Davčne novice Slovenija - št. 4/13 Avgust 2013 Vstop Hrvaške v EU: vpliv na zaposlovanje in delo hrvaških državljanov v Sloveniji (po 1. 7. 2013) Junija 2013 je slovenska vlada sprejela Zakon o uveljavitvi prehodnega obdobja za zaposlovanje in delo državljanov Republike Hrvaške v Republiki Sloveniji po vstopu Republike Hrvaške v EU (Uradni list RS, št. 55/2013). Na podlagi tega zakona je Slovenija uvedla prehodno obdobje dveh let, v katerem se bodo hrvaški državljani v Sloveniji še naprej zaposlovali in delali na način in pod pogoji, ki trenutno veljajo za državljane držav, ki niso članice EU, Evropskega gospodarskega prostora (EGP -Norveške, Liechtensteina, Islandije) ali Švicarske konfederacije, zato bodo morali pred zaposlitvijo in delom v Sloveniji pridobiti ustrezno delovno dovoljenje. PwC Prehodno obdobje se izteče 30. junija 2015. Če bo Slovenija želela ohraniti enake omejitve še za obdobje nadaljnjih treh let, bo morala o tem predhodno obvestiti Evropsko Komisijo. V primeru izkazanih resnih motenj na trgu dela lahko Slovenija prehodno obdobje še podaljša, pri tem pa morajo vse omejitve iz tega naslova prenehati najkasneje v sedmih letih od njihove prve uveljavitve. Hrvaški državljani, ki želijo delati ali se zaposliti v Sloveniji, bodo tako še naprej pridobivali delovna dovoljenja po določilih Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št 26/2011) in ustrezne evropske zakonodaje. 2 Vstop Hrvaške v EU: vpliv na zaposlovanje in delo hrvaških državljanov v Sloveniji (po 1. 7. 2013) Kdaj hrvaški državljan potrebuje delovno dovoljenje v Sloveniji? Če v Slovenijo prihaja z namenom zaposlitve ali dela pri delodajalcu s sedežem v RS oz. že ima delovno dovoljenje katerega veljavnost poteče pred 30. junijem 2015. Kdaj hrvaški državljan ne potrebuje delovnega dovoljenja v Sloveniji? Če primeroma izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev: • je družinski član z dovoljenjem za začasno prebivanje družinskega člana slovenskega državljana ali državljana druge države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije; • ima dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji; • je begunec s priznanim statusom; • ima status rezidenta za daljši čas v drugi državi članici EU, pred tem pa je najmanj eno leto neprekinjeno zakonito prebival v Republiki Sloveniji; • je tujec slovenskega rodu do tretjega kolena v ravni vrsti z dovoljenjem za začasno prebivanje za tujca slovenskega rodu; • je zaposlen pri delodajalcu s sedežem na Hrvaškem ali v drugi državi članici EU, EGP ali v Švicarski konfederaciji, ki v Republiki Sloveniji izvaja storitve z napotenimi delavci (v tem primeru delodajalec pred začetkom izvajanja storitve le-to prijavi pri Zavodu RS za zaposlovanje); • opravlja delo v Sloveniji na podlagi samozaposlitve. PwC Kako vstop Hrvaške v EU vpliva na urejanje prebivanja hrvaških državljanov v Sloveniji? Za hrvaške državljane in njihove družinske člane se z dnem vstopa v EU odpravi potreba po pridobivanju dovoljenj za prebivanje. Od 1. julija 2013 dalje lahko v Slovenijo vstopajo z veljavno osebno izkaznico ali veljavnim potnim listom, ne glede na razlog, ter prebivajo na območju RS brez prijave prebivanja tri mesece od dneva vstopa. Če hrvaški državljan želi v Sloveniji prebivati dlje kot tri mesece, pa mora pred pretekom trimesečnega obdobja pri upravni enoti prijaviti prebivanje in pridobiti Potrdilo o prijavi prebivanja za državljana EU v skladu z določbami XIII. poglavja Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 50/11 in 57/11- popr.), ki urejajo vstop in prebivanje državljanov držav članic EU in njihovih družinskih članov. 3 Smo tam, kjer nas potrebujete Direktor Akos Burjan +386 1 5836 058 [email protected] Vodje Marijana Ristevski +386 1 5836 019 [email protected] Aleksander Ferk +386 1 5836 069 [email protected] Mira Goršič +386 1 5836 056 [email protected] Evelina Novak +386 1 5836 026 [email protected] Davčne Novice so proizvedene s strani PricewaterhouseCoopers Davčnega oddelka. Pravno opozorilo: Vsebina, objavljena v tem tekstu, je namenjena le za namen splošnega razumevanja davčne problematike in ne vsebuje poglobljene analize navedenih davčnih in drugih predpisov. Bralce opozarjamo, da vsako ravnanje, ki bi bilo posledica objavljenih tekstov, zahteva posvet z davčnim svetovalcem. Izdajatelj ne prevzema odgovornosti za morebitno škodo, ki bi nastala zaradi neupoštevanja omenjenih dejstev. © 2013 PricewaterhouseCoopers. Vse pravice pridržane. "PricewaterhouseCoopers" in "PwC" se nanašata na mrežo podjetij, ki so povezana skozi članstvo v podjetju PricewaterhouseCoopers International Limited (PwCIL). Vsako podjetje v mreži je samostojna in neodvisna pravna oseba in ne deluje kot zastopnik PwCIL ali katerekoli druge članice mreže. PwCIL ne nudi nobenih storitev strankam. PwCIL ni odgovoren za dejanje ali opustitev dejanja katerekoli članice, prav tako ne nadzira njihove strokovne presoje ali kakorkoli drugače vpliva nanje. Nobena članica ni odgovorna za dejanje ali opustitev dejanja katerekoli druge članice, prav tako pa ne nadzira strokovnih presoj ostalih članic ali kakorkoli drugače vpliva nanje. PwC 4