
Franc Pukšič, preds. Komisije DZ RS za Slovence.. /35- obletnica pevskega zbora PLANIKA, Malmö
2
Olofströmski Slovenski glas
Izhaja s finančno podporo: Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Pokrovitelj društva: občina Medvode
Bratsko društvo v Sloveniji: KUD Oton Župančič iz Sore
Leto 17
OLOFSTRÖM
KULTURNO DRUŠTVO SLOVENIJA
Naslov: Vallmov. 10, 293 34 Olofström, Sweden
Telefaks: 0457 - 771 85 / Bankgiro: 233 - 5503
Preds.: Ciril M. Stopar/ Tfn/faks. 0457 - 771 85
Tajništvo: Sabina Kranjc / Tfn/faks: 0454 — 468 82
Blagajnik: Ida Rampre/Tfn/fax: 0454- 48065
E-mail: [email protected]
Uvodna beseda
Spoštovani člani in prijatelji
Naslovna stran:
Udeleleženci slovenske razstave v
Längan v Olofströmu
ončno je pomlad tukaj, saj si
želimo lepega vremena za delo
na vrtu, pa za sprehode….
Uspešno smo prestali preizkušnjo z
organizacijo DOŽIVITE PRAVLJIČNO DEŽELO SLOVENIJO.
Skupno z ABF Blekinge smo orgaLepo nam je bilo na predstavitvi Slovenizirali ob njihovi 100-obletnici
nije v Längan v Olofströmu
veliko prireditev, kjer sta nastopala
Ciril M. Stopar in Ivanka Franseus na sestanku
Viktor Semprimožnik in Karlo Pesjak.
Prav
tako
je naših Foto:
5 umetnikov
UO Slov.
zveze
v Malmöju.
Silvana Stopar
napolnilo dvorano za razstave s slikami s slovenskimi motivi. Tudi slovenske hrane ni manjkalo. Slavnostni govor je imela predsednica ABF-a Anita
Skarphagen, ki je poudarila da z izobraževanjem ljudi obenem vnesemo v
udeležence krožkov več demokracije in razumevanja. No v Olofströmu smo
imeli 14 dni razstavo, kjer smo prikazovali narodne noše, stvari iz Slovenije, stare knjige in star gramofon s slovenskimi ploščami ter skoraj 60 slik s
slovenskimi motivi. Bilo nam je lepo, upamo da ste ponosni na nas!
12. maja pa vas vabimo na balinarsko srečanje in majhno večerjo...
Dobrodošli! ! SREČNO!
Ciril M. Stopar / gl. urednik
ČLANARINA
Prosimo še zadnje zamudnike, da plačajo članarino za to leto. Potrebujemo vas, saj nam manjka še okoli 30 članov, da pridemo na
zeleno vejo. Naša želja je, da bi se tudi iz Landskrone in od drugod
čimveč ljudi včlanilo v naše slovensko društvo.
Veseli bomo vaše podpore in plačila članarine, ker vas potrebujemo. Pa tudi Slovenska zveza ne more obstati, brez vaše podpore.
Želimo vam zdravo in toplo poletje!
Bodite nam zdravi!
Maj
2012
UO KD Slovenija
V TEJ ŠTEVILKI:
Uvodna beseda
Vabilo na balinanje
Plan dela, obvestila,
Potovalni kotiček
Stran šaljivcev
Recepti
Grad
Kulturne strani
Švedske strani
Zgodovina Slovenije v
švedskem jeziku
Foto arhiv društvenih
aktivnosti
Dobrodošli na
balinarsko
srečanje
UO KD SLOVENIJA
3
Vabilo na BALINARSKO
SREČANJE
V soboto 12. maja bo v Olofströmu v društvenih prostorih na
Tegnérvägen 2A, družabna prireditev in balinarsko srečanje.
V parku pred društvenimi prostori bomo organizirali BALINARSKO
SREČANJE, za člane in goste. Začetek bo ob 14.00 uri.
Pridite, pričakujemo vas! Prijave na telefon: 0457—77185.
V Olofströmu bo ta dan tudi poznani HOLJEMARKNAD!
Po balinanju, bomo imeli v društvenih prostorih družabno prireditev,
kjer bomo večerjali in primerno zalili turnir z dobro kapljico. Med nas bomo poklicali
tudi muzikante: Viktorja in Libera, da bilo bi nam zabavno in lepo.
Dobrodošli!
UO KD SLOVENIJA
—————————————————————————————
ROMANJE V VADSTENO 2012
Slovenska katoliška misija na Švedskem in slov. dušni pastir, gospod
Zvone Podvinski vas vabi na
jubilejno Slovensko romanje,
na Binkoštno soboto 26. maja v
Vadsteno. Začetek sv. maše bo ob
12.00 uri pri sestrah sv. Brigite.
Če nas bo najmanj osemnajst, se v
Vadsteno odpeljemo z avtobusom,
če nas bo osem se odpeljemo z kombijem- minibusom, drugače se v
Vadsteno odpeljemo z avtomobili.
Če ste zainteresirani se takoj prijavite Cirilu: 0457 –77185.
50-obletnica Slovenske katoliške misije
4
ČLANARINA za leto 2012
Do sedaj je 63 družin plačalo članarino!
220 kr je članarina za družine in za tiste, ki
plačajo tudi za svoje vnuke. Pripišite ime in
priimek vnuka, letnico rojstva ali nam to
sporočite na E-mail, pismeno, telefon.
140 kr pa plačajo posamezniki.
Članarino lahko vplačate na Bankgiro,
Cerkev v Jelšanah pri Ilirski Bistrici
P L A N DELA 2012
◊ 29. aprila, slovenska maša v
Olofströmu ob 11.00 in v Nybru
ob 14.30 uri
◊ 12. maja: balinarski turnir v
Olofströmu.
◊ 26. maja, 50- obletnica SKMSlovenske katoliške misije.
Romanje v Vadsteno z
avtobusom ali kombijem.
◊ 23. junija, Praznik državnosti in
21 let samostojnosti slovenske
države.
◊ 25. avgusta: Barnakälla,
srečanje vseh generacij in
tradicion. slov. piknik.
◊ 27. oktober, Folkets hus v
Olofströmu. Oktoberfestkoncert
in Vinska trgatev. Koncerti
MoPZ Franc Zgonik iz Branika
iz Slovenije. Nastopa tudi pevski
zbor Planika iz Malmöja.
◊ 17. novembra, sestanek UO
Slovenske zveze.
◊ 22. decembra, miklavževanje.
◊ Likovna sekcija:
◊ Od januarja – junija, krožek
likovne sekcije 3 sobote v
mesecu. Vabimo zainteresirane.
Od 14–18.00 ure.
◊ Društveni prostori so odprti, ko
ima likovna sekcija krožek, to je
v sobotah od 15.00 ure naprej.
BANKGIRO: 233 - 5503
ali na PlusGiro 73 23 65 - 2
Preko interneta lahko vplačate
tudi iz Slovenije in EU:
SPARBANKEN 1826, Kristianstad.
Vplačilo za: Kulturföreningen Slovenija
IBAN:
SE25 8000 0831 3991 4056 0021
BIC: SWEDSESS
Ko plačate članarino boste dobivali
brezplačno naše glasilo, Slovensko glasilo
od Slov. zveze obenem ste član
pogrebnega fonda.
Upravni odbor KD SLOVENIJA
za leti 2012 - 2013
Predsednik: Ciril M. Stopar, Kallinge
Blagajnik: Ida Rampre, Olofström
Tajnica: Sabina Kranjc, Jämshög
Ekonom: Janez Rampre, Olofström
Odg. za prireditve: Lucijan Cah,
Olofström
Odg. za veselice: Janko Kelečinji,
Olofström
Šef kuhinje: Silvana Stopar, Kallinge
Revizorja: Karlo Pesjak, Hässleholm
in Janez Zbašnik, Olofström.
Likovna sekcija:
Vodja: Dušanka Belec, Kristianstad
Namestnik: Silvana Stopar, Kallinge
5
Izbrali smo tudi odbor za pripravo
hrane, tukaj lahko pomagajo prav vsi.
