Število vseh padcev v Psihiatrični bolnišnici Idrija za leto
PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA IDRIJA ZDRAVSTVENA NEGA IN OSKRBA KAZALNIK KAKOVOSTI Obvezni kazalnik kakovosti ŠTEVILO VSEH PADCEV V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IDRIJA ZA LETO 2013 Andreja Kodela, dipl. med. ses. DEFINICIJA KAZALNIKA Padec je neželen dogodek, pri katerem pacient pade po tleh. To je nenaden dogodek, ki ima za posledico spremembo položaja, zdrs ali padec na podlago, tla ali drugo nižjo podlago zaradi različnih razlogov (Florida Hospital Associaton). NAČELO IN OPIS Padci in poškodbe zaradi padcev so najpogostejši neželeni dogodki pri hospitaliziranih bolnikih. So neželeni dogodki, ki povzročijo škodo za paciente, jih poškodujejo, podaljšajo čas hospitalizacije in povečajo stroške zdravstvene oskrbe. Poznamo veliko faktorjev, ki vplivajo na tveganje za padec, prav tako so poznane tudi strategije, ki pomagajo zmanjševati tveganje za padec in posledično pomagajo zmanjševati število poškodb. Padci so velik problem v starosti in največji vzrok za poškodbe in smrt pri starejših in oslabelih pacientih. K padcem pacientov prispevajo fizični, psihični razlogi ter okolje. Faktorji, ki vplivajo na nagnjenost starejših ljudi za možnost padca so npr. bolezni, težave zaradi hoje in ravnotežja, demenca, depresija, Parkinsonova bolezen, funkcionalno poslabšanje teh bolezni, stanje po kapi, CVI, predhodni padci, slab vid, jemanje psihotropnih zdravil. Raziskave omenjajo, da je incidenca za padce trikrat večja na psihogeriatričnih oddelkih in je pri dementnih bolnikih dvakrat večja kot pri drugih pacientih. Zaradi kognitivnih težav med poškodbami izstopajo zlomi (Rubenstain, 1996, Jackson, 2004). Splošne komplikacije pri demenci niso samo težave z hojo in ravnotežjem ampak tudi psihiatrični in vedenjski simptomi, ki lahko vplivajo na pospešenost in povečano aktivnost, nemir in s tem visoko tveganje za padec. Prav tako je zmanjšana sposobnost razumevanja in presoje, ki je spremljajoč znak demence in pogost razlog za tvegano vedenje bolnikov z demenco. Bolniki z demenco imajo upad kognitivnih sposobnosti, zato imajo težave z razumevanjem, presojo, spominom ter sposobnosti reševanja problemov. Poslabšanje psihičnega stanja pa jih bolj pogosto privede do rizičnih situacij in gibanja, ki povečuje tveganje za padce. Zanimive so ugotovitve o veliki povezanosti, da bolniki, ki lahko vstanejo, potrebujejo pa pomoč pri hoji pogosteje lahko padejo. Ugotavljali so tudi vedenje bolnikov in povezanost z padci: tavanje, nepozornost, iskanje prostora, nepovezan govor, izguba spomina, beganje, nemir in vznemirjenost, ki ima velik vpliv na pojav padcev (Jensen, 2002, Lord et al., 2001). Med psihiatričnimi simptomi v povezanosti z padci so bili ugotovljeni: hiperaktivnost, paranoidnost, nanašalnost, depresivnost in halucinacije. Večino teh simptomov ni težko 1 prepoznati, ker se kažejo v vedenju kot povečana aktivnost. Ob zmanjšani funkcionalni sposobnosti in fizični sposobnosti ter