Število vseh padcev v Psihiatrični bolnišnici Idrija za leto

PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA IDRIJA
ZDRAVSTVENA NEGA IN OSKRBA
KAZALNIK KAKOVOSTI
Obvezni kazalnik kakovosti
ŠTEVILO VSEH PADCEV V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IDRIJA
ZA LETO 2013
Andreja Kodela, dipl. med. ses.
DEFINICIJA KAZALNIKA
Padec je neželen dogodek, pri katerem pacient pade po tleh. To je nenaden dogodek, ki ima za
posledico spremembo položaja, zdrs ali padec na podlago, tla ali drugo nižjo podlago zaradi
različnih razlogov (Florida Hospital Associaton).
NAČELO IN OPIS
Padci in poškodbe zaradi padcev so najpogostejši neželeni dogodki pri hospitaliziranih
bolnikih. So neželeni dogodki, ki povzročijo škodo za paciente, jih poškodujejo, podaljšajo
čas hospitalizacije in povečajo stroške zdravstvene oskrbe. Poznamo veliko faktorjev, ki
vplivajo na tveganje za padec, prav tako so poznane tudi strategije, ki pomagajo zmanjševati
tveganje za padec in posledično pomagajo zmanjševati število poškodb. Padci so velik
problem v starosti in največji vzrok za poškodbe in smrt pri starejših in oslabelih pacientih. K
padcem pacientov prispevajo fizični, psihični razlogi ter okolje. Faktorji, ki vplivajo na
nagnjenost starejših ljudi za možnost padca so npr. bolezni, težave zaradi hoje in ravnotežja,
demenca, depresija, Parkinsonova bolezen, funkcionalno poslabšanje teh bolezni, stanje po
kapi, CVI, predhodni padci, slab vid, jemanje psihotropnih zdravil. Raziskave omenjajo, da je
incidenca za padce trikrat večja na psihogeriatričnih oddelkih in je pri dementnih bolnikih
dvakrat večja kot pri drugih pacientih. Zaradi kognitivnih težav med poškodbami izstopajo
zlomi (Rubenstain, 1996, Jackson, 2004).
Splošne komplikacije pri demenci niso samo težave z hojo in ravnotežjem ampak tudi
psihiatrični in vedenjski simptomi, ki lahko vplivajo na pospešenost in povečano aktivnost,
nemir in s tem visoko tveganje za padec. Prav tako je zmanjšana sposobnost razumevanja in
presoje, ki je spremljajoč znak demence in pogost razlog za tvegano vedenje bolnikov z
demenco. Bolniki z demenco imajo upad kognitivnih sposobnosti, zato imajo težave z
razumevanjem, presojo, spominom ter sposobnosti reševanja problemov. Poslabšanje
psihičnega stanja pa jih bolj pogosto privede do rizičnih situacij in gibanja, ki povečuje
tveganje za padce. Zanimive so ugotovitve o veliki povezanosti, da bolniki, ki lahko vstanejo,
potrebujejo pa pomoč pri hoji pogosteje lahko padejo. Ugotavljali so tudi vedenje bolnikov in
povezanost z padci: tavanje, nepozornost, iskanje prostora, nepovezan govor, izguba spomina,
beganje, nemir in vznemirjenost, ki ima velik vpliv na pojav padcev (Jensen, 2002, Lord et
al., 2001).
Med psihiatričnimi simptomi v povezanosti z padci so bili ugotovljeni: hiperaktivnost,
paranoidnost, nanašalnost, depresivnost in halucinacije. Večino teh simptomov ni težko
1
prepoznati, ker se kažejo v vedenju kot povečana aktivnost. Ob zmanjšani funkcionalni
sposobnosti in fizični sposobnosti ter zmanjšani presoji in nerazumevanju je zanesljiv razlog,
ki povečuje tveganje za padce pri starostnikih z demenco.
ŠTEVEC: število vseh padcev, pomnoženo s 1000
IMENOVALEC: število bolniških oskrbnih dni za vse hospitalizirane bolnike v letu 2013
VIR PODATKOV: evidenca padcev na internih obrazcih za neželene dogodke v zdravstveni
negi
Število vseh padcev na 1000 oskrbnih dni za obdobje od 01.01.2013 do 31.12.2013
število vseh padcev
število vseh padcev, pomnoženo s 1000
število oskrbnih dni za vse bolnike
skupaj jan-dec 2013
92.000
padec bolnika na 1000 oskrbnih dni
ŠTEVILO VSEH PADCEV, POMNOŽENO S 1000
ŠTEVILO OSKRBNIH DNI ZA VSE BOLNIKE
ŠTEVILO VSEH PADCEV NA 1000 OSKRBNIH DNI
92.000
61472
1,497
Število padcev s postelje na 1000 oskrbnih dni za obdobje od 01.01.2013 do 31.12.2013
število padcev s postelje
število padcev s postelje, pomnoženo s 1000
število oskrbnih dni za vse bolnike
skupaj jan-dec 2013
23.000
padec bolnika s postelje na 1000 oskrbnih dni
ŠTEVILO PADCEV S POSTELJE, POMNOŽENO S 1000
ŠTEVILO OSKRBNIH DNI ZA VSE BOLNIKE
ŠTEVILO PADCEV S POSTELJE NA 1000 OSKRBNIH DNI
23.000
61472
0,374
odstotek padcev s hudimi poškodbami
ŠTEVILO PADCEV S HUJŠIMI POŠKODBAMI, POMNOŽENO S 100 800
ŠTEVILO VSEH PADCEV
92
ŠTEVILO PADCEV S HUJŠIMI POŠKODBAMI GLEDE NA ŠTEVILO 8,69 %
VSEH PADCEV
2
PRIKAZ DELA
1. V letu 2013 oziroma v obdobju od 01.01.2013 do 31.12.2013 je v bolnišnici utrpelo padec
92 pacientov, oz. 5,9% glede na 1.571 v bolnišnici hospitaliziranih pacientov. Število
evidentiranih padcev od leta 2004 do leta 2013 narašča. L. 2004 je bilo evidentiranih 18