V preteklem letu se posebno
zahvaljujemo: Silvani, Dušanki,
Ivanki, Emi, Greti, Nadi in še vsem
ostalim ki ste nam pomagali pa vas
nisem tukaj omenil:
Velikonočna čestitka gospe Ane Mahajnc
iz Maribora
PENZION, SOBE
V OLOFSTRÖMU
Miran Rampre, mobil: 0733-84 0823
E-mail: [email protected]
--------------------------------------------------Pa še čestitka Štefana Zrinskega iz
Olofströma
Telefon: 08 – 545 65 885, 08 - 54565 886,
Telefaks: 08 – 662 92 74
Naslov: SLOVENIENS AMBASSAD,
Styrmansgatan 4, 114 54 STOCKHOLM
www.stockholm.embassy.si
E-mail: [email protected]
Urad Vlade RS
za Slovence v zamejstvu in
po svetu
www.slovenija-danes.slovenci.si/
email: [email protected]
Čestitkam se najtoplejše zahvaljujemo
Slovenska katoliška
misija
Naslov: Parkgatan 14, 411 38 Göteborg.
g. Zvone Podvinski, tel: 031- 711 54 21
mobilni tel: 0708 – 278 757
E-mail: [email protected]
6
ODMEV NA VELIKO
14- DNEVNO SLOVENSKO
PRIREDITEV:
DOŽIVI SLOVENIJO
In SLIKARSKO-FOTOGRAFSKO
RAZSTAVO V OLOFSTRÖMU
Sobota, 17. marca 2012
Ob 14 uri smo predstavili slovensko
hrano in jo ponudili obiskovalcem.
Pecivo sta pripravile Ivanka
Hrabar in Ema Benčič, pravo
zakusko z nareženimi klobasami,
salamo, sirom in paradižnikom ter
doma spečenim kruhom je
pripravila Nada Žigon.
Predstavnice olofströmskega ABF-a
pa so pridno kuhale kavo in jo
ponujale gostom.
Švedski obiskovalci so bili
presenečeni, da bodo lahko zastonj
poizkušali vse tele dobrine, saj na
kaj takšnega niso bili navajeni.
Dvorana pa se je zmeraj bolj in bolj
polnila z ljudmi.
Slavnostni govor predsednice ABF
Blekinge, Anite Skarphagen je bil
ob 14.30.
Nato je nastopal Viktor
Semprimožnik oblečen v narodno
nošo, s harmoniko je hodil po vsej
dvorani in igral ter pel, tako da so
obiskovalci kulturnega programa
začeli plesati. Sledile so polke,
valčki, polke….
Ob 15. 15 se je pripravil Karlo
Pesjak, da prične predavanje s
slikami. Toda najprej sta Karlo in
Viktor pred občinstvom skupaj
zapela, pa tudi mi smo rade volje
pomagali pri petju. Karlo je
prikazal slike iz Kranjske gore,
Bleda in dolino Tamar v Julijcih.
Dvorana se je prav napolnila, naši
člani in švedski obiskovalci so z
zanimanjem poslušali skoraj
enourno opisovanje lepot Slovenije,
Karlo ima dolgoletne izkušnje je
spreten pri tej reči.
Po končani predstavi smo povabili
obiskovalce, da še malo prigriznejo
in da si ogledajo slike ter se
pogovorijo z umetniki o načinu
njihovega dela in motivih, ki so bili
na slikah.
Razstavo smo prvi dan zaprli šele
po 18 uri zvečer. Bili smo zelo
zadovoljni, da nam je uspelo in da
je sodelovanje z ABF-om bilo tako
dobro.
18. – 24 - 25. marca 2012
Razstava je bila odprta od 10 – 16
ure. Razstavljalo je 5 umetnikov
prve in druge generacije.
Razstavljali smo 50 slik in 8
fotografij. Imeli smo razstavo
slovenskih narodnih noš, slovenskih
starih knjig, starega gramofona ki
smo ga navijali z ročico in 100 let
starimi slovenskimi ploščami. Prav
tako smo prikazali veliko zanimivih
stvari iz Slovenije za, ki jih ni na
Švedskem. To razstavo je pripravil
Ciril Stopar, prav tako je Ciril
prikazoval na platnu s
projektorjem in računalnikom
slideshow, kjer je bila tudi
slovenska glasba.
Slovenska slikarska razstava je bila
zelo odmevna in zelo uspešna. O
njej sta pisala tudi švedska lokalna
časopisa: BLT in Sydöstran. V teh
časopisih smo tudi objavili oglase za
razstavo.
Čestitamo našim umetnikom in se
zahvaljujemo vsem, ki ste nam
pomagali pri organizaciji.
7
PRIJAVA
in ZADNJI POZIV
V soboto 26. maja se bomo
odpeljali z avtobusom romanja v
Vadsteno
16. TABOR SLOV. OTROK PO SVETU
Tabor bo potekal v času od 28 julija. do 4.
avgusta 2012 v domu CŠOD, Domu Vojsko
blizu Idrije. Namenjen je druženju mladih
slovenskih otrok, ki živite izven Slovenije, starih
od 10 do 15 let.
Prijave
Za informacije dobite vsak delovnik od 8.00
do 15.00 ure na tel. št. 00386 1 2428558 ali
e-naslovu:luka.klopcic@ slokongres.com .
SKM- Slovenska katoliška misija
praznuje 50- obletnico in bo v Vadsteni
zelo slavnostno. Najprej bo maša,
potem procesija in nato slovenska
veselica z ansamblom iz Slovenije.
Avtobus bi peljal iz Hästvede, za
Olofström, Kallinge, Tingsryd.
Če so člani iz Nybra zainteresirani se
nam lahko pridružijo v Tingsrydu.
Do tja naj se pripeljejo z avtomobili ali
s kombijem.
Pozor: po 4 urah vožnje mora avtobus
po zakonu stati na mestu 1 uro!
Prijave zbirajo do 20. maja,
E-mail: [email protected] .
_______________________________________
Prijave in informacije
na tel. št: 0457-77185
Prijave sprejemamo do 12. maja!
Obvestilo:
Čeprav smo vas pozvali da se takoj
prijavite, zaradi naročitve avtobusa,
skoraj vsi čakate zadnjo sekundo za
prijavo. Čeprav veste da avtobus
veliko stane in ga je potrebno
naročiti zgodaj, ker so prazniki.
Do sedaj se je prijavilo le 6 članov.
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES
8
Letalo za Slovenijo
Avtobusi
Adriaticbuss iz Stockholma, Göteborga,
www.adria.si
Obvestilo urednika: Letalsko vozovnico
morate naročiti najmanj 2 meseca prej,
dva- tri tedne pred poletom se vzdigne cena
vozovnice tudi čez 100%.
Rezervacije in informacije iz Slovenije
tel.: 080 13 00 ali +386 (0)1 369 10 10
----------------------------------------------------------------------
SKANDINAVIJA INFORMACIJE:
ADRIA AIRWAYS
Kalmarja, Malmö, v soboto za (Maribor
OMV) in Sarajevo: 011-105520 in
011-105545, www.adriaticbuss.com
--------------------------------------------
FRANK BUSS
040 – 235155, 040-6119674
http: www.frankbuss.net
- v petek iz Malmö za Ljubljano ob 6.00 uri
(fjärrbuss, Swebuss postaja v Malmöju).
- V soboto iz Ljubljane za Malmö, ob 16.15
(peron 28 v Ljubljani).
Tings Gatan 2, 256 56 Helsingborg
tel.: 042 - 28 47 78
faks: 042 - 14 47 78
mobil: 0708 - 28 47 78
E-mail: [email protected]
Delov. čas: ponedeljek-sobote:10-16 ure
Adria Airways na letališču Copenhagen:
Terminal 2, F, Floor 2, Office 230,
2770 Kastrup, Denmark
Ticketing desk in e-ticket za Skandinavijo
tel.: & faks: 0045 32 51 59 59
mobil: 0045 26 88 99 48
E-mail: [email protected]
Delovni čas: 2 uri pred odhodom letala
Vozni red velja:
Iz COPENHAGENA za Ljubljano:
v sredo, četrtek, petek, soboto: ob 9.50 uri
torek in nedeljo ob 18.45 uri
ponedeljek ob 6.55 uri (od 22/5- 15/7.)
ponedeljek ob 18.45 uri (od 16/7- 27/8.)
______________________________________________________________________________________________________
Dopust na slovenski obali
http://www.sloveniancoast.net/slo/
DOPUST V IZOLI
Ponudba: apartma s 3 sobami za 6 oseb
s teraso, v Jagodju v Izoli. 5 minut
daleč od morja.
Ponudba: 2 sobe za 2 osebe, ena soba
za 3 osebe v tretjem nadstropju.
Cene: soba za 2 osebi: 34€.
Cena apartmaja: 19€/osebo.
Naslov: Sončna pot, 3, Jagodje, Izola.
Informacije, naročila:tel: 070-4010803
www.slovenien.nu
Malo za šalo malo zares………
Iz LJUBLJANE za Copenhagen:
v sredo, četrtek, petek, soboto: ob 6.55 uri
torek in nedeljo ob 21.10 uri
ponedeljek ob 9.50 uri (od 22/5- 15/7.)
ponedeljek ob 21.10 uri (od 16/7- 27/8.)
Za vse informacije se obrnite na:
Ante Cvitan.
Srečno pot vam želi Adria Airways!
