1. No category

SUŠENJE
LESA
Delovno gradivo
MAL
GABI DOLENŠEK
1.NALOGE - POMEN
SUŠENJA
LESA
KAKOVOST LESA OSTANE
ENAKA – BOLJŠA!
NAJPRIMERNEJŠA
VLAŽNOST LESA
ZA VGRADNJO.
UPORABO, OBDELAVO,..
RAVNOVESNA VLAŽNOST –
kot jo narekuje klima ambienta,
kjer bomo les oz.
lesne izdelke uporabili.
-DIMENZIJSKO BOLJ STABILEN
-BIOLOŠKO BOLJ ODPOREN
(varovalna vlažnost)
-BOLJŠE MEHANSKE LASTNOSTI
-NIŽJA TEŽA (STROŠKI PREVOZA)
-BOLJŠE IZOLATIVNE LASTNOSTI
V stoječem drevju
lesna vlažnost –
tudi v
dehidrirani/osušeni
sredici deblapraviloma ne pade
pod TNCS!
Vpliv vode na gostoto lesa, elastičnostni modul in
trdnost (grafa)
Razloži s pomočjo grafov!
Gostota ρ se zaradi hkratnega povečevanja mase in
dimenzij sprva počasi povečuje, nad TNCS pa hitreje,
ker je volumen dosegel maksimalno vrednost in se ne
povečuje več, vse do stanja napojenosti pa se povečuje
masa lesa!
SUŠENJE MORA BITI
EKONOMIČNO!
-V ČIM KRAJŠEM ČASU
-OB ČIM MANJŠI PORABI ENERGIJE
-ZAGOTOVITI PRIMERNO KAKOVOST
-OB ČIM MANJŠIH STROŠKIH
Pri prevajanju vode sodeluje
beljava, vendar periferni deli bolj kot notranji.
VODA V LESU
Skladno s povečanjem radija se prevodni del
beljave odmika na periferijo,
vlažnost beljave proti
meji z jedrovino navadno upada,
sredica se vse bolj izsušuje (zrelina, sušina),
celične stene pa ostanejo običajno napojene.
Pri mnogih vrstah pride po predhodni izsušitvi
(dehidraciji) na lokaciji jedrovine
do ponovnega navlaževanja –
mokro srce (pri jelki).
Tudi diskoloriran les ima večje količine vode,
zato ga uvrščamo v isto kategorijo
(rdeče srce pri bukvi, rjavo srce pri jesenu in topolu).
IGLAVCI
LISTAVCI
beljava 100 – 200 %
jedrovina pa le okoli 30 % ni tako velikih razlik v vlažnosti
beljave in jedrovine
vode
•Rani les vsebuje
•več vode
kot kasni les,
•predvsem v beljavi,
• v jedrovini razlik ni.
pojem higroskopnosti
Zakaj je les higroskopen?
• Higroskopnost
• zaradi molekularnih
privlačnih sil
(kemisorpcija)
• U = 0…6% oz. pri j≤
20%
je lastnost snovi, da
sprejemajo vodno
paro iz vlažnega
zraka
-les je higroskopen pod
TNCS
• zaradi privlačnih sil velike
»notranje površine«
(adsorpcija)
• U = 6…15% oz. j ≤ 60%
• zaradi kapilarnih sil
(kapilarna kondenzacija)
• U ≈ 15% do U=TNCS oz.
j=60…100%.
ZGRADBA LESA NA SUBMIKROSKOPSKEM NIVOJU
Verige celuloz so med seboj povezane
s šibkimi kemijskimi vezmi v snope.
Urejeni deli – kristaliti.
Neurejeni – amorfni deli.
Razloži krčitveno anizotropijo!
Razloži zakaj je les higroskopen.
2. pomen
ravnovesne vlažnosti
lesa
• Les, ki ga uporabimo v
določenem prostoru mora
imeti ravnovesno
vlažnost.
• Če je njegova vlažnost
višja od ravnovesne, bo
les v procesu
uravnovešanja
higroskopsko/vezano
vodo oddajal in se pri tem
krčil.
• Če pa je njegova
vlažnost nižja od
ravnovesne, bo les
vezano vodo sprejemal in
pri tem nabrekal.
• v klasično kurjenih
prostorih 10-12%
• v centralno ogrevanih 8-10
%
•
parketa 7-10 %
•
oken in zunanjih vrat 1015%
• vlažnost glasbenih
instrumentov 8-11 (5-8)
• športnih orodij 13-17 %
• plovil 16-18 %
Od česa je odvisna
ravnovesna
vlažnost lesa?
• Les vzpostavlja
higroskopsko ravnovesje s
klimo okolja, kot ga določata
relativna zračna vlažnost in
temperatura.
• Lesna ravnovesna vlažnost
je vlažnost, ki jo dobi les ali
lesno tvorivo v določeni klimi.
• Ravnovesna vlažnost v
procesu sušenja
(DESORPCIJA) je vselej višja
od ravnovesnih vlažnosti pri
vlaženju (ADSORPCIJI) –
HISTEREZA!
Kako jo določimo?
• Odčitamo jo iz
nomograma, ki so ga
izdelali na osnovi
adsorpcijskih in
desorpcjskih meritev na
smrekovini (Picea
sitchensis).
• V približku ga lahko
uporabljamo tudi za
druge lesove.
RAZLOŽI, KAJ SE ZGODI S PARKETOM PO „POPLAVI“!
Kolikšna je ravnovesna vlažnost lesa pri relativni zračni vlažnosti
55% in temperaturi 36oC ?
NAUČI SE UPORABLJATI NOMOGRAM!
PRIMER:
Ravnovesna vlažnost pri rel. vlažnosti 55% in temperaturi 36oC je pribl. 9%.
NAUČI SE:
IZ SUHE IN MOKRE TEMP.
DOLOČI RELATIVNO ZRAČNO
VLAŽNOST!
DOLOČI RAVNOVESNO VLAŽNOST LESA, ČE POZNAŠ
TEMP. IN RELATIVNO ZRAČNO
VLAŽNOST!
NAUČI SE:
KRČITVENA ANIZOTROPIJA:
-VZROKI (pojasni – izhajaj iz usmerjenosti lesnih vlaken/celic/anatomskih elementov,
zgradbe celične stene!)
-DEFINIRAJ!
-NAVEDI ŠTEVILČNE VREDNOSTI!
-NAVEDI UKREPE ZA UBLAŽITEV POSLEDIC!
Celične stene so
nasičene z vezano
ali higroskopsko
vodo,
lumni pa prazni.
točka nasičenosti
lesnih vlaken
TNCS
3. POMEN
TNCS
Na lesne lastnosti
vpliva le VEZANA voda,
u = 0% - 30% (TNCS)higroskopsko območje.