zmanjšani presoji in nerazumevanju je zanesljiv razlog, ki povečuje tveganje za padce pri starostnikih z demenco. ŠTEVEC: število vseh padcev, pomnoženo s 1000 IMENOVALEC: število bolniških oskrbnih dni za vse hospitalizirane bolnike v letu 2013 VIR PODATKOV: evidenca padcev na internih obrazcih za neželene dogodke v zdravstveni negi Število vseh padcev na 1000 oskrbnih dni za obdobje od 01.01.2013 do 31.12.2013 število vseh padcev število vseh padcev, pomnoženo s 1000 število oskrbnih dni za vse bolnike skupaj jan-dec 2013 92.000 padec bolnika na 1000 oskrbnih dni ŠTEVILO VSEH PADCEV, POMNOŽENO S 1000 ŠTEVILO OSKRBNIH DNI ZA VSE BOLNIKE ŠTEVILO VSEH PADCEV NA 1000 OSKRBNIH DNI 92.000 61472 1,497 Število padcev s postelje na 1000 oskrbnih dni za obdobje od 01.01.2013 do 31.12.2013 število padcev s postelje število padcev s postelje, pomnoženo s 1000 število oskrbnih dni za vse bolnike skupaj jan-dec 2013 23.000 padec bolnika s postelje na 1000 oskrbnih dni ŠTEVILO PADCEV S POSTELJE, POMNOŽENO S 1000 ŠTEVILO OSKRBNIH DNI ZA VSE BOLNIKE ŠTEVILO PADCEV S POSTELJE NA 1000 OSKRBNIH DNI 23.000 61472 0,374 odstotek padcev s hudimi poškodbami ŠTEVILO PADCEV S HUJŠIMI POŠKODBAMI, POMNOŽENO S 100 800 ŠTEVILO VSEH PADCEV 92 ŠTEVILO PADCEV S HUJŠIMI POŠKODBAMI GLEDE NA ŠTEVILO 8,69 % VSEH PADCEV 2 PRIKAZ DELA 1. V letu 2013 oziroma v obdobju od 01.01.2013 do 31.12.2013 je v bolnišnici utrpelo padec 92 pacientov, oz. 5,9% glede na 1.571 v bolnišnici hospitaliziranih pacientov. Število evidentiranih padcev od leta 2004 do leta 2013 narašča. L. 2004 je bilo evidentiranih 18 padcev, l. 2005 je bilo evidentiranih 24 padcev, l. 2006 je bilo evidentiranih 28 padcev, leta 2008 34 padcev, v letu 2009 40 padcev, leta 2010 70, v letu 2011 tudi 70, v letu 2012 pa 80. 2. Kako je delo potekalo? Način zbiranja podatkov: • sprotno evidentiranje padcev na obrazec o incidentu/neobičajnem dogodku • pregled obrazcev in analiza zbranih podatkov Analiza podatkov: • štetje števila padcev v letu 2013 • razdelitev padcev na posameznih oddelkih • razdelitev padcev po mesecih • opredelitev mesta dogodka • čas dogodka • dan v tednu, ko se je padec zgodil • delitev po spolu • posledice padcev (poškodbe) • izvedeni ukrepi • kategorija zahtevnosti zdravstvene nege, v katero so bili razvrščeni pacienti v času dogodka • kakšna možnost za padec je obstajala ob sprejemu, glede na število zbranih točk na obrazcu »Orodje za ugotavljanje možnosti padca pri bolniku« • število kadra na oddelku v času dogodka PRIKAZ ANALIZE PODATKOV Število oskrbnih dni v letu 2013: 61.472 Število padcev v letu 2013: 92 Število padcev po posameznih oddelkih Tabela 1: Razdelitev L1 L2 L3 S2 S3 S4 DT padcev na posameznih oddelkih (oddelek-število padcev): 5 41 25 12 8 0 1 3 ŠTEVILO PADCEV PO ODDELKIH 1% 0% 9% 5% L1 13% L2 L3 S2 45% S3 S4 27% Slika 1: Število padcev DT po posameznih oddelkih Število padcev po mesecih Tabela 2: Število Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December padcev po mesecih 11 8 5 7 7 8 13 10 4 4 8 7 