/www.norwegian.se/ letalo za Zagreb.
http://www.flygresor.se/
Kdo je planiral tole pot iz krize?
Janša, Pahor, sindikati, EU, sam bog??
Potrebujemo nove investicije, ker so spet
prišli novi in prazni žepi, ha, ha…
9
Slovenska imena mesecev po pratiki
” Maj je Veliki Traven, junij je Rožnik,
julij je Mali Srpan.”
PRIMORSKA ENOLOČNICA
SESTAVINE
40 dag krompirja, 20 dag olupljenih čebulic, 30
dag pora narezanega na kolobarje, 30 dag
stebeljne zelene narezane na rezine, 3 žlice masla,
3 lovorovi listi, 1 žlica timijana, 50 dag piščančjih
jeter narezanih na koščke, 1 žlica dobro
sesekljanega peteršilja, 2 l vode ali juhe, sol in
poper po okusu.
Priprava:
Na dveh žlicah masla opražimo krompir, vendar
ga ne smemo speči. Dodamo zelenjavo in
začimbe in posodo pokrijemo. Kuhamo 30 minut
pri nizki temperaturi. Na preostalem maslu
prepražimo jetra, jih stresemo k drugim
sestavinam in kuhamo še 30 minut, da se
zelenjava zmehča. Kuhamo lahko v loncu na
pritisk, saj se v njem zelenjava kuha malone samo
v lastnem soku.
Jed lahko pripravimo tudi v mikrovalovni pečici.
Na maščobi v pokriti posodi skuhamo krompir,
nato dodamo še drugo zelenjavo in juho. Kuhamo
še 10 minut pri visoki temperaturi, nato dodamo
jetra, potresemo s peteršiljem in kuhamo še 5
minut pri srednji temperaturi; jetra ne smejo biti
krvava. Nato enolončnico pustimo pokrito stati še
10 minut. Nazadnje jo solimo in popopramo ter
postrežemo. Enolončnico se skuha za več oseb.
MOJ DOMAČI KRUH
SESTAVINE
75 dag moke, 25 g svežega kvasa, 2 čajni žlički
sladkorja, 3 čajne žličke soli, približno 0,5 l
mlačne vode, 1 žlica olja (navadno ali olivno).
Priprava:
V skodelico nadrobimo kvas, dodamo žličko
sladkorja in malo mlačne vode. Premešamo in
pustimo, da na toplem kvasec vzhaja. V skledi
zmešamo moko, žličko sladkorja in sol. V sredini
naredimo jamico, vanjo vlijemo olje in kvasec,
malo premešamo in dolijemo mlačno vodo.
Točna količina vode je odvisna od moke same.
Z električnim mešalcem testo gnetemo toliko
časa, da dobimo elastično testo, ki samo odstopi
od sklede. Nato ga še ročno pognetemo v obliko
hlebčka in pustimo vzhajati v skledi za vzhajanje
toliko časa, da naraste na dvojno količino. Ko je
dovolj vzhajano, ga stresemo na pomokano
površino in še enkrat na roke dobro pregnetemo.
Sama ga običajno oblikujem kot štruco in
položim v podolgovat model, obložen s peki
papirjem. Model postavimo na toplo, da testo še
enkrat vzhaja. Vzhajano testo postavimo v
predhodno ogreto pečico na srednjo rešetko in 15
minut pečemo pri temperaturi 220 stopinj, nato pa
še 20 minut na 200 stopinj. Pečen kruh s pomočjo
peki papirja vzamemo iz modela in odložimo na
rešetko, da se ohladi. Pri vsaki peki kruha
obvezno vtaknem v pečico posodico z vodo za
večji volumen in bolj rahel kruh. Če testo, tik
predno gre v pečico, malo omočimo s toplo vodo,
je skorjica še bolj okusna in hrustljava.
OREHOVA POTICA
Čas predpriprave: 2 uri. Čas priprave: 30 min.
Čas peke: 50 minut.
SESTAVINE: moka 50 dag, kvas 25 g, sladkor 26
dag, maslo 10 dag, mleko 5 dl, jajca 9 kom,
rozine 15 dag, orehi 50 dag, rum, limonina
lupina, nageljnove žbice.
Priprava:
Deciliter in pol mleka pogrejemo, dodamo žličko
sladkorja in žličko moke ter vanj nadrobimo kvas.
Pustimo vzhajati kakšnih 10 minut.
Preostalo moko presejemo, dodamo 5 dag
sladkorja 2 jajci in en beljak ter maslo. Dobro
pregnetemo, da postane testo mehurjasto.
Pustimo vzhajati eno uro.
Med tem pripravimo orehov nadev. Zanj penasto
umešamo rumenjake 7 jajc in 20 dag sladkorja.
Dodamo še tri in pol decilitre mleka, ki ga lahko
delno nadomestimo s smetano, zmlete orehe,
žlico ruma, nastrgano limonino lupino in
nageljnove žbice po okusu. Vse še enkrat
premešamo.
Vzhajano testo razvaljamo za prst (pol
centimetra) na debelo, namažemo z orehovim
nadevom in posujemo z rozinami ter pustimo
vzhajati še eno uro. Potico pečemo na 200 do 220
C stopinjah, 40 do 50 minut.
Dober tek!
10
Kdor ne pije,
ni Slovenc!
Kdor ne poje,
ni Slovenc!
Kdor se ne smeje,
ni Slovenc...
Alpski kotiček
smešnic in vicev
SKLEP MESTNEGA SVETA "Kako pa je ženski ime?"
"Tega vam ne morem povedati,
V zapisniku s seje mestnega sve- oče. Ne bi hotel omadeževati
ta je bilo med sklepi zapisano:
njenega imena."
»Člani mestnega sveta se sogla- "Slej ali prej ga bom izvedel,
šajo z zahtevkom po podražitvi zato je vseeno, če mi poveš zdaj.
pogrebnih storitev in pokopališ- Je bila Drginčeva Katra?"
"Ne smem povedati."
kih pristojbin, saj je ta strošek
"Je bila Malejeva Marjanca?"
enkraten in ne vpliva bistveno
"Ne morem vam izdati."
na standard občanov.«
"Srakarjeva Metka?"
"Molčal bom kot grob."
IMPOTENCA
"Kaj pa mogoče Zupančeva
Ženska je prišla k zdravniku in
Tinca?"
"Oče, ne sprašujte, ne bom je
mu rekla: »Doktor jaz trpim
izdal."
zaradi impotence!«
"Potem je bila pa najbrž Lavrino»Kako, trpite? Saj ste vendar
va Mici?"
"Prosim vas oče, zaobljubil sem
ženska!« »Ja, res je. Mož je
se, da bom molčal."
impotenten, jaz pa trpim!«
Župnik nejevoljno vzdihne. "Si
pa res vztrajen, Janezek. Skoraj
te moram občudovati.
Vendar si grešil in za to se moraš
pokoriti. Tri mesece ne smeš k
maši. Zdaj pa pojdi v miru."
Janezek se vrne v svojo klop,
kjer ga pričaka Ciril, njegov najboljši prijatelj.
"No, kako je bilo?"
"Super!"
"Kaj si pa dobil?"
KAKŠNA JE RAZLIKA
"Tri mesece počitnic in pet dobKakšna je razlika med Prekmur- rih namigov."
cem in Dolencem?
»Prekmurci ne morejo gledat
polno steklenico, Dolenjci pa ne
prazno.«
POKORA ZA GREHE
Mladenič pride v spovednico.
"Odpustite mi, oče, kajti grešil
sem. Bil sem z žensko dvomljive
morale."
Župnik vpraša: "Ali si to ti,
sosedov Janezek?"
"Da, oče."
Najboljši vici so prav
prostaški,
toda najokusnejši
pršuti so pa kraški,
Ne pozabi na pravilo
zlato in prepusti
drugemu lopato!
Ha, ha, ha
"Ročno delo, gospod sodnik,"
ponosno odgovori Tone
JANEZOV RIBOLOV
Zakaj pa imate med ribolovom
opeko na glavi?, vpraša starega
ribiča lepotica na plaži.
- Če me poljubite, pa vam povem,
odgovori.
- Pa naj bo.
- Bolje prijemajo.
- A res?
- Res, res, vi ste že peta danes!
ČAŠČENJE
Ljudje so sezidali lepo cerkev in
dejali zadovoljno: "Tukaj bomo
odslej Boga častili."
Hudič pa ne bodi len postavi poleg
cerkve krčmo in veli:" Tukaj pa
mene! ”
TAŠČA IN ZET
Zet in tašča delata na vrtu.
Zemlja je zelo trda, tako da se zetu
zlomi motika in ga zadene v obraz.
Ko je tašča videla ves krvav obraz,
je stekla čez cesto po pomoč.
Ravno v tem trenutku je iz nasprotne strani pripeljal tovornjak in
povozil taščo.