V stanju absolutne suhosti je gostota lesa
največja, dimenzije najmanjše,
medtem ko je togost, trdnost in trdota največja,
nato se z rastočo vlažnostjo zmanjšujejo in
dosežejo najnižje vrednosti pri TNCS.
Ko pade vlažnost
pod TNCS,
se les začne krčiti.
Največja količina vode v lesu/
najvišja vlažnost (Gorišek)
Volumski delež celičnih Največja količina vode v m3 lesa
sten
Najvišja vlažnost
Sveže
stanje
suho
stanje
vezane
proste
SKUPAJ
vezane vode
proste vode
uTNCS
SKUPAJ
balza
8,1
15,0
77
850
927
63,7
703
767
topol
24,7
38,2
150
618
768
40,4
165
205
smreka
25,2
37,1
132
629
761
34,8
166
201
bor
28,7
40,8
135
592
727
31,3
137
168
macesen
32,5
43,9
127
561
688
26,1
105
131
breza
35,1
48,8
152
512
664
28,9
97
126
hrast
38,0
50,6
140
494
634
24,5
86
111
bukev
37,2
55,1
199
449
649
35,6
80
116
robinija
43,1
54,4
126
456
582
19,5
70
90
gaber
42,8
61,6
209
384
593
32,6
59
92
bongossi
45,0
71,7
297
383
680
44,0
57
101
gvajak
69,7
84,7
167
153
320
16,0
15
31
Lesna vrsta
IGLAVCI
4. vpliv zgradbe lesa
na sušenje
LISTAVCI
-BOLJ ZAPLETENA ZGRADBA
-ENOSTAVNEJŠA ZGRADBA,
VEČINOMA TRAHEIDE, AKSIALNO
USMERJENE,
VELIKO PIKENJ –
HITRO SUŠENJE
-SMOLA LAHKO IZTEKA
-JEDROVINA – TEŽJE SUŠENJE –
“ZAPRTE” PIKNJE
-VENČASTO POROZNI;
VELIKO DEBELOSTENIH VLAKEN –
POČASNO SUŠENJE, MOČNO
KRČENJE, MOŽNOST DEFORMACIJ
TANKOSTENIH TRAHEJ
-OTILJEN LES (jedrovina) –
TEŽJE SUŠENJE
-RAZTRESENO POROZNI;
MANJŠE IN ŠTEVILNEJŠE
TRAHEJE – LAŽJE SUŠENJE
VEČJA GOSTOTA,težje sušenje
NEPRAVILNA ZGRADBA-IZRAZITI TRAKOVI – POKANJE LESA
težje sušenje
ANIZOTROPNA ZGRADBAanizotropno krčenjedeformacije;
veženje, razpoke
PONOVI!
- SLOJNATA ZGRADBA DEBLA
- TKIVA DEBLAZGRADBA, LASTNOSTI, NALOGE
PONOVI!
-USMERJENOST LESNIH TKIVTRAKOVI – ŠIBKO MESTO – RAZPOKE
Ponovi!
•
•
•
•
CEVASTA ZGRADBA LESA
CELICE POVEZANE S SREDNJO LAMELO – TRDNOST!
POVEZAVA CELIC S PIKNJAMI (piknje med ojedritvijo?)
VRIVANJE TRAKOVNEGA TKIVA V RADIALNI SMERI- šibko trdnostno mesto
VPLIV
MIKROSKOPSKE
ZGRADBE LESA NA
SUŠENJE:
•
•
•
•
Tile
Smola
Iglavci-listavci
trakovi
LISTAVCE
RAZLIKUJEMO
GLEDE NA
RAZPORED
TRAHEJ!
a
j = %
A
5. KLIMA ZRAKA
TEMPERATURA
ZRAKA
•V sušilnicah od
40- 100oC
•Topel zrak sprejme
več vlage iz lesa
RELATIVNA ZRAČNA
VLAŽNOST
HITROST ZRAKA
•Razmerje med
DEJANSKO ABSOLUTNO
VLAŽNOSTJO- a
(Koliko gramov vode je dejansko v
1m3 zraka pri določeni temp.)
In
•MAKSIMALNO ABSOLUTNO
VLAŽNOSTJO - A
(Koliko gramov vode bi 1m3 zraka pri
določeni temp. lahko največ vseboval
-podatki v tabeli)
•Kadar sta enaki je
relativna zračna
vlažnost 100%ZRAK JE NASIČENO
VLAŽEN! Les se ne suši!
ZRAK ODSTRANJUJE
vlago s površine
tako hitro,
kot prihaja vlaga iz
notranjosti
na površino
Nauči se uporabe tabele!
Tabela prikazuje koliko gramov vode lahko največ vsebuje zrak v obliki vodnih par pri določeni temp.
Iz tabele lahko razbereš dejstvo, da topel zrak lahko sprejme bistveno več vodnih par od hladnega!!
SUŠENJE ZRAKA
(v sušilnicah, klimatskih napravah; zrak ohladimo, hladen zrak ne more vsebovati
več toliko vlage v obliki vodnih par, zato se odvečne vodne pare kondenzirajo – izločijo v obliki
kondenza. Zrak v sušilnici seveda ponovno segrejemo!
Nekaj podobnega opazujemo tudi na hladnih kuhinjskih šipah pozimi, ali hladnih ploščicah v
kopalnici med tuširanjem,…)
ZA BOLJŠE RAZUMEVANJE PROBLEMATIKE REŠI ŠE RAČUNSKE NALOGE:
-učbenik SUŠENJE LESA str. 24 do 26
-učbenik LESARSTVO-ZBIRKA NALOG str. 214 do 216
T oC
-10 0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
3
as g/m 2,2 4,9 9,4 17,3 30,4 51,1 83,0 130,1 197,0 293,0 423,0 597,0
Pn kPa 0,26 0,6 1,23 2,3 4,2 7,4 12,3 19,9 31,2 47,3 70,1 101,3
Nasičen zrak s temp. 20 oC ohladimo na 10 oC. Koliko vode se izloči? Uporabite
preglednico! Zakaj se izloči voda?
V preglednici odčitamo: (17,3-9,49) g/m3=7,9 g/m3
Navedeni podatki povejo koliko največ vode lahko »drži« zrak pri določeni temp. bolj hladen
zrak je sposoben sprejeti manj vode!/
a
j = %
A
6. MERJENJE VELIČIN ZRAKA
Inštrumenti morajo
biti zaščiteni –
kondenz!
Da jih lahko
uravnavamo!
Daljinsko!
Merimo jih pri vhodu
zraka v zložaj in
pri izhodu –
Zrak se ohladi, navlaži in
izgubi nekaj hitrosti
MERJENJE TEMPERATURE
BIMETALNI TERMOMETER
Različno raztezanje dveh kovinukrivitev!