ŠTEVILO PADCEV PO MESECIH JAN. FEB. 8% MAREC 12% 9% APRIL 9% 4% 4% 5% 8% 11% MAJ JUNIJ JULIJ AVG. SEPT. 8% 13% 9% OKT. NOV. DEC. Slika 2: Število padcev po mesecih 4 Mesto dogodka Tabela 3: Število padcev glede na mesto dogodka Jedilnica Bolniška soba Hodnik Kopalnica Dnevni prostor Kadilnica Stopnišče Sprejemna ambulanta Prostori delovne terapije 7 42 18 5 15 1 2 1 1 1% ŠTEVILO PADCEV GLEDE NA MESTO DOGODKA 1% 2% 1% JEDILNICA 8% BOLN.SOBA 16% HODNIK KOPALNICA DNEVNI PROSTOR 5% 46% KADILNICA STOPNIŠČE 20% SPR.AMB. DT Slika 3: Število padcev glede na mesto dogodka Čas dogodka Tabela 4: Število padcev glede na čas dogodka – izmeno Dopoldanska izmena od 6 do 14 Popoldanska izmena od 14 do 22 Nočna izmena od 22 do 6 26 32 34 ŠTEVILO PADCEV GLEDE NA DELOVNO IZMENO 28% 37% DOPOLDAN POPOLDAN PONOČI 35% Slika 4: Število padcev glede na čas dogodka – delovno izmeno 5 Dan v tednu, ko se je dogodek zgodil Tabela 5: Dan v tednu, ko se je dogodek zgodil Ponedeljek 8 Torek 18 Sreda 14 Četrtek 9 Petek 16 Sobota 15 Nedelja 12 ŠTEVILO PADCEV GLEDE NA DAN V TEDNU 9% 13% PONEDELJEK 20% TOREK SREDA 16% ČETRTEK PETEK SOBOTA 15% 17% NEDELJA 10% Slika 5: Dan v tednu, ko se je dogodek zgodil Število padcev glede na spol Tabela 6: Število padcev glede na spol Moški Ženske 51 41 ŠTEVILO PADCEV GLEDE NA SPOL 45% MOŠKI 55% Slika 6: ŽENSKE Število padcev glede na spol 6 Posledice padcev (poškodbe) • • • • • • 40 primerov - padci niso imeli posledic 22 primerov - posledica padca je bila udarnina 26 primerov - posledica padca je bila bolečina 19 primerov - posledica padca je bila odrgnina 3 primeri - posledica padca je bila rana 6 primerov – posledica padca je bil zlom POSLEDICE PADCEV 5% 3% BREZ POSLEDIC 16% 35% UDARNINA BOLEČINA ODRGNINA ZLOM 22% RANA 19% Slika 7: Posledice padcev Izvedeni ukrepi • 70 primerov - potrebno je bilo opazovanje PF stanja pacienta • 28 primerov - nameščeni so bili hladni obkladki • 17 primerov - potrebna je bila oskrba rane • 74 primerov - po padcu smo pri pacientih izvedli kontrolo VF • 57 primerov - opravljen je bil terapevtski razbremenilni pogovor • 6 primerov - paciente je bilo potrebno namestiti v terapevtski položaj • 2 primera - po padcu je bila potrebna imobilizacija • 5 primerov - po padcu je bilo potrebno uporabiti PVU Obveščalo se je vodjo negovalnega tima, oddelčnega zdravnika oziroma dežurno ekipo. UKREPI PO PADCIH 2% 1% OPAZOVANJE PF STANJA 2% 27% 22% HLADNI OBKLADKI OSKRBA RANE KONTROLA VF POGOVOR 11% TERAPEVTSKI POLOŽAJ IMOBILIZACIJA 28% Slika 8: 7% PVU Ukrepi po padcu 7 Kakšna možnost za padec je obstajala ob sprejemu glede na število zbranih točk na obrazcu »Orodje za ugotavljanje možnosti padca pri bolniku« Obrazec »Orodje za ugotavljanje možnosti padca pri bolniku« se je v letu 2013 izpolnjevalo ob sprejemu pri vseh pacientih, starejših od 65 let ter pri pacientih, pri katerih se je ob sprejemu presodilo, glede na telesno stanje, da obstaja možnost padca. Ugotovljeno je bilo, da je v letu 2013 pri dveh (2) pacientih obstajala majhna možnost za padec - to pomeni, da sta ob sprejemu zbrala manj kot 2 točki. Pri devetintridesetih (39) pacientih je obstajala srednja možnost za padec, kar pomeni, da so ob sprejemu dosegli od 3 do 9 točk. Pri triintridesetih (33) pacientih je obstajala velika možnost za padec, kar pomeni, da so dosegli ob sprejemu od 10 do 19 točk. Pri osemnajstih (18) pacientih podatka, kakšna možnost padca je obstajala ob sprejemu, ni. Vzrok temu je, da ob sprejemu obrazec ni bil izpolnjen ali pa so bili pacienti mlajši od 65 let. Število kadra v času dogodka • • • • • • • • • • • v 38 primerih sta bila na oddelku dva zdravstvena tehnika v 33 primerih so bili na oddelku trije zdravstveni tehniki v 4 primerih je bil na oddelku en zdravstveni tehnik v 5 primerih so bili na oddelku trije zdravstveni tehniki in ena dipl. med. sestra v 1 primeru so bili na oddelku dva zdravstvena tehnika, ena dipl. med. sestra in dva delovna terapevta v 2 primerih sta bila na oddelku en zdravstveni tehnik in ena dipl. med. sestra v 1 primeru so bili na oddelku trije zdravstveni tehniki in dve dipl. med. sestri v 1 primeru so bili na oddelku en zdravstveni tehnik, ena dipl. med. sestra, en oskrbovalec v 1 primeru so bili na oddelku en zdravstveni tehnik in dva oskrbovalca v 2 primerih na oddelku ni bilo nikogar v 4 primerih ni podatka o številu osebja na oddelku v času padca ŠTEVILO KADRA V ČASU DOGODKA ZT2 2% 4% 1% 1% 1% 2% 1% 5% ZT3 ZT1 ZT3-DMS1 42% 4% ZT2-DMS1-DT2 ZT1-DMS1 ZT3-DMS2 ZT1-DMS1-OSKR1 ZT1-OSKR2 37% NIHČE NI PODATKA Slika 9: Število kadra v času dogodka 8 PRIKAZ ANALIZE PODATKOV ŠTEVILA PADCEV S POSTELJE Število oskrbnih dni v letu 2013: 61.472 Število padcev s postelje v letu 2013: 23 Število padcev s postelje po posameznih oddelkih Tabela 7: Število padcev s postelje po posameznih oddelkih L1 L2 L3 S2 S3 S4 2 5 9 3 4 0 ŠTEVILO PADCEV S POSTELJE PO ODDELKIH 17% 0% 9% L1 22% L2 L3 13% S2 S3 S4 39% Slika 10: Število padcev s postelje po posameznih oddelkih Število padcev s postelje po mesecih Tabela 8: Število padcev s postelje po mesecih Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December 2 3 2 3 1 1 4 3 0 2 2 0 9 ŠTEVILO PADCEV S POSTELJE PO MESECIH 4% 0% 9% JANUAR FEBRUAR MAREC 9% APRIL 0% 13% 13% MAJ JUNIJ 9% JULIJ AVGUST SEPTEMBER 22% 13% 4% 4% OKTOBER NOVEMBER DECEMBER Slika 11: Število padcev s postelje po mesecih Mesto dogodka Vseh 23 padcev se je zgodilo v bolniški sobi. Čas dogodka Tabela 9: Število padcev s postelje glede na čas dogodka – izmeno Dopoldanska izmena od 6 do 14 Popoldanska izmena od 14 do 22 Nočna izmena od 22 do 6 1 5 17 ŠTEVILO PADCEV S POSTELJE GLEDE NA DELOVNO IZMENO 4% 22% DOPOLDAN POPOLDAN PONOČI 74% Slika 12: Število padcev s postelje glede na čas dogodka – izmeno 10 Dan v tednu, ko se je dogodek zgodil Tabela 10: Dan v tednu, ko se je dogodek zgodil Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja Ni podatka 3 1 3 5 5 3 2 1 ŠTEVILO PADCEV S POSTELJE GLEDE NA DAN V TEDNU 4% 13% PONEDELJEK 13% 4% 9% 13% TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA 22% NEDELJA 