Zet:" Hudiča, pa ravno sedaj, ko se
ne morem smejati".
KOTIČEK ZA ŽENO
Starejši gospod stopi v turistično
ROČNO DELO
agencijo in vpraša:
Sodnik za prekrške vpraša Tone- "Gospodična, za svojo ženo iščem
ta, ki je bil pretepel svojega sose- miren kotiček v gorah. Ali imate
da: "Gospod Tone, rad bi vedel, kaj v zvezi s plazovi?”
kako ste mu razbili nos."
111
Celje, stari grad
Stari grad Celje leži na ozkem hrbtišču na
skalnem previsu nad Celjem.
Prvotni grad je verjetno zgorel in propadel
v bojih med Žovneškimi gospodi in
Aufensteinovci. Vhod v grad so Žovneški
svobodniki uredili s severne strani. Gradu
so še pred letom 1300 dodali novi venec
obzidja in ga na severni strani okrepili z
obrambnim stolpičem, ki je varoval dohod
v notranjost grajskega jedra. Obzidje je
segalo od naravne zajede na vzhodu do
prepadnih sten na severovzhodu. Vhod so
prestavili na južno stran, kjer je še danes.
Po izumrtju njihove rodbine leta 1333 je
grad prešel v roke Žovneških gospodov,
od leta 1341 grofov Celjskih, in od leta
1436 Celjskih knezov. Grofje Celjski so
začeli utrdbo preurejati v udobnejše
stanovanjsko bivališče in uradno
prebivališče. Okoli leta 1400 so dodali
štirinadstropni obrambni stolp in ga
kasneje imenovali Friderikov stolp. Celjski
grofje so v tem času že prenehali bivati na
gradu in so imeli na njem gradnika
(kastelana), poveljnika gradu z
oboroženim spremstvom. Ob potresu leta
1348 se je porušil del romanskega
palacija s pečino vred. Porušeni del so na
novo pozidali in ga prestavili proti
notranjosti dvorišča. V drugi polovici 16.
stoletja je grad doživel ponovno
prezidavo. Posodobljen del obzidja so
opremili z renesančnimi strelnimi linami.
Grad Gornje Celje v času
rimskega cesarstva
Prvi cesarski oskrbnik je
leta 1461 postal Krištof
pl. Ungnad, drugi pa leta
1463 Jurij pl. Apfaltrer. V letu 1470 je
prevzel Stari grad v oskrbo Andrej pl.
Hohenwart. To službo je opravljal vse do
svoje smrti leta 1503. Kot grajski glavar
mu je sledil Jakob pl. Landau, sicer
vladarjev upravnik na Gornjem in
Spodnjem Švabskem. Glavarstvo je od
cesarja Maksimilijana I., tedaj še
nemškega kralja, prejel leta 1506, saj mu
je Landau posodil 10.000 goldinarjev. V
letu 1514 je bil Landau še glavar. Dve leti
kasneje 1516 je bil začasni glavar
Bernard Raunacher. Cesar mu je naročil,
da mora takoj izročiti celjsko glavarstvo
Gašperju Herbstu in se zadovoljiti z
uživanjem dohodkov Novega mesta
(Rudolfswert). Kmalu je vloga gradu
postajala vse manj obrambna in vse bolj
gospodarska.
Gornjeceljski grad je bil tedaj
najpomembnejši grad ne samo pri nas,
ampak v vseh Vzhodnih Alpah. Celotni
grad je imel površino približno 5500 m².
Njegov arhitekturni razvoj je uveljavil
nekatere rešitve, po katerih so se
zgledovali mnogi gradovi na ozemljih, do
koder je segal vpliv celjskih zvezda. Grad
je začel propadati kmalu po tem, ko je
izgubil svoj strateški pomen. Ob koncu
17. stoletja na Friderikovem stolpu ni bilo
več strehe. Nima je več že tudi na
Vischerjevi upodobitvi gradu iz leta 1681.
Pri obnovi spodnjega (mestnega) gradu
so leta 1748 pobrali strešno opeko. V letu
1755 je grad kupil grof Gaisruck in snel
tudi ostrešje. Najlepše klesance je porabil
pri zidavi dvorca Novo Celje med
Petrovčami in Žalcem. V gradu zato ni bilo
več moč živeti. Grad se je spreminjal v
pravo razvalino. Zadnji prebivalci so na
njem živeli še leta 1795.
12
ROKOVNJAČI
ROMAN
Josip Jurčič (1844 – 1881) in
Janko Kersnik (1852 -1897)
Veliko ljudi rado prebira povesti in pripovedke iz
starih časov v Sloveniji. Tokrat smo začeli z
romanom o rokovnjačih, ki opisuje rokovnjaštvo,
kar bi pravzaprav bila neka oblika razbojništva.
Kaj in kako se je to dogajalo boste spoznali
sami, če boste prebirali naš Slovenski glas….
Tretje poglavje
Pri tej srdito govorjeni trditvi Blaž Mozol spet
vstane, a lahka rdečica spreleti obraz mlajšega
tovariša, katerega je oni Nandeta imenoval in
čigar roke so bile bolj bele in manj delovne nego
drugih omiznikov.
»Naj bodo oni, kdor hoté, kaj nama to mar;
dražite jih nikar!« reče Nande bolj tiho, a
pomakne svoj klobuk iz zajčje dlake niže na oči,
da je zasenčil široki, a lepi obraz.
»Dražiti? Menda se jih vendar ne bojiš?« ropoče
Blaž. »Ti, veš, Nande, če misliš moje sestre hčer
za ženo jemati, moraš znati tudi udariti, kadar je
treba, posebno dokler še fantuješ.
Onele tri rokovnjače pri peči pa jaz sam nase
vzamem in se jih upam s starim metliščem
poditi skozi celo kranjsko deželo tja v Lahe. Ti
capinje bi bežali kakor pes, kadar je klobaso
ukradel.«
Glasno so se kmetje zasmejali okoli. Oni trije
pri peči so mrmrali nevoljno med seboj, jezno in
zaničljivo pogledovali Blaža in pili. Dva sta bila
mlajša, eden star. Vsi trije so bili slabo
opravljeni z različno, močno ponošeno in ne
njim na telo novo umerjeno obleko. Starejši je
imel majhno osivelo brado, razraslo gor do pod
oči. Med mlajšima je bil eden majhen, šepav in
je imel širok obraz, od koz razjeden. Drugi je bil
srednje rasti, debel in lasje so mu padali kakor
griva dolgi po plečih. Tega je Blaž že večkrat
videl, dva sta mu bila pa neznana.
»Poznaš li one?« vpraša ga nasproti sedeč kmet.
»Ne poznam vse treh, ne, ali jaz imam tak dober
nos, da rokovnjača že pol ure daleč dišim kakor
rokovnjač biriča in lisica past.«
»Pij, a ne delaj zabave, Blaž. Spet bi se rad
tepel, ali danes se pod mojo streho ne boš,« reče
zdaj krčmar Jošt Vlagar in pobriše drobtine in
razlitke po mizi. Blažev mlajši sosed dene roko
na čelo in z očmi pritrjevalno namigne
krčmarju. Toda Blaž Mozol je bil, kakor se je iz
njegovega izredno iskrega očesa videlo, že
nekoliko vina prepoln in torej nepokoren.
Rekel je: »Ti si grd človek, Jošt, da ti povem, če
imaš prav dobro vino, bog ti pomagaj! Grd
človek si pa res, če mene zmerjaš, ki sem dober
kristjan. Tam pri peči, glej, imaš rokovnjače; če
niso vsi trije, eden je gotovo, ker meni smrdi
kakor hudiču krst. One pokaraj, Jošt, a ne mene,
kristjana, da bi te pasla sama kisla repa!«
Medtem
je bil
zlezel
Blažev
tovariš
izza mize
in skrivaj
namignil
krčmarju,
naj gre iz
izbe za
njim. Blaž
je rotil se
dalje,
posnemajoč
pridigarski glas, kmetom govoril, a vedno po
strani pogledoval: »Resnično, resnično vam
povem, prijatelji moji, ko bi nas eden mogel vse
rokovnjače pobiti, to bi bilo grozno veselje v
nebesih in peklu: v nebesih, ker bi se na tem
svetu več toliko razboja, tatvine in greha ne
delalo, kakor ga ta nesnaga dela, a v peklu bi vsi
hudiči plesali od veselja, da so enkrat te
kranjske zlodeje médse dobili. Pa meni se zdi,
da se je že konoplja razrasla, iz katere bo vlakno
pleteno, da jih bomo obesili vse. Novi gospod
graščinski oskrbnik kolovških gospodov se jim
je zarotil, rokovnjačem, da hoče vse povesiti, ste
li slišali? Davi je bilo na semnju klicano, da
dobi 30 tolarjev, kdor pove, kje imajo brlog, ali
kdor ujame kakovega glavarja. Kdo jih bo
zaslužil? Ko bi jih jaz mogel! Precej! Nič se jih
ne bojim!«
»Jaz grem,« reče eden kmetov drugemu tiho in
boječe.