ELEKTRIČNI UPOROVNI
TERMOMETER
Električna upornost kovine
je odvisna od spremembe temp.!
ŽIVOSREBRNI
TERMOMETER
Raztezanje živega srebra.
Merjenje temperature v različnih stopinjah
Vir:www.magnet.fsu.edu/.../fullarticle.html
Termoelement je sestavljen iz dveh različnih kovinskih žic, ki sta na dveh koncih zvarjeni.
Če sta spojni mesti “1” in “2” pri enaki temperaturi,
potem med koncema termoelementa ni napetosti.
Če pa temperaturi nista enaki, se zaradi temperaturne odvisnosti
kontaktne napetosti med dvema različnima kovinama
med koncema termoelementa pojavi majhna napetost.
Napetost je sorazmerna z razliko temperatur T1 in T2: U ∝ (T2-T1) ali U=k(T2-T1),
kjer k imenujemo koeficient termoelementa.
Zaradi omenjene lastnosti lahko termoelement uporabljamo kot termometer.
S takšnim termometrom lahko merimo temperature od -200°C do 1600°C.
MERJENJE RELATIVNE ZRAČNE VLAŽNOSTI
higrometri
Naravni las se pri povečani relativni
zračni vlagi razteza in krči pri
znižanju le te.
Preko prenosa na kazalec iz skale za
relativno zračno vlago odčitamo vrednost.
psihrometri
So sestavljeni
iz dveh živosrebrnih termometrov,
eden meri suho,
drugi pa mokro temperaturo,
relativno zračno vlago
pa odčitamo iz diagrama ali tabele.
RAZLOŽI PRINCIP!
• KDAJ NASTANE PSIHROMETRSKA RAZLIKA?
• KDAJ JE SUŠENJE MOŽNO?
• KDAJ JE RAZLIKA VEČJA IN KDAJ MANJŠA?
HITROST ZRAKA
KRILNI
ANEMOMETRI
Za občasno
merjenje.
V OBLIKI ZAVITE
CEVI
Za merjenje med
deskami
v zložaju.
NA ŽARILNO
NITKO
Stalno in daljinsko
merjenje
Tipalo je električno
ogrevana žica, ki se v
odvisnosti od
hitrosti zraka hladi.
7. SUŠENJE ZRAKA
Zrak sprejema vlago iz lesa,
Moker zrak ne more sušiti lesaznižamo mu relativno vlažnost!
Presuh zrak
VLAŽIMO!
Z
IZMENJAVO
S
IN GRETJEM
ZRAKA
KONDENZACIJO
VODNIH PAR
IN GRETJEM ZRAKA
Del toplega in vlažnega zraka
zamenjamo z zunanjim- hladnejšim,
z nižjo absolutno vlažnostjo!
Mešanico segrejemo –
postane nenasičena.
Vlažen zrak ohladimo pod tem. rosišča,
odvečni hlapi kondenzirajo – se odstranijo,
zrak segrejemo – je bolj nenasičen!
IZGUBE TOPLOTE!
KROŽI ISTI ZRAK!
8. GIBANJE VODE V LESU
PROSTA VODA
hitro-enakomerno
PROSTA VODA
Se giblje
(masni tok) v prevodnih
elementih po principu kapilarnosti
–lumni
morajo biti povezani!
Beljava iglavcev, zelo prevodnaPERMEABILNA
KAPILARNI VLEK do sredine
deske!
pod 20%
VEZANA VODA
hitrost sušenja upada
DIFUZIJA
•Gostota lesa
•Smer lesnih vlaken
•Debelina
•Vlažnost lesa
•Temp.
VEZANA VODA
Po principu DIFUZIJE – z mesta višje vlažnosti
na mesto nižjegibanje je hitrejše, čim večji je padec vlažnosti.
SKOZI LUMNE- v obliki vodne pare
NA CELIČNI STENI –se kondenzira in kot
tekočina preide steno, izhlapi v sosednji lumen
PROSTA VODA
Se giblje
(masni tok) v prevodnih
elementih po principu kapilarnosti
–lumni
morajo biti povezani!
Beljava iglavcev, zelo prevodnaPERMEABILNA
KAPILARNI VLEK do sredine
deske!
VEZANA VODA
Po principu DIFUZIJE – z mesta višje vlažnosti
na mesto nižjegibanje je hitrejše, čim večji je padec vlažnosti.
SKOZI LUMNE- v obliki vodne pare
NA CELIČNI STENI –se kondenzira in kot
tekočina preide steno, izhlapi v sosednji lumen
MASNI TOK
PROSTE VODE
VPRAŠANJA IZ MATURITENIH POL
Kako se giblje voda v lesu?
Prosta voda (masni tok) v prevodnih elementih po principu kapilarnosti, skozi celične
stene po principu difuzije.
Kakšen vpliv ima na difuzijo lesna gostota in ojedritveni proces?
Z gostoto difuzija pada. Nizkomolekularne snovi, ki v procesu ojedritve prepojijo celično
steno, delujejo kot difuzijska bariera. Les jedrovine se pod TNCS suši počasneje od lesa
beljave!
Opiši fizikalni mehanizem transporta proste vode? Kolikšen je kapilarni tlak oz. kapilarna
tenzija pri polmeru odprtin s polmerom r = 0,1μm? Ali zadostuje za dvig vode v vrh
najvišjih dreves (100 m)?
Sile površinske napetosti so posledica neravnovesja medmolekulskih sil na površini
kapljevine in se zato pojavljajo le na mejni plasti med kapljevino in plinom. Velikost
kapilarnega tlaka na krožni mejni plasti se lahko izračuna z Jurinovo enačbo: Po – P1 =
(2γcosθ)/r) kjer je Po tlak v plinski fazi, P1 tlak v tekoči fazi, θ kontaktni kot ob trdni
površini in γ površinska napetost na mejni plasti med kapljevino in plinom. Enačba se da
poenostaviti upoštevaje, da je γ = 0,072 Nm-1 za vodo-zrak in θ = 0o. Tedaj se enačba
glasi: Po – P1 = 1,46/r , kjer je (Po –P 1) podan v atm in polmer kapilare r v μm. Enačba
pove, da je pri polmeru 0,1 μm (Po-P1) 14,6 atm in da je ob predpostavki, da je Po = 1
atm P1 negativen –13,6 atm. Ta negativni tlak se imenuje kapilarna tenzija. Zadostuje za
vzdrževanje vodnega stolpca višine preko 120 m, kar je pomembno za dvigovanje
vode/soka v drevesih kot pojasnuje kohezijsko-transpiracijska teorija oz. kohezijskoadhezijsko-tenzijska teorija ali manj ustrezna teorija transpiracijskega vleka.