22% NI PODATKA Slika 13: Število padcev s postelje glede na dan v tednu Število padcev s postelje glede na spol Tabela 11: Število padcev s postelje glede na spol Moški Ženske 17 6 ŠTEVILO PADCEV S POSTELJE GLEDE NA SPOL 26% MOŠKI ŽENSKE 74% Slika 14: Število padcev s postelje glede na spol 11 Posledice padcev s postelje (poškodbe) • • • • 11 primerov - posledic ni bilo 6 primerov - posledica padca je bila udarnina 5 primerov - posledica padca je bila odrgnina 6 primerov - posledica padca je bila bolečina POSLEDICE PADCEV S POSTELJE 21% 40% BREZ POSLEDIC UDARNINA ODRGNINA 18% BOLEČINA 21% Slika 15: Posledice padcev s postelje Izvedeni ukrepi • • • • • • • • • 21 primerov - potrebno je bilo opazovanje PF stanja pacienta 19 primerov – izvedena je bila kontrola VF 6 primerov - nameščeni so bili hladni obkladki 14 primerov – opravljen je bil terapevtski razbremenilni pogovor 2 primera – oskrbljena je bila rana 2 primera – izvedena je bila namestitev v terapevtski položaj 1 primer – po padcu s postelje se je namestilo posteljno ograjico 4 primeri – po padcu so bili uporabljeni medikamentozni ukrepi 1 primer - izveden je bil PVU V vseh primerih se je obveščalo vodjo negovalnega tima, oddelčnega zdravnika oziroma dežurno ekipo. 12 IZVEDENI UKREPI PO PADCIH S POSTELJE 6% 1% 3% OPAZ. PF STANJA 1% KONTR. VF 3% 30% HLADNI OBKLADKI TERAP. POGOVOR 20% OSKRBA RANE TERAP.POLOŽAJ POST.OGR. MEDIKAM.UKR. 9% 27% PVU Slika 16: Izvedeni ukrepi po padcih s postelje Kakšna možnost za padec je obstajala ob sprejemu glede na število zbranih točk na obrazcu »Orodje za ugotavljanje možnosti padca pri bolniku«? Ugotovljeno je bilo, da pri šestih (6) pacientih ni podatka o številu doseženih točk ob sprejemu (obrazec ob sprejemu ni bil izpolnjen), pri nobenem (0) pacientu ni obstajala majhna možnost za padec, pri dvanajstih (12) pacientih je obstajala srednja možnost za padec, pri petih (5) pacientih pa je obstajala velika možnost za padec. Med psihiatričnimi simptomi v povezanosti s padci so bili ugotovljeni: hiperaktivnost, paranoidnost, nanašalnost, depresivnost in halucinacije. Večine teh simptomov ni težko prepoznati, ker se kažejo v vedenju kot povečana aktivnost. Ob zmanjšani funkcionalni sposobnosti in fizični sposobnosti ter zmanjšani presoji in nerazumevanju je to zanesljiv razlog, ki povečuje tveganje za padce pri starostnikih z demenco. Število kadra v času dogodka • v 14 primerih sta bila na oddelku 2 zdravstvena tehnika, • v 4 primerih so bili na oddelku 3 zdravstveni tehniki, • v 1 primeru so bili na oddelku 3 zdravstveni tehniki in diplomirana medicinska sestra • v 2 primerih je bil na oddelku 1 zdravstveni tehnik • v 2 primerih ni podatka o številu osebja na oddelku v času, ko se je zgodil padec s postelje ŠTEVILO KADRA NA ODDELKU V ČASU PADCA S POSTELJE 9% 9% ZT2 5% ZT3 ZT3-DMS1 14% ZT1 63% NI PODATKA Slika 17: Število kadra v času dogodka 13 Do leta 2012 je analiza kazalnika obsegala število vseh padcev v bolnišničnem okolju ter število padcev s postelje. V letu 2013 pa je bilo na zahtevo Ministrstva za zdravje potrebno spremljati tudi število hujših poškodb (zlom, izpah, poškodbe mehkih tkiv-šivanje, kirurška oskrba, poškodba glave, hrbtenice), ki so jih pacienti utrpeli ob padcu. Pacientov, ki so utrpeli hujše poškodbe ob padcu v naši bolnišnici, je bilo v letu 2013 osem (8). 