»Čakaj, da plačamo, jaz pojdem s teboj,« reče
13
oni in dregne drugega tovariša, rekoč: »Če je res
onih ciganov kdo rokovnjač — vedeti ne more
nihče kot bog, ki jih pozna, mogoče vse —
potlej ni dobro zraven biti, ko jim Blaž zabavlja.
Pridejo lahko ponoči in mi streho nad posteljo
zažgó, kaj si morem za to. Tak lahko usta
razteza, ki nima ni hiše ni otrok, ki je vse
zapravil kakor Blaž.
Zato bežimo, pijan je in preveč naravnost
govori, kar misli.«
Plačavši svoje račune, so kmetje odhajali drug
za drugim.
Blaž pak je dalje rokovnjače obdelaval.
Trije možje pri peči so bili ali zelo potrpežljivi
ali pa so se bali krepkega, kot pretepalnika
poznanega Blaža Mozola, zlasti ker kaki štirje
kmetje so bili še v sobi, ki bi mu bili morda
pomagali. Zdajci je bila Blaževa pozornost za
nekaj hipov odvrnjena na drug predmet.
Vrata se odpró in v izbo stopi gost s konjskim
bičem v roki.
Blaž Mozol ga takoj spozna; zato vzdigne svojo
čašo in ga kliče vesel, kakor da bi bogzna kako
ljubljenega pobratima po dolgi ločitvi zopet
zagledal: »Hejo, hoj! Tone Obloški, Rajtguzen,
ná, pij, Rajtguzen! Še zmerom si suh kakor
drenov klin, ki je devet let v dimu visel, o ti
ljubi moj Rajtguzen, Rajtguzen, ti konjski lišaj,
ná, pojdi pit, Rajtguzen! Suh si pa res kakor
kajžarska koza sušca meseca, Rajtguzen! Hejó!«
S tem imenom počaščeni došli novi gost, nam že
znani kobilar ali konjski mešetar Obloški
Tonček, pride k mizi, spusti dolgi konjski bič ob
sebi, da glasno na tla trkne, roko obriše ob
grobosuknene hlače, ki so bile z usnjem obšite
na sedlu in med koleni, kakor jih imajo jezdeški
gosposki hlapci, prime ponudeno čašo, ovrti jo
dvakrat in reče Blažu za prijateljski odzdrav:
»Suh? Nu, ti se tudi ne moreš z mastjo bahati,
Mozol. Ali te še ni nihče pretepel, kakor bi bil
zaslužil, ko si lepo doto zapil in zabil? Ti si tudi
suh, dasi lahko doma za pečjo ležiš pozimi in
kruh ješ, ki so ga drugi pridelali, poleti se pa v
senco zavališ, klada ti pijanska! Kaj misliš, da
ne vem? Dokler je tvoja dleta pela, pili smo ga,
da je bilo vse mokro. Zdaj ti pa včasi že bolj
grčavo hodi, slišim. Pa vendar še tudi staremu
prijatelju napiješ in kapljo privoščiš. Zato dobro
zdravje, Blaž!« Rekši, popije konjar iz Blaža
Mozola polne čaše polovico.
»Le stresni ga, da boš dno videl, to vse Nande
plača, ne jaz.
He, Jošt, vina na mizo ali te kislice vinske, ki ni
vredna, da bi jo podganam nalival, a piti jo pa
moramo vendar. — Sedi sem, Rajtguzen!«
»Pred pol ure je še vino hvalil, zdaj zmerja. Sit
si, sit, domov pojdi,« reče krčmar Jošt. Blaž se
zdaj ogleda in vidi, da so bili že tudi zadnji štirje
kmetje odšli. Njegovega tovariša Nandeta tudi
ni bilo nazaj.
Novo prišli konjar pak ni prisedel k njemu,
temveč sedel je k mizi pri peči k trojici, katero
je Blaž rokovnjaštva dolžil.
»Kam je šel Nande? Kje je, Jošt, povej,« reče
pijani Blaž.
»Šel je in plačal je vse, le še ti pojdi za
njim,« deje krčmar, »dosti imaš.«
»Zakaj me podiš? Misliš, da nimam denarja?
Več kot ti, več kot ti, Jošt.« Rekši, išče Blaž po
žepih, ali ničesar ne pokaže, tako da se je
moralo misliti, da ali ničesar nima ali pa je že
vino tako premagalo ga, da ne najde.
»Kdo je ta Nande, ki je tako neumen, da zate
plačuje?« vpraša Blažev znanec Obloški Tonček
od druge mize pri peči sem.
»Kdo je Nande? To sam bog ve, jaz že ne. In
nihče pri nas ne. Res, udari me po glavi ali
koder misliš, če vemo, kdo je Nande ali kod je
prav doma. Naj bo, od koder je,« govori Blaž.
»Pri nas se ženi. Našo Polonico bi rad, moje
sestre hčer.
Čedna mala punca, tako lepa, da bi jo ciganje
ukrali, ko bi jo videli. Od našega soseda je kupil
v last vse: poslopje, njive, travnike, hosto, še
14
mačko. In polovico je z gotovino plačal, s
starimi tolarji, tako ti rečem, veš? Ampak ti
pojdi k meni! Kaj si tam sédel?«
»Nu, tak zet k hiši, ki ima denar in za vino rad
plača, to ti je po volji, kajne?
Kaj ti ni nikoli povedal, od kod je prišel?«
»Od kod? Tam s Štajerskega od nekod. Ne vem
več, kako se pravi. Ali to je čudno — ali ni
čudno? ljubi moj Rajtguzen, da, kadar govori,
tako govori, kakor mi govorimo, le malo bolj
zavija kakor naši Poljci doli. Ne zavija pa tako,
kakor sem slišal, ko sem enkrat z rajnico svojo
materjo na Štajersko na božjo pot šel, v Gornji
grad. Kaj misliš ti, Rajtguzen? Vidiš, ti zmerom
po obloško zavijaš, tako nekako po
ribniško »nájsemnájsem«. A ta naš Nande, ki bi
rad pri moji sestri zet bil, nič ne zavija po
štajersko. Denar pa že ima, to je res. In naša
dekle, Polonica, ta ga rada vidi, kakor da bi
nobenega drugega ne bilo. Tako ti povem, ljubi
moj prijatelj Rajtguzen. Pa sem se usedi,
Rajtguzen, kako boš ti tam sedel, pri tistih grdih
rokovnjačih?«
Konjar ga, čudeč se, skoro prestrašen pogleda.
A videč, da je Blaž govoril le tjavendan, ozre se
po treh tovariših, ki so jezno mrmrali, migne
jim, naj bodo mirni, in reče: »Če z menoj
govoriš, reci mi, kakor je prav. Jaz sem Tone, a
ne Rajtguzen.«
»Ne Rajtguzen?« vpraša, neverni Tomaž, z
zategnjeno vinskim glasom Blaž Mozol. »Beži
no, beži! Zakaj bi ti jaz ne rekel Rajtguzen, ki
si? Misliš, da res nisem slišal, zakaj se ti tako
reče? Po kranjsko se kličeš Obloški Tone, to je
res, zato ker si z Oblok in si na sv. Antona
krščen. Po nemško pa se takim hlačam, kakor
jih imaš ti (učeni naš Blaž je menda kdaj
slišal »Reithosen«), kliče rajtguzen! Zato ti pa
ljudje pravijo Rajtguzen, da boš vedel. In
Rajtguzen si in Rajtguzen boš!
Zavoljo tega si še vendar tudi lahko zveličan,
kadar peté stegneš in kadar ne boš več mogel po
semnjéh za konje goljufati.
Veš ti, jaz mislim, da bog že tudi nekoliko
nemško zna, da vé, kaj to pomeni Rajtguzen.
Kako, da bi bog ne vedel, če jaz vem, ki nisem
učen, da bi dejal, kdo ve koliko. Rajtguzen ti
pravijo, pa ni treba zameriti.«
»Še enkrat mi tako reci, pa dobiš s temle po
glavi!« Rekši, vzdigne Obloški Tone jezno svoj
bičevnik.
»Kako da bi tine smel reči? Zakaj da bi ti ne
smel reči Rajtguzen?«
Komaj je bil Blaž besedo izgovoril, plane Tone
od mize pokonci, skoči na Blaža in ga z močjo
po glavi udari. Blaževa glava pak je bila trda,
udarcev vajena, zato se nje gospodar tiho izza
mize vzdigne in s svojo dolgo roko čez mizo
zgrabi protivnika in ga krepko drži dotlej, da se
izza mize izrije. Precej sta bila oba moža, ki sta
si pred nekoliko minutami še prijateljsko
napijala, v divjem boju sprijeta. Oni trije so bili
vstali in čakali, da li bode Tone sam zmagoval.