PIKNJE
• Kaj so
• Vpliv na sušenje in
impregnacijo lesa
• Kdaj pride do
zaprtja/aspiracije pikenj
Za normalno sušenje je pomembno, da je vlažnostni gradient tak, da dopušča
prehajanje proste vode skozi piknje.
Če z ostrino sušenja prekoračimo dovoljene meje pride do zaprtja ali
aspiracije piknje, voda ostane ujeta v lumnih celic in onemogočen je normalni
masni tok vode iz notranjosti na površino lesa.
• Za sušenje lesa so izrednega pomena povezave med
posameznimi celicami,
• ki omogočajo v obdobju žive celice gibanje vode v lesu,
• v procesu sušenja pa prehod vode iz notranjosti na površino.
• Prosta ali kapilarna voda se giblje po lumnih celic, med celicami
pa prehaja skozi piknje.
• Piknje služijo svojemu namenu le če so v celični steni obeh celic,
drugače govorimo o slepih piknjah.
• Pari pikenj so lahko enostavni, obokani ali polobokani sestavljeni
iz enostavne in obokane piknje.
• Enostavni pari so med parenhimskimi celicam,obokani med drugimi
celicami polobokani pa med parenhimskimi in drugimi celicami.
• Pikenjska membrana je sestavljena iz obeh primarnih plasti celice
in srednje lamele, če je osrednji del odebeljen se imenuje torus.
DRYING WOOD
• Recall that wood is composed of hollow fibers whose lumens are
connected by different types of pits.
• Latewood fiber walls are thick and earlywood fiber walls are thin, but
both have the same basic structure and composition
• As wood dries, moisture is lost to the air from the
outer surfaces first.
• Shown to the right is an artist’s representation of
the cross section of a piece of structural lumber
immediately after it has been sawn from a log.
• The blue color indicates a high moisture content
throughout the cross section.
• If a cut were made through the middle of the piece
after a short period of drying, the outer surfaces
would be relatively dry, whereas the core would
have a much higher moisture content.
• It is not uncommon for the outer shell to be at a
much lower moisture content than the inner core. In
the drawing at the right, the wet inner core (blue) is
surrounded by drier outer layers (brown).
WATER MOVEMENT
• As wood dries, water moves toward the drying outer surfaces
primarily in the form of water vapor. Water vapor moves from cell
lumen to cell lumen through pit pairs. Some of this vapor may move
in a different way, adsorbing onto cell walls that surround the lumen,
moving then as liquid or vapor by diffusion through the wall to
adjacent cells that are nearer the drying surface.
• This water may continue to move by diffusion through progressively
drier cell walls toward the wood surface, where it will eventually
evaporate. Some of this water may instead evaporate into cell
lumens, be readsorbed on the opposite cell walls and move by
diffusion to the next cell lumen, and so on.
• In very wet wood (i.e., wood that is well above the fiber saturation
point) liquid water may move by capillary action from cell lumen to
cell lumen through pit pairs. Again the movement is toward the
drying surfaces.
•
•
Shown on the left is one wood cell with various layers of the
cell wall peeled away. Note the primary cell wall is marked
with a “P”. This layer is extremely thin and is reinforced with
a somewhat randomly arranged network of microfibrils
(bundled cellulose molecules).
There are several cell wall layers to the inside of the P layer
- the S-1, S-2, and S-3 layers. These are the three layers of
the secondary cell wall, so named because they form after
the primary cell wall layer.
•
The configuration of microfibrils in the S-1, S-2, and S-3
layers is depicted in this drawing. Note that the microfibrils
in the S-1 and S-3 layers are arranged almost perpendicular
to the long axis of the cell, whereas the orientation in the S2 layer is nearly parallel to the long axis of the cell.
•
Note also that the S-2 layer is thicker than all of the other
layers combined. (This is true in both earlywood and
latewood.) The arrangement of microfibrils within various
cell wall layers is significant, since the microfibrils move
more closely together as the cell wall dries, resulting in
shrinkage; the orientation of microfibrils, and particularly the
orientation within the S-2 layer, determines how much wood
shrinks.
•
Dry wood shrinks as bound water is removed from the microfibrils in the fiber
walls.
•
Shrinking begins when the moisture content of wood reaches the fiber saturation point of about 30%
moisture content. In wood above the fiber saturation point free water fills void spaces.
•
So far, we have looked at what happens to wood as it dries. It is important to realize that dry wood
when exposed to moisture will regain water. As wood gains moisture the cell walls are first to attract
water, and they continue to gain water until they are saturated. During this period the wood swells.
Once the cell walls are saturated (again at the fiber saturation point), swelling stops, and further gains
in moisture result from liquid water entering the cell lumens.
•
We have seen that the moisture content of undried wood can be quite high. Wood is continually
gaining or losing moisture depending upon surrounding conditions. Wood kept protected from liquid
water will equalize in greenhouse conditions at an EMC of about 20 to 25%. Indoors the EMC is
commonly 6 to 8%, and may be as low as 1 to 2% in the winter months if the indoor air is not
humidified.
•
Thus if undried wood is put into service, in your home for example, it will dry. Why then should time
and money be invested in drying wood if it will dry anyway over a period of time?
It turns out that wood is not homogeneous. It shrinks more tangentially than radially, and it shrinks in
both radial and tangential directions more than in the longitudinal direction. The term used to describe
these kinds of differences in wood is anisotropic. In many respects wood is an anisotropic material.
Longitudinal shrinkage is usually less than 1/10th of 1%, whereas tangential shrinkage may be 12 to
13% or higher. Shrinkage rates are determined by the arrangement of microfibrils within the cell wall
as discussed earlier.
•
•
Three Dimensions in which Wood Shrinks Maximum Longitudinal Shrinkage = 0.1% to 0.3%
Maximum Radial Shrinkage = 2.1% to 7.9% Maximum Tangential Shrinkage = 4.7% to 12.7%
Tangential shrinkage is generally 1.5 to 2 times greater than
radial shrinkage.
• Kako se v lesu transportira kapilarna in kako higroskopska
voda?
• Po poseku drevesa, les izgublja vodo, in sicer najprej izhaja prosta
voda s površine lesa, ki izhlapeva v okolni zrak. Iz sredine lesa pa
se voda giba v obliki pare ali tekočine proti površini.
• Tako ločimo izhlapevanje vode s površine lesa in gibanje vode iz
sredine lesa proti površini. Od gibanja vode je odvisno, kako hitro
se les suši.
• Prosta ali kapilarna voda se v zunanjih plasteh (nad TNCS) giba
zaradi tlaka v kapilarah (površinske napetosti vode) in lahko ter hitro
izide. Zunanje plasti se tako prej posušijo kot notranje in nastane
padec vlažnosti.