3. Predlagane izboljšave in načrt izvedbe izboljšav Uporaba preventivnega ravnanja učinkovito zmanjšuje možnost za padce, zmanjšuje število padcev, možnih poškodb in posledičnih stroškov. Cilj lestvice za oceno tveganja za padce je identificirati, kateri so tisti pacienti, pri katerih so prisotni dejavniki tveganja za padec. Na oddelkih je potrebno zagotavljati varno okolje za paciente. V letu 2008 so bila izdelana natančna navodila in protokoli za preprečevanje oziroma zmanjševanje padcev. Ta navodila in protokoli so se uvedli v klinično prakso. 3.1. Ukrepi za izboljšanje Že od polovice leta 2006 se v bolnišnici uporablja orodje (obrazec) za ugotavljanje možnosti padca pri pacientu. Izpolni ga dežurna medicinska sestra ob sprejemu pacienta na bolniški oddelek. Upoštevani so vsi pacienti, starejši od 65 let, vsi pacienti, sprejeti na Gerontopsihiatrični oddelek ter ostali pacienti, rizični za padec. Glede na dosežen rezultat se paciente uvrsti v kategorijo: manjša, srednja, in velika možnost za padec. Pri pacientih, kjer obstaja velika možnost za padec, se pogosto kot preventivni ukrep uporabi posebni varovalni ukrep (PVU). Za paciente, pri katerih obstaja velika možnost za padec, se v načrtu zdravstvene nege posebej izpostavi ukrepe za preventivno delovanje po protokolu. V letu 2012 je bila znotraj bolnišnice v okviru službe zdravstvene nege formirana delovna skupina za preprečevanje padcev, ki je konec leta opravila prvi sestanek. Določeni so bili cilji delovanja skupine (preprečevanje padcev v bolnišnici) ter naloge za dosego ciljev. Z namenom vključevanja vseh zaposlenih in timskim ustvarjanjem idej so bili v skupino vključeni zdravstveni tehniki in srednje medicinske sestre iz vseh bolniških oddelkov. Naloge, ki si jih je Delovna skupina v začetku zadala so bile naslednje: obveščanje in opozarjanje članov delovne skupine po bolniških oddelkih na nevarnosti, nepravilnosti ter možnosti ukrepanja ostalih sodelavcev, redno spremljanje obrazca Ocena tveganja za padec, presoja pravilnosti ocene, ustreznosti barvne oznake… V letu 2013 smo pridobili v Delovni skupini sodelovanje zdravnice ter dveh delovnih terapevtk, ker kazalci analize kažejo na nujnost timske obravnave problematike padcev. Načrtovali smo aktivnosti za leto 2014: rednejša evalvacija protokolov, pogostejša ocena za srednje in visoko rizične paciente, nabava negovalnih postelj tudi na sprejemnih oddelkih, uporaba barvne identifikacijske zapestnice pri visoko ogroženih pacientih za Gerontopsihiatrični oddelek, izdelava zloženke o preprečevanju padcev za svojce, izdelava opomnika v zvezi s preprečevanjem padcev za zaposlene v Zdravstveni negi in oskrbi. Eden izmed predlogov Delovne skupine je tudi sprememba obrazca Ocena tveganja za padec, ki naj bi se izvedla v letu 2014. Kaže se tudi potreba po ugotovitvi obremenjenosti negovalnega kadra, ter po senzibilizaciji negovalnega kadra po doslednejšem pretoku informacij med zaposlenimi v zvezi z ogroženimi pacienti za padec. 