A ni bilo dolge dvombe. Blaž je bil močnejši.
Dasi je že mnogo pil, bil ga je udarec po glavi
tako zdramil, da je ravno vsa kri v njem
vzkipela.
Kot vajen tepežnik povije svojega protivnika v
trenutku tako, da mu vso moč vzame, izpodnese
mu nogo in ga vrže po tleh, da je padši podplate
nakvišku pokazal.
V tistem hipu pa Blaž vidi, da gredo oni trije
nádenj, katere je prej z rokovnjači pital in
zmerjal. Proti trem in še onemu braniti se, ki se
bode s tal pobral, to ni bila Blažu več šala. S
kletvijo, tako glasno, da bi se bila skoro lahko
po celem Kamniku slišala in katera je najbrž
namen imela, sovražnike strahovati, pograbi
Blaž Mozol neroden in težak stolec od
češnjevega lesa izza mize in se z visoko
vzdignjenim kot zaščitnim in napadovalnim
orožjem urno v kot k vratom pomakne, da bi
imel hrbet od dveh strani obranjen.
»Kateri mi blizu pride, tega udarim, da se bo še
na sodni dan domislil, kdo ga je,« bahato vpije
Blaž Mozol in njegove žive oči tekajo od enega
do drugega. Bali so se težkega stola v Blaževih
rokah in res se mu nobeden približati ni hotel.
15
Ali Blaž je videl, da sta dva, šepavi mali in oni
drugi debeli, vsak velik nož izza visokih čevljev
izvlekla; starejši je bil gotovo tudi oborožen. In
konjski mešetar Obloški Tone ž njimi! Štirje
proti enemu. Blaž si nameni, kadar bode kdo
vrata odprl, priliko porabiti in v vežo skočiti, da
kaj boljšega za bran v roko dobi, nego je ta
nerodni stol. V izbo stopiti pa je imel skoro kdo,
vsaj krčmar, če drug nobeden. V ta namen Blaž
z vpitjem ošteva rokovnjače na debelo.
»Le pridi no kateri vas sem, da mu bučo
zmečkam kakor kašo. Klobase bomo delali iz
vas za pse. Vi ste še slabši kot psi, ker psi nosijo
vsaj svoj kožuh, vi pa ne svojega, ampak
ukradeni kožuh nosite, duše rokovnjaške,
tatinske!«
rok in onesveščen se je Blaž za stolom sam na
tla zgrudil.
Zdaj skoči mali šepavi rokovnjač bliže, izdere
svoj v stol zasajeni nož in ravno hoče zamahniti,
da bi jeklo Blažu v rebra porinil in mu za vselej
strupeni jezik zavezal, ko čepečega nekdo zgrabi
in z močjo po izbi prevrne. Jezno se mali
rokovnjaček pobere in hoče z nožem skočiti na
novega sovražnika, ki je bil s krčmarjem skozi
vrata stopil: bil je oni mladi mož, ki je prej z
Blažem sedel in ga je ta Nande imenoval.
Nobenega orožja ni imel v roki. »Suni ga!«kliče
stari od mize šepavemu.
»Upetaj, šmolar!« zavpije Nande in obenem nad
glavo pomoli levo roko z razklenjenimi prsti.
Kakor bi ga strela zadela, spusti mali šepavec na
ta klic in glas svoj nož na tla, debeli njegov
tovariš sede nanagloma k peči in zajéca, stari
Tomaž in konjar srpo gledata dohodnika.
Nekaj trenutkov je bilo vse tiho.
Četrto poglavje
Kakor je pa lahko misliti, pokazala se je ta
Blaževa metoda, protivnike potolažiti ali od
sebe odvračati, krivo, ker bili so vedno bolj
razdraženi, in oni mali šepavi je svoj težki nož s
tako silo v psujočega Blaža zalučil, da se je
ostrina močno v stol zasadila, s katerim je Blaž
urno in po sreči nož prestregel.
Ali zdaj se gane stari sivobradec in, ko prime
težki cinasti plošček z mize, s katerega je bil
ravno meso snedel, odpade mu brada in Blaž s
strahom spozna, da je to oni berač Tomaž, ki je
dopoldne še na sramotnem odru stal a potlej
izginil. Nobenega dvoma več ni bilo, da so to
res rokovnjači! Kakor je bil Blaž Mozol hraber
in se je rad tepel, ustrašil se je vendar tako silno,
ko je videl, da je res, kar je prej le tako na izust
govoril, da ni mogel prestreči cinastega ploščka,
ki ga je rokovnjač Tomaž vanj vrgel, temveč
močno je bil v glavo zadet, stol mu je padel iz
Tat, rokomavh govori jezik drugim neumeten.
Prešeren
Klic, ki je pokazal tako veliko oblast nad štirimi
navzočnimi, da so v nesvesti na tleh ležečega
Blaža mahoma pozabili in s strahom in
pokornostjo gledali nastopivšega, hoče izreči, iz
rokovnjaškega jezika v navadno slovenščino
preložen, nekoliko rokovnjaški
kompliment: »Proč, pes!«
Rokovnjaški jezik je imel le za najnavadnejše
samostalnike in glagole tuje besede, katere je pa
slovenski pregibal in sklanjal in s slovenskimi
vezniki, prislovi in zaimki mešal.
Cela množina rokovnjaških besedi, vzetih iz pol
razumljive ali največ niti ne razumljive
romanščine in germanščine ali pa celo kar od
neukih ljudi izmišljenih izrazov, ni bila velika.
Vendar je bila dovolj obširna, da je govor
nerazumljiv storila onemu poslušalcu, ki ni bil v
tem tajnem jeziku poučen, katerega niti vsi
rokovnjači niso znati smeli, temveč le izvoljeni
ali najzanesljivejši.
»Suni ga, he?« ponavlja Nande besedo starega
Tomaža in stopi bliže z divjimi pogledi.
Stari si obvezuje odpadlo sivo brado in reče:
16
»Mojster Groga, te besede mi ne moreš zameriti,
jaz te nisem spoznal, ko si tak obrit in ostrižen
kot kmet in takisto oblečen in mlajši. Nikar mi
ne zameri, mojster Groga, mi vsi te nismo
poznali do zdaj ne, da si naglas po naše
spregovoril.«
Nande, ali kakor ga je Tomaž zval, Groga,
naglo s prstom migne, da naj molčé, in nobeden
ne zine. Potem se obrne in pripogne do ležečega
Blaža ter ga razgleda in pretiplje. Videč, da je
popolnoma nesvesten, a ne močno udarjen, reče
krčmarju, ki je bil takoj za njim prišel, in enemu
rokovnjaču, naj neseta nezavestnega iz izbe v
vežo. Potlej se obrne k ostalim v trem in reče
osorno: »Kaj sem vam ukazal? Tukaj, skoro v
sredi mesta, nove poboje napravljati, in precej z
noži? Ljudi nam na krvavi sled ščuvati, a brez
vse potrebe in samo da se pijanemu človeku,
kakor je ta, neumno zabavljanje ustavi? Niste li
ravno prej slišali na trgu, da imamo novega
sovražnika, ki se kolne, da vas hoče povesiti, in
razpisuje vaše glave? Posebno ti, Tomaž
Velikonja, ki smo te komaj pred par urami
oteli?«
Vsi molčé kakor zmerjani otroci.
»Že grem, mojster Groga, a žejen sem bil, in
glej, ker imam to brado in vso drugo obleko, ne
pozna me tu nihče, le Tonček me je spoznal, ki
je vedel,« izgovarja se Tomaž.
»Molči. V mestu nimate ničesar iskati brez
mojega povelja vi trije!«
Razen konjarja vstaneta oba rokovnjača na
odhod. Tonček ukazovatelja vprašaje gleda, da
li povelje iti tudi zanj velja.
Videlo se mu je skoro, da bi tudi on rad ušel
oblastnemu možu iz oči, dasi je vedel, da imata
še račun skupaj.
»Stoj!« reče potem Nande in ustavi rokovnjača
med vrati.