• Gibanje vezane vode (pod TNCS) pa je difuzija, ki nastane zaradi
padca vlage.
Voda se giblje z mesta višje vlage (višjega tlaka pare) na mesto nižje
vlage tem hitreje, čim večji je padec vlažnosti. Vezana voda v obliki
pare prehaja skozi lumne celic, na celični steni se kondenzira in kot
tekočina preide steno, kjer izhlapi v lumen sosednje celice.
Na pretok vezane vode vplivajo:
- temperatura (kot zunanji dejavnik); višja temperatura zelo pospeši gibanje vezane vode
- vrsta lesa
- smeri lesnih vlaken
- debelina sortimentov
- gostota lesa
- vlažnosti lesa
- smer toka
•
Difuzija vode je v smeri lesnih vlaken približno 10-krat hitrejša kot prečno
na vlakna. Pri sušenju žaganic je površina čela majhna in skoraj vsa voda
se giba pravokotno na vlakna. Pri debelih in kratkih obdelovancih ima velik
vpliv tudi vzdolžno gibanje vode, ki povzroči prehitro osušitev čel. Čela
moramo zato premazati s snovjo, ki preprečuje vzdolžno izhajanje vode.
•
Difuzija je zelo odvisna od vrste lesa, to je od debeline celičnih sten in
povezave votlega sistema. Difuzija je približno obratno sorazmerna z
gostoto lesa; čim večja je gostota lesa, tem težje izhajanje vode in obratno.
•
Vezana voda v lesu se težje giblje, čim nižja je vlažnost (sile adsorpcije
so večje), zato rabimo več toplotne energije in les se počasneje suši, čim
nižji procent vlažnosti ima. Voda se giba prečno in zato je pri debelih
sortimentih pot vode daljša, čim debelejši je sortiment.
IZ STROKOVNE LITERATURE:
• Pretok proste vode
Z vidika transporta proste vode je les heterokapilaren sistem, pri čemer tvorijo kapilarni sistem celični
lumni in piknje, oziroma odprtine v pikenjskih membranah. Poroznost, izražena z volumenskim
deležem praznih prostorov v materialu (celični lumni), je potreben, vendar ne zadosten pogoj za masni
pretok fluida. Obstajati mora tudi sklenjena povezava med celičnimi lumni, oziroma les mora biti
prevoden (permeabilen).
Za učinkovit transport proste vode morajo biti v njej še zračni mehurčki, ki so večji kot pore v
pikenjskih membranah. Najvažnejša faktorja, ki odločata o prevodnosti iglavcev sta:
- število odprtin v piknjinih membranah
- velikost odprtin v piknjinih membranah
Najvažnejša sekundarna sprememba je ojedritev, ki jo spremlja odlaganje nizkomolekularnih
jedrovinskih snovi v celično steno, lumne in na pikenjsko membrano, ter aspiracija obokanih pikenj.
Longitudinalno in prečno prevodnost lahko pri listavcih zmanjša:
- masivno otiljenje
- razne snovi, ki prav tako blokirajo traheje
Prevodnost lesnega tkiva je zelo variabilna lastnost. Variabilnost prevodnosti v radialni smeri
pojasnimo z razlikami v prevodnosti radialno potekajočih trakov, tangencialna prevodnost pa je
odvisna od stanja pikenj v radialnih stenah, kjer je njihova gostota največja.
GIBANJE VODE V LESU
• Voda se v lesu giblje iz mesta višje vlažnosti, proti mestu z
nižjo vlažnostjo.
• Sušenje je proces, ki vzpostavi take pogoje, da se vrši
izhlapevanje iz površine lesa, kar pomeni, da je nižja
vlažnost lesa v zunanjih plasteh, višja pa v notranjosti
lesa.
• Gibanje vode skozi strukturo lesa poteka kot
• masni tok proste ali kapilarne vode, seveda pri pravilni
ostrini sušenja in
• kot difuzijski transport vezane vode v celičnih stenah in
difuzije par v celičnih lumnih.
PREVODNOST (PERMEABILNOST) – VLAŽNOSNI GRADIENT – HITROST SUŠENJA
• Les je heterokapilaren sistem, ki ga tvorijo celični lumni
in odprtine v pikenjski membrani.
• Prevodnost ali permeabilnost lesa za masni tok
fluida/tekočine je povezana z poroznostjo in povezavami
med celičnimi lumni, zato je pomembno število in
velikost odprtin v pikenjski membrani.
• Prevodnost ali permeabilnost lesa je tista, ki določa
vlažnostni gradient in hitrost sušenja.
• Pri dobropermeabilnih drevesnih vrstah je tako sušenje
hitrejše in obratno pri slabopermeabilnih.
PADEC VLAŽNOSTIVLAŽNOSTNI GRADIENT
Večina vode prehaja z
DIFUZIJO
Vlažnostni gradient je
razlika med vlažnostjo zunanjih in
notranjih plasti
Prosta voda se giblje
zaradi KAPILARNOSTI
vse do sredine lesa
•PREVELIKAnapake
•PREMAJHNA –
prepočasno
sušenje (difuzija
vezane vode)
• Ostrina sušenja je razmerje med povprečno
trenutno vlažnostjo lesa in ravnovesno
vlažnostjo lesa,ki jo definira določena klima.
o = u / ur
• Ostrina sušenja je 1 pri enaki dejanski vlažnosti
lesa in ravnovesni vlažnosti lesa, kar pomeni, da
se les ne suši.
• Sušenje se začne pri ostrini sušenja,ki je
večja od ena. Ostrina sušenja je optimalna
takrat, ko določeno drevesno vrsto posušimo
brez napak v določenem času.
sušenje na prostem
Les posušimo do
zračne vlage 12-15%
9. VRSTE SUŠENJA LESA
vakuumsko sušenje
•Ustvarimo podtlak, voda hitreje
izhlapeva s površine
Vrelišče vode je nižje!
•Sredina se dobro segreje Voda v kapilarah se lažje in
hitreje giblje
•Voda na površini kondenzirani napetosti - napak
•Trdi listavci, brez til, večje
debeline
Konvencionalno
•Les se segreje
•Odda vlago
•Zrak sprejme vlago
•Zrak se posuši z delno izmenjavo
•Les se posuši na urav
Kondenzacijsko
•zrak se posuši v kondenzacijskem agregatu
•Manjša poraba En
•Počasnejše-kvalitetno
•Za trd, debelejši les z visoko uzač
Visokofrekvenčno
Kvalitetno
Sredina lesa se segreje že po nekaj minutah
Les se suši od znotraj
Hitro!