14 4. Težave v posameznih fazah Obrazci Poročilo o padcu so občasno pomanjkljivo izpolnjeni, kar otežuje analizo. Občasno se izvaja pomanjkljivo izpolnjevanje obrazca Poročilo o padcu o poznejših posledicah padca. 5. Uporabljeni viri Človeški viri: medicinske sestre in zdravstveni tehniki na bolniških oddelkih, ki so bilo udeleženi pri padcu, v 24 urah izpolnijo obrazec in za to ne porabijo več kot 15 minut časa. Obrazci se zbirajo sproti in analizirajo enkrat letno. V letu 2007 se je prvič spremljalo tudi naslednje podatke: padci iz postelj, kategorija zahtevnosti zdravstvene nege, v katero so bili pacienti razvrščeni ob samem dogodku, število točk, ki so jih ob sprejemu zbrali glede na obrazec »Orodje za ugotavljanje možnosti padca pri bolniku« ter število kadra na oddelku v času dogodka. Materialni viri: osebni računalnik ter programa Word in Excel. 6. Kaj smo se naučili Tekom let, ko redno spremljamo število nastalih padcev v bolnišnici ugotavljamo, da število vseh padcev konstantno narašča. Vzroki so: zelo dosledno izpolnjevanje poročil, saj zabeležimo praktično vsak zdrs, ki se zgodi v bolnišnici, kar zahteva tudi metodologija spremljanja kazalnika. Narašča tudi število pacientov pri katerih obstaja večje tveganje za padec, veča se obremenjenost kadra na bolniških oddelkih (bolniške odsotnosti, dolgotrajne bolniške in porodniške odsotnosti). Zmanjšalo se je število padcev iz postelje v zadnjih treh letih. To pripisujemo tudi nabavi nove bolniške opreme (negovalne postelje z možnostjo prilagoditve višine ležišča) na gerontopsihiatričnem oddelku (celoten bolniški oddelek) in na splošnem psihiatričnem oddelku (4 postelje). Ugotavlja se, da v klinični praksi manjka celovit in timski pristop k problematiki padcev s strani vseh članov zdravstvenega tima na bolniških oddelkih. Potrebno je stalno spremljanje možnosti padca pacienta in ob odpustu pacienta obveščati pristojne službe. Kljub rednejšemu beleženju obrazcev »Poročilo o padcu«, ter rednemu izpolnjevanju obrazca »Orodje za ugotavljanje možnosti padca pri bolniku« in razvijanju zavesti, da padce lahko v veliki meri s pravimi ukrepi preprečujemo, število padcev iz leta v leto narašča. V prihodnosti bi bilo potrebno s sodelovanjem različnih strokovnjakov znotraj zdravstvenega tima na posameznih bolniških oddelkih definirati, opredeliti, izpostaviti in ugotoviti ključne vzroke za padce pacientov. Na podlagi ugotovljenih vzrokov pa bi se lahko načrtovale dejavnosti za odpravljanje vzrokov padcev. Odprava ključnih vzrokov padcev bi vplivala tudi na zmanjšano število padcev pacientov. 7. Zakaj nam kazalnik služi? - Zaradi ocene izvedenih ukrepov Spremljanje in analiza padcev, tudi v smislu stalnega iskanja novih rešitev in izboljšav 15
© Copyright 2024