Oba se vrneta. Groga jima govori: »Nobeden od
vas ne zini nikomur ni besedice, da smo se tukaj
sešli, da ste me videli v tej obleki in kakor sem
danes in da ste me slišali s tem imenom zvati, ki
se je tu imenovalo. Nikomur, sem rekel! — Ti
pojdi, Velikonja počaka.«
Šepavi mlajši odide. Tomaža Velikonjo pa
odvede Groga k steni in mu tiho
ukazuje: »Preobleci se, kakor misliš, a pojdi
precej na Kolovec, tam se ukradi v hleve in glej,
da ponoči ob enajstih do dneva izvedeš tistega
konja, katerega oskrbnik danes iz Kamnika
prijezdi. Če misliš, da sam tega ne opraviš,
vzemi s seboj, kogar hočeš. Konja pripelješ
potlej do blizu rovske cerkve, tam ga na cesti
temu Tončku izročiš. Morda bom jaz sam tam.«
Velikonja odide. Nande se h kobilarju obrne,
migne mu, naj gre ž njim v kamro, in tam mu
reče prijazno: »Ti si prinesel denarja, ki si ga
skupil, pokaži! Ravno potrebujem denarjev.«
Rekši, sede k mizi, a Tone odpaše izpod
obilnega naprsnjaka usnjat maček z denarjem in
ga vrže na mizo, rekoč: »To je, kar je.«
»A vendar nisi rekel, da je to vse, kar si skupil
za blago, ki si ga od mojih ljudi dobil?«
»Vse je, vse!« reče Tone boječe in svojo suho
roko briše ob koleno.
Groga razpoloži novce in brzo povrhu prešteje
ter deje: »Ni vse! Ti si dobil v Višnji gori tri
konje in dve kobili. Na Grosupljem si na cesti
prodal enega konja in eno kobilo. Potlej si pa
pod Debelim hribom dva dobil, tako da si pet
glav prignal do sem v Kamnik. Kar si tukaj
zanje stržil, kjer si jih preceno dal, samo tega je
pet in trideset frankov več, kakor tukaj denarja
kažeš. Kar si prodal po potu in pridobil, tega ni
tukaj, prijatelj. Hočeš vedeti, koliko je tudi to?
Zakaj misliš pritajevati? Kar si zaslužil, to dobiš
od mene. Da bi si ti sam jemal, to ne!
Ko bi jaz ne bil danes na semnju videl, da si res
naš človek in mož, ki zna, kar hoče, ne vem,
kako bi te zdajle izplačal, ko misliš, da me
moreš goljufati.«
Se nadaljuje v naslednji številki
17
KU LTU R F Ö R E N IN GE N S LOV E N IJA
O l o f s t r ö m
SLOVENSK
RÖST- MEDLEMSBLAD
E-mail: [email protected]
M aj 2 01 2
Å rg å ng 1 7
T r yc kt m e d
e ko nom i sk hj ä lp fr ån
S lo v en sk a s ta te n.
S am ar b et e m ed
M e dv od e kom m un.
Broderförening: Kulturföreningen Oton Župančič, från Sora i Slovenien.
Ledarord
Bouleträff
Årsplan, info
Sloveniens historia
Bildarkiv
Arrangemang arkiv
Kulturföreningen
SLOVENIJA
Vallmov.10
293 34 Olofström
Fax: 0457—771 85
Ordförande:
Ciril. M. Stopar
Tfn: 0457–771 85
Sekreterare:
Sabina Kranjc
Tfn: 0454 - 468 82
Kassör: Ida Rampre
Tfn/: 0454 -48065
Andreas Holmersson
E-mail:
[email protected]
H E J , VÄ N N E R O C H M E D L E M M A R
Ja, utställningar och Upplev
Slovenien arrangemang är
förbi. Det var mycket arbete och det gick bra. Vi hade
mycket bra samarbete med
ABF och vi tackar dem att
de valde oss för att utföra
och uppvisa vad vi kan och
hur duktiga vi är på den
Årsmöte och kvinnodagen 2012.
kulturella vägen.
Styrelsen har upptäckt att vi har gjort en omfattande plan för i år,
eftersom det händer hela tiden någonting i föreningen. Vi har också
varit i Malmö på förbundets årsmöte och träffat riksdagsman från
Slovenien Franc Puksic, som är ordförande i Kommissionen i slovensk riksdag för Slovener som har utvandrat utomlands. Redaktören för denna bladet blev vald till ordförande i Riksförbundet och
Janez Rampre till revisor. Vi har vi varit i Malmö också på kulturträff hos sångkör Planika som firade 35-års jubileum.
Nu fortsätter vi med bouleträff vid föreningslokalen, det är många
som gillar det. Samtidigt är det Holjemarknad!
Välkomna mina vänner!
Vi önskar Er god hälsa!
Ha det så bra!
Ciril M. Stopar, redaktör
MEDLEMSAVGIFT
Det finns några till som har glömt att betala medlemsavgift.
Bankgiro:
233 – 5503
——————————
Välkomna till
bouleträffen!
STYRELSEN
Vi behöver Er, vi är starkare tillsammans. Snälla, ni vet, att
vi gör en insats för slovenskt språk och kultur, samt för vänskap mellan det slovenska och svenska folket. Vi samarbetar
med ABF och Olofströms kommun vid kulturella arrangemang!
Hjärtliga hälsningar, tack och välkomna!
C. M. Stopar/ordförande
18
Bouleträff
i Olofström
Lördagen den 12 maj kommer vi attt arrangera ttraditionellt SLOVENSKT
BOULESPEL för våra medlemmar och besökare,
besökare med början kl. 14.00,
på Te
Tegnérvägen 2A i Olofstr
Olofström.
Vi kommer att spela boule på boule platsen som ligger vid föreningslokalen.
Vi bjuder alla besökare på kaffe och kakor.
Senare, efter boulespel ska vi i föreningslokalen fira bouleträff med god mat.
Vi ska bjuda in Libero och Viktor som ska underhålla oss med dragspel.
Anmäl dig till Ciril: 0457 - 77185
Välkomna!
Styrelsen!
******************************************************
Plan för 2012
 12 maj, bouleturnering i Olofström.
 26 maj, till Vadstena med buss, minibuss, bil…
 23 juni, firande av slovensk national dag
 25 augusti picknick och träff vid Barnakälla.
 27 oktober, oktoberfestkonsert, konsert med sång, besök av välkände
dirigent Miran Rustja och kör MoPZ FRANC ZGONIK från Branik I
Slovenien, 22 uppträdande. Samt slovensk oktoberfest i Folkets hus.
 22 december: Tomten kommer till föreningslokal och julfest.
 3 lördagar/månad: målarkurs kl. 14.– 18.30. Lokaler är öppna när målarkurser pågår.
19
MEDLEMSAVGIFT-INFO
Tills nu har 63 familjer och enskilda betalat
medlemsavgift. Tack för det.
Det är omkring 30 medlemmar som inte har
betalat ännu. Vi behöver Er, våra vänner!
140 kr för singlar, de som inte har
barnbarn eller familj.
220 kr för familj och för dem som betalar för
sina barnbarn. Därför, snälla, skriv namn och
efternamn och födelsedatum på barnbarnet, ring
eller skicka E-mail till föreningen.
-
Du kan betala medlemsavgift genom Bankgiro
Sloveniens
ambassad, Stockholm
Telefon: 08 – 545 65 885, 08 - 54565 886,
tel. 08-545 69 355,
Styrmansgatan 4, 114 54 STOCKHOLM
**************************************
Besök i Olofström- behöver du
övernattning?
Miran Rampre:
0733-84 08 23
bra priser!
Email:[email protected]
---------------------------------
BANKGIRO: 233 - 5503
eller PlusGiro: 73 23 65 - 2
Med betald medlemsavgift får du
Medlemsbladet, samt är ni med i
Begravningsfonden.
************************************
FLYGG TILL SLOVENIEN
Hemsida: http://www.adria.si/
www.adria-airways.com
SKANDINAVIJA INFORMATION:
ADRIA AIRWAYS
Tings Gatan 2, 256 56 Helsingborg
tel.: 042 - 28 47 78
mobil: 0708 - 28 47 78
E-mail: [email protected]
Adria Airways i Kastrup, Copenhagen:
Terminal 2, F, Floor 2, Office 230,
2770 Kastrup, Denmark
Ticketing desk in e-ticket för Skandinavien,
tel.: & fax: 0045 32 51 59 59
mobil: 0045 26 88 99 48
E-mail: [email protected]
Arbetstid: 2 timmar innan flygets avgång
FRANK BUSS
tfn: 040 – 235155, 6119674
http: www.frankbuss.net
Erbjudande: uthyres rum/lägenhet
IZOLA vid Adriatiska havet
Uthyres, 3 rumslägenhet till upp till 6 pers.
i Jagodje med egen terrass. 2 dubbelrum och
3 bäddsrum på tredje våningen med
havsutsikt, varav den ena med trädgårdsutsikt. 5 minuters promenad till stranden.
Pris: dubbelrum: 34€, lägenhet: 19€/person.
Tid: juli- augusti 2012
Adress: Sončna pot 3, 6310 Izola.
Tel: 070-4010803 Lia Popopotnik.
Se mer på: www.slovenien.nu
Semester i Kroatien/Turanj
Apartmans hos slovensk familj.
Turanj är 25 km från Zadar mot Sibenik.
www.apartma-arzensek.com
E-mail: [email protected]
Tel: 00385 23 388 524
-----------------------------------------------Vill du fiska i Soca i Slovenien?
Internationellt känt fiske i gröna Soča
Apartma TALJAT, Most na Soči /övernattning
E-mail:[email protected]
http://www.apartma-taljat.com/
tel: 00386 5 381 3086
Tourist Agency Bele skale d.o.o.
Tel: 00386 5 64 03 555, 00386 564 18 100
http://www.beleskale.si
20
ROLIGA
HISTORIER
http://www.slovenia.info/
officiella reseguiden av Slovenian Tourist Byrå
VIKTIGA TELEFONNUMMER
112 Information Center - Akut sjukvård,
brandkår, veterinär samt undsättnings
113 Polis- Nödsituationer
1987 AMZS –Väghjälp och bogsering
www.slotraveler.com
www.touristlink.com/slovenia.htm
www.kulinarika.net/english/english.html
www.turistikus.com/SLO/index.php
http://www.matkurja.com/en/
http://www.slovenia.si/
http://www.eurotrotter.com/sv/country/
OM DU BESÖKER SLOVENIEN; MISSA
INTE:
Postojna Grottor är ett nätverk av 20
kilometer passager, gallerier och kammare med
erfarna guider. Tills nu har 31 miljoner
besökare besökt dessa. Ta tåget genom
underjordisk värld den största grottan i Classic
Karst och mest besökta turist grotta i Europa
för att se magnifika grottor och gnistrande
STALAKTIT formationer.
Istria- kusten: Den slovenska kusten som
mäter 46,6 kilometer är täckt med riklig
vegetation. Här är ett naturreservat med ett rikt
utbud av märgel och sandsten och den unika
Strunjan klippan som stiger 80 meter över
havet och är den högsta flysch väggen vid
Adriatiska kusten. Här finns i Sečovlje
saltanläggningar. Samt städer: IZOLA, PIRAN,
PORTOROZ och KOPER med fina bad
stränder och bra hotel.
BLED sjö med ön: en underbar plats med
otroligt fin natur och bra hotell.
Samt mycket mera…….
Leta efter mera info på:
http://www.slovenia.info/
LOTTOVINST
Frun ringer maken på jobbet: "Älskling! Jag
har vunnit 3 miljoner på Lotto! Skynda dig hem
och packa!"
"Vad kul! Vad ska jag packa? Sommar eller
vinter kläder?"
"Jag skiter i vilket bara du är ute ur huset före
klockan tre!"
FORTKÖRNING
Mannen var ute och provkörde sin nya sportiga
Porsche. Han fällde ned taket och tryckte på
gasen och när han körde över 120 km/h såg han
blinkande blåljus bakom sig. Han hade blivit
något fartblind under färden och tänkte att
polisen aldrig skulle kunna köra ikapp honom
så han tryckte gasen i botten. Då han närmade
sig 170 km/h började han fundera på vad i
helvete han höll på med och saktade in.
Polisen kom snart fram till bilen med
böteshäftet i handen och sa: "Det har varit en
låååång dag, mitt pass är snart slut och det är
dessutom fredagen den trettonde. Jag har ingen
lust att börja trassla med papper så jag släpper
dig om du kan förklara din fortkörning på ett
sätt jag aldrig har hört tidigare".
Mannen tänkte 2 sekunder och svarade: "Min
fru lämnade mig förra veckan, hon stack iväg
med en polis. Jag trodde att han ville lämna
tillbaka henne".
Polisen önskade mannen trevlig helg.
MANENS
UTSEENDE
Han var vacker
när vi gifte oss!
Han var smal,
snäll och gjorde
allt för mig!
Men nu, orkar
han inte så mycket
och bara stönar
och hittar på alla
orsäkter, när han
ska göra något!
VAD SKA JAG GÖRA MED HONOM NU?
21
Bild: Valvasor
Året då Valvasor
dog, 1693,
grundades slutligen
den slovenska
vetenskapsakademin, mycket
tack vare bland
annat den
internationellt
välrenommerade
fysikern Marko
Gerbec. Akademin
hette Academia
Operosorum Labacensium och syftade till att
samla de största samtida tänkarna samt
berikade märkbart den musikala, arkitektoniska
och konstnärliga kreativiteten i Slovenien. Vid
grundandet fanns det 23 medlemmar, främst
slovenska vetenskapsmän som var jurister,
läkare och präster till yrke.
Dess förste ordförande var doktorn i
kyrkojuridik, vetenskapsmannen och poeten
Janez Krstnik Prešeren (1656-1704), som
tillsammans med biskopen Sigismund Krištof
Herberstein samt dekanen och kyrkoherden
Janez Anton Dolnicar år 1701 i Ljubljana
grundade det första offentliga biblioteket.
Medlemmarna kallade sig för "apes" (bin) och
deras akademiska slogan lät "nobis atque aliis
operosi" ("åt oss och andra - flitiga", se
emblemet på frimärket). För att bli medlem
måste man bland annat ha en
universitetsutbildning. De skrev sina verk på
latin och gav ut en lång rad historiska,
fosterlands-, biografiska, medicinska och
astronomiska uppsatser och böcker. De flesta
böcker handlar om sådant som direkt eller
indirekt har med det slovenska territoriet att
göra. Därför hör akademin med all rätt till den
slovenska nationens kulturella arv och räknas
som föregångare till dagens slovenska
vetenskaps- och konstakademi.
Bild: Marko Gerbec
1701 grundades
Academia philharmonicorum, som en
förening för musikälskare
1725 blev det tillfälligt
uppehåll i Academia
Operosorums existens,
men 1779 återuppstod
denna tack vare de
slovenska
upplysningsmännen
vetenskapsmannen och
språkforskaren Blaž
Kumerdej,
bibelöversättaren Jurij
Japelj, poeten, redaktören och utgivaren av den
första almanackan med slovenska ickereligiösa
sånger Feliks Dev, magistern i kirurgi Anton
Makovic, historikern, dramatikern och
översättaren Anton Tomaž Linhart,
språkforskaren fader Marko Pohlin,
bibliotekarien Franc Ksaverij Paradiž med
flera. Alla dessa skapade under de kommande
två årtionden en lång rad vetenskapliga och
konstnärliga verk inom olika områden. Medan
den första Academia operosorum var
"humanistisk" till sin själ, latinsk till språket
och medvetandemässigt Krainfosterlandsinriktad, tillhörde den förnyade
akademin till sin själ "upplysningen" och var
språkligt och nationellt upplysningsmässigt
utpräglat slovenskt.
Under 1600-talet skedde fyrtiosex mindre
bondeuppror, jämfört med sexton sådana under
1500-talet och tretton under 1400-talet.
1713 skedde det stora bondeupproret i Tolmin,
Brda och Vipavadalen.
De slovenska regionerna var mellan 1630 och
1750 mestadels uppdelade mellan Republiken
Venedig (vid havet), Ungern (Prekmurje) och
låg till största delen under den österrikiska
habsburgska monarkin. Det rådde fortfarande
feodalism, men det bildades en tredje
samhällsklass, arbetarna (t.ex. gruvarbetare, se
del 10), som hade en särskild frihet, egen rätt
och särskild domstol. Det rådde fortfarande en
kamp mellan separatisktiska och centralistiska
krafter, dvs. mellan feodalherrarnas och den
högste regentens intressen. Ända till 1720 var
den ekonomiska situationen instabil, men då
fick borgarna med sin handel övertaget och den
nya klassen ledde också till nya reformer inom
förvaltningen, i förhållandet till undersåtarna,
inom skolan och inom kyrkan, vilka också kan
bindas till 1700-talets upplysta regenter Maria
Teresia och hennes son Josef II.
Från IT
22
Nekaj slik Nade Žigon iz Näsuma
Slovenski motivi Silvane Stopar iz Kallinge
Predstavitev Slovenije Dušanke Belec iz Kristianstada /
Slike Zinke Karlsson iz Rottne pri Växjö
Fotografije Karla Pesjaka iz Hässleholma / Predstavitev potice in slovenskega peciva, Ivanka in Ema
Ciril Stopar je predstavil stare slovenske knjige in stari gramofon iz Slovenije / Slovenske narodne noše
23
Umetniki na prireditvi in slovenski razstavi /Anita Skarphagen, preds. ABF-Blekinge odpre razstavo
Nastop Viktorja Semprimožnika in že so zaplesali /Karlo in Viktor pojeta pred začetkom predavanja
Dušanka Belec zraven svojih slik na razstavi
Nada Žigon ustvarja zanimive motive
Silvana Stopar zmeraj vesela ob svojih slikah
Zinka Karlsson pozira tudi z avbo gorenjske nar. noše
24