Krajši, debelejši kosi
Krivljeni obdelovanci v stiskalnici
Sušenje na prostem
•
Najstarejši in naraven način sušenja lesa.
•
Les se začne sušiti takoj, ko ga posekamo.
•
Les je izpostavljen naravnim pogojem (temperatura, relativna zračna vlaga
in veter - klimatskim pogojem, ki so značilni za določeno področje).
•
Tudi naravni pogoji so lahko preostri za kvalitetno sušenje.
•
Pri preveliki ostrini sušenja, lahko pri naravnem sušenju vplivamo z
primerno postavitvijo kop in zasloni, ki zmanjšajo hitrost pretoka zraka skozi
zložaje in tako omilimo klimo.
•
V Sloveniji lahko naravno les posušimo med 12% in 20% vlažnosti lesa,
običajno pa se giblje vlažnost lesa med 14% in 18%.
sušenje na prostem
Pomanjkljivosti
• dolgotrajen postopek,
• ne moremo doseči nizkih
vlažnosti,
• procesa ne moremo
uravnavati,
• sredstva, vložena v
nakup lesa, so dolgo
vezana,
• les je bolj izpostavljen
nevarnostim bioloških
okužb,
• zahteva velike površine.
Prednosti
•
•
•
•
•
ne potrebujemo energije,
vlaganja v pomožne naprave so
neznatna- ni potrebnih veliko naprav in
instrumentov,
manj tvegani postopki, saj so razmere
sušenja mile, čas sušenja pa daljši, kar
pripomore k večji sprostitvi sušilnih
napetosti in različnih porazdelitvi
vlažnosti.
Priporočljivo je, da izkoristimo naravne
razmere takoj po razžagovanju, ko je
les še svež in ni treba zagotoviti
visokih temperatur sušenja.
Redkejši lesovi se lahko v ugodnih
razmerah osušijo tudi do 5 odstotkov
na dan (beljava iglavcev), gostejši
domači listavci pa od 2 do 3 odstotke
na dan.
SUŠENJE NA PROSTEM -skladovnice
Če želimo sušiti hitreje je lahko les zložen
v trikotni ali pokončni obliki.
BULSI
SKLADIŠČE ŽAGANEGA LESA
Na odprtem prostoru zaradi stalnega pretoka zraka.
Na suhem terenu (asfalt, betonska podlaga ali tamponska
podlaga iz gramoza).
Tla morajo biti odvodnjavana.
Ne smejo biti zaraščena (plevel), zaradi nemotenega
pretoka zraka.
SKLADOVNICA/zložaj
Skladovnica je sestavljena iz:
•
Betonskih podstavkov,
•
gredic,
•
zložajev
•
in strehe.
Zložaj je transportna enota in jih zlagamo eno na drugo ločimo pa z gredicami, če je skladovnica grajena s pomočjo
viličarja.
Najobičajnejše širine zložajev so od 120 do 160 centimetrov,
dolžine od 300 do 600 centimetrov in višine od 130 do 150 centimetrov.
Pri že decimiranih elementih velikost zložaja priredimo standardnim meram transportnih palet.
Na skladišču postavljamo več zložajev drugega nad drugim v skladovnice.
Če zlagamo skladovnico ročno vmesnih gredic ni.
Pomembno je pravilno letvičenje:
•
letvice zložene točno ena nad drugo, da se les ne krivi,
•
debelina – od 0,5 do 0,75 debeline lesa,
•
v razdalji glede na debelino desk od 40cm do 120cm,
•
debelina letvic je 16mm za debelino lesa od 12-30mm, 25mm za debelino 30-60mm, za debelejše deske pa
40mm.
•
žaganice pred zlaganjem očistimo, kajti žaganje pomeni infekcijske mostove za biološke okužbe (barvne pege) in
zadržuje vlago, prah in blato pa upočasnita sušenje ter povzročata težave pri nadaljnji predelavi.
ČAS SUŠENJA NA PROSTEM
je odvisen od:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
klime,
začetne vlage lesa,
letnega časa pričetka sušenja,
lokacije,
načina zlaganja,
vrste lesa,
debeline lesa,
zložaja,
debeline letvic.
Smrekovina,
jelovina
Bor
Bukev
Hrast
Javor
Brest
hitro in preprosto; pozimi obstaja
nevarnost glivičnih okužb
beljava hitro, v slabših razmerah
obstaja nevarnost glivičnih okužb
(modrivost)
veženja (pravilno zlaganje),
pokanja, biološka neodpornost
počasi (zasenčeno), nevarnost
poklin
obarvanja – meteorne padavine
veženje (sušenje z obtežitvijo)
Konvencionalno
•Les se segreje
•Odda vlago
•Zrak sprejme vlago
•Zrak se posuši z delno izmenjavo
•Les se posuši na urav
loputa
Vmesni
strop
Aksialni ventilator
Lok za
motor
preusmerjanje
Loputa za svež zrak
Vse vrste lesa
Vse debeline
Poljubna vlaga
Kratki in
srednji suš. časi
vlažen zrak
gretje
Velika poraba en.
Možnost napak
Hrup, odpadne vode
LES
VOZIČEK
Kondenzacijsko
•zrak se posuši v kondenzacijskem agregatu
•Manjša poraba En
•Počasnejše-kvalitetno
•Za trd, debelejši les z visoko uzač
pršenje
strop
Aksialni
ventilator
PRINCIP:
Podobno kot
konvencionalno, le
da zrak posušimo,
ogrejemo in
ponovno
uporabimo.
Dodatno gretje za
Ogrevanje zraka
kompresor
Izparilnik
Hladilni agregat
kondenzator
vakuumsko sušenje
•Ustvarimo podtlak, voda hitreje
izhlapeva s površine-manjši
upor zraka!
- HITRO SUŠENJE
Vrelišče vode je nižje!
•Sredina se dobro segreje Voda v kapilarah se lažje in
hitreje giblje
•Voda na površini kondenzirani napetosti - napak
•Trdi listavci, brez til, večje
debeline
Dovod toplote
Grelne plošče
Vodna para
se kondenzira
na ploščah
Vakuumski
agregat
Hladilni
agregat
Odvod
kondenza
Visokofrekvenčno
•Kvalitetno
•Sredina lesa se segreje že po nekaj minutah
•Les se suši od znotraj
•Hitro!
•Krajši, debelejši kosi
•Krivljeni obdelovanci v stiskalnici
•Začetna vlažnost pod 25%
Skozi tokokrog steče
IZMENIČNI TOK
VISOKE FREKVENCE
( 2-100mHZ), se les
močno segreje.
SUH ZRAK
MOKER ZRAK
3 ZGORNJE – NASTAVLJIVE ELEKTRODE
LES
LES
TRAK-SPODNJA ELEKTRODA
ELEKTRIČNO IZMENIČNO POLJE
KOLAPS
VEŽENJE, NEPRAVILNI PREREZ
RAZPOKE
10. NAPAKE LESA PRI SUŠENJU
IZPADANJE GRČ
ZASKORITEV
IZTEKANJE SMOLE
BIOTSKA OBARVANJA
ABIOTSKA OBARVANJA
• Kolaps je posledica prehitrega odstranjevanja proste ali kapilarne
vode oziroma prevelike ostrine sušenja in previsoke temperature.
• Zunanji izgled kolabriranega lesa je valovitost, ki je posledica
sesedanja celičnih sten.
• Napako je možno tudi nekoliko popraviti z rekondicioniranjem z
nasičeno paro pri 100oC 4-8 ur, s tem se znotraj celic zviša tlak in
proces obrne.
Zaskoritev
nastane, če les še naprej sušimo z preveliko ostrino in postane zunanja
plast plastična oziroma “otrdi” in se okoli notranje vlažne sredice naredi
“skorja”.
Ko se začne zaradi sušenja krčiti tudi notranjost lesa, ta “skorja” ne
dopušča krčenja notranjosti in se natezne sile zunanje plasti počasi
spremenijo v tlačne in zaprejo se zunanje razpoke, notranje plasti, pa
so obremenjene na nateg.
Zaskorjen les se težko posuši do končne želene vlage in je praktično
neuporaben, saj pri obdelavi poka in se krivi.
Reševanje problema se lotimo tako, da vzpostavimo 100% relativno
vlažnost in z tem zunanje plasti vlažimo in zmanjšujemo vlažnostni
gradient .
Zaskoritev ugotavljamo z izdelavo vilic.
Zaskorjenje
•
•
•
•
•
•
•
•
Zaskorjenje je tipična napaka v konvektivnem postopku sušenja, ki se ji ne moremo
povsem izogniti.
Z nadzorovanim in previdnim postopkom lahko učinek izničimo.
Zaskorjenje lahko spremljamo takoj, ko se površina lesa začne sušiti pod točko
nasičenja celičnih sten.
Zaradi krčenja se na površini pojavijo natezne napetosti, sredica pa je obremenjena
na tlak.
V ostrih razmerah sušenja lahko napetosti na površini povzročijo trajne plastične
deformacije, zato se površina skrči manj, kot bi se sicer.
Nasprotno je v sredici, kjer tlačne napetosti povzročijo celo večje krčenje od krčenja
neobremenjenega lesa. Posledica razlik v krčenju površine in sredice je »obrnjeno«
napetostno polje na koncu sušenja. Sredica je obremenjena na nateg, površina pa na
tlak, ob sicer enakomerni vlažnosti.
Zaskorjenje spremljamo med celotnim postopkom sušenja najpogosteje z viličnim
testom ali drugimi metodami ugotavljanja notranjih napetosti, hkrati pa moramo
spremljati tudi vlažnostni gradient.
Posebno pozornost zahtevajo plemenitejše lesne vrste in debelejši sortimenti, ki jih
nameravamo v nadaljnji proizvodnji prežagovati ali profilirati, kajti zaskorjenje se kot
velika napaka pokaže šele takrat. Močnemu zaskorjenju največkrat sledijo prikrite
notranje sataste razpoke. Lesno tkivo v notranjosti tako ni več konsistentno in
postane neuporabno.
Veženje ali preoblikovanje
•
•
•
•
•
•
je posledica notranjih ali rastnih napetosti,
krčitvene anizotropije,
reakcijskega lesa,
devijacije aksialnih elementov/zavita rast,
,juvenilnega lesa in
neenakomernega sušenja
•
Vitopirjenje , koritavost in rombični presek so posledica predvsem krčitvene
anizotropije. Periferni del debla je obremenjen na nateg, osrednji del pa na tlak z
razžagovanjem se deske zakrivijo, sušenje pa ta efekt še poveča. Veženje pa
povzroča tudi reakcijski les,ki je kompresijski pri iglavcih in tenzijski pri listavcih ter
ima nenormalne skrčke.
razpoke
•
Čelne razpoke, ki ne segajo čez ves presek, so vidne na prečnem prerezu kot napoke. Tiste, ki segajo čez celotni
presek, imenujemo reže. Čelne razpoke so posledica hitrega prenašanja proste in vezane vode v vzdolžni smeri,
torej hitrejšega sušenja s prečnih površin. Nastanek razpok lahko zmanjšamo z zaščito čel s premazi, ki
preprečujejo njihovo hitro izsuševanje. Zaščita čel je obvezna pri krajših elementih debeline nad 40 milimetri, kar
še posebno velja za visokovredne listavce.
•
Radialne razpoke z izvorom v strženu, razpoke, ki nastanejo zaradi prepletene rasti, krožne razpoke (kolesivost)
in zvezdaste razpoke, pa tudi nekatera veženja so posledica močnih rastnih napetosti, neravnega poteka vlaken in
prečne krčitvene anizotropije. V sušilnem postopku se jim ne moremo povsem izogniti. Predhodno parjenje,
mehansko zavarovanje čel s sponami in premazovanje ter sušenje pod obtežitvijo so postopki, s katerimi učinke le
ublažimo, ne moremo pa jih preprečiti.
•
Pokline – navadno ozke in dolge površinske razpoke – nastanejo v začetnih stopnjah sušenja, če poteka prehitro.
Krčenje hitro sušeče površine medtem zavira vlažna sredica, zato se v površinskih slojih pojavijo natezne
napetosti. Pokline nastanejo, ko napetosti prekoračijo trdnosti lesa, in so najpogostejše na tangencialnih deskah. V
nadaljevanju sušenja, ko se napetost obrne, se največkrat zaprejo. Po sušenju je zato pokline težko identificirati,
kot neprijetna napaka pa se največkrat spet »pojavijo« pri površinski obdelavi.
•
Satavost ali notranje razpoke nastanejo proti koncu sušenja zaradi močnega zaskorjenja, ko natezne napetosti v
sredici prekoračijo prečne (praviloma tangencialne) natezne trdnosti lesnega tkiva. Notranje razpoke je mogoče
dokazati le z destruktivno metodo, to je odžagovanjem prečnega vzorca na oddaljenosti vsaj 300 milimetrov od
čela deske. Ker notranje razpoke povsem razvrednotijo lesne elemente, jih ne ocenjujemo z njihovo globino in
dolžino, ampak s pogostostjo pojavljanja. Elementi s satastimi razpokami so namreč uporabni le izjemoma, ko
dimenzije elementov v nadaljnji predelavi niso bistveno spremenjene.
• Razpoke ločimo na zunanje in notranje razpoke.
• Čelne razpoke spadajo med zunanje razpoke in so posledica
hitrejšega kapilarnega in difuzijskega toka v longitudinalni smeri in
so praviloma v radialni smeri.
•
Površinske razpoke pa so posledica prevelikih nateznih sil
zunanjih plasti, ker notranjost lesa vsebuje več vode ne dovoli
krčenja površine in če so natezne sile površine večje od trdnosti
lesa na površini, se pojavijo pokline.
• Notranje razpoke so posledica velikih notranjih nateznih sil, ki
povzročijo, da vezivo med celicami popusti in nastane notranja
razpoka, ki je običajno v smeri strženovih trakov, kjer se celice
združujejo pravokotno. Tovrstne razpoke so posledica hitrega
sušenja na začetku in nastajajo proti koncu sušenja.
Razpoke:
b) razpoke, ki nastanejo zaradi prepletene rasti,
c) kolesivost ali krožna razpoka
d) reža, nastala zaradi rastnih napetosti ali prisotnosti juvenilnega lesa.
Razpoke, nastale zaradi nepravilnega sušilnega
postopka:
a) radialne razpoke na tangencialno usmerjenih deskah
b) pokline
c) satavost.
Oblike veženja:
a) lok
b) zavitost
c) sloč ali sabljavost
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Spremembe barve lesa so posledica nepravilnega skladiščenja lesa pred
in po sušenju, prepočasnega sušenja pri nižjih temperaturah, visoke
relativne zračne vlage in nezadostnega kroženja zraka.
Obarvanje povzročajo plesni in glive, pri čemer prevladujejo glive
modrivke,ki so sive,modre ali črne barve in se pojavljajo v različnih
oblikah,peg, pasov in madežev. Plesni se razvijejo pri nižjih temperaturah,
obarvanje pa je posledica obarvanih spor. Tem spremembam barve rečemo
biotska obarvanja in jih je možno odpraviti z nekajdnevno izpostavljenostjo
lesa višjim temperaturam od 49-54oC.
Abiotske spremembe barve pa so :
Kondenzacijske lise, ki nastanejo na površini lesa zaradi kondenzacije
vodne pare ali kapljajoče vode.
Čreslovinsko obarvanje, katerega vzrok je v oksidaciji akcesornih snovi, ki
je značilno pri vlažnosti nad TNCS in zvišani temperaturi.
Črnilasti madeži so črno- modre barve in so značilni za lesove, ki
vsebujejo tanine. Madeži nastanejo zaradi reakcije vlažnega lesa z
železom.
Letvična progavost je posledica stika distančnih letev in je siva, modra ali
rjavo obarvana.
Sprememba barve zaradi temperature: Sveži hrast spremeni barvo pri
temperaturi višji od 40oC, nad 60oC spremenijo barvo javor-rdečkast, brezasiva lisasta, bukev-rdečkasta, jelša-rjava, lipa lisasta,oreh-rjav.
Iglavci spremenijo barvo pri temperaturah, ki so višje od 90oC.
IZRAČUN SKRČKOV
1. Na betonska tla telovadnice so položili lesene podnice iz javorjevine. Položene so bile tesno skupaj, brez rež med njimi. Telovadnica je široka
15,2m in dolga 36,6m. Lesene podnice so bile položene vzdolž daljše stranice telovadnice. Javorjeve podnice – radialne in tangencialne
teksture - so bile posušene na 6% vlažnost. Polagalci so pustili 25mm reže med položenim lesom in stenami telovadnice.
Na žalost, se je kmalu izkazalo, da betonska podlaga ni bila dovolj osušena. Les se je navlažil na 9%.
*Kaj se je zgodilo s talno oblogo?
*Izračunaj ali so polagalci pustili dovolj prostora za delovanje lesa?
*Koliko prostora bi morali pustiti po širini in koliko po dolžini telovadnice, če podnice tečejo vzdolž daljše stranice telovadnice?
Komentiraj rezultat!
NAVODILA:
*Nariši skico.
*Izpiši podatke z enotami (dane in tiste, ki jih iščeš).
*Iz tabele preberi radialni in tangencialni skrček. (Glede na to, da so podnice radialne in tangencialne, pri izračunu upoštevaj povprečje obeh
skrčkov.)
*Zapiši formulo za izračun dejanskega skrčka, vstavi podatke z enotami in izračunaj zahtevano!
2. Stene pisarne so obložili s hrastovo oblogo tangencialne teksture. Dimenzije posameznega elementa hrastove
obloge so znašale; po debelini 19mm, po širini pa 185mm. Pred vgradnjo, v poletnem času, so oblogo skladiščili v
kleti stavbe, približno 3 mesece. V kleti je bila izmerjena temp. 21 stopinj Celzija, relativna zračna vlaga pa je bila
visoka – 70%. Po vgraditvi, so začeli z zimsko kurilno sezono; v pisarnah so povprečno namerili 21 stopinj Celzija
in dvajset odstotno zračno vlago.
*Kaj se je zgodilo s stensko oblogo po vgraditvi in kaj v času skladiščenja v kleti?
*Izračunaj, kolikšne reže so nastale med posameznimi elementi hrastove obloge v času kurilne sezone.
*V resnici so nastale nekoliko manjše reže od izračunanih – premisli in pojasni zakaj.
*Izračunaj, kolikšne reže bi nastale, če bi bila obloga izdelana iz tikovine. Komentiraj.
NAVODILA:
*Nariši skico.
*Izpiši podatke z enotami (dane in tiste, ki jih iščeš).
*Iz tabele preberi skrček.
*Iz diagrama poišči ravnovesno vlažnost v kleti in pisarni.
*Zapiši formulo za izračun dejanskega skrčka, vstavi podatke z enotami in izračunaj zahtevano!
VLAŽNOST LESA -U
mVODE
U=
100(%)
m0
3. Tangencialni smrekov ploh
vlažnosti 40% je dolg 2,5 m, širok 30
cm in debel 50 mm. Les bomo
uporabili v prostoru kjer je
temperatura 25 stopinj C in relativna
zračna vlažnost 70%.
Na kakšno vlažnost moramo posušiti
les?
Izračunaj nove dimenzije ploha.
(Izpiši podatke, skiciraj, izračunaj –
upoštevaj enote.)
VIRI, LITERATURA, POVEZAVE
• http://www.impletum.zavodirc.si/docs/Skriti_dokumenti/Susenje_lesa-Novak_NU.pdf
• http://www.korak.ws/clanki/napake-pri-suenju-lesa-1del.html
• http://www.korak.ws/strokovnjaki/zeljko-gorisek.html
• Učbenik SUŠENJE LESA (Geršak, Velušček)
• Učbenik LESARSTVO – ZBIRKA NALOG (Geršak,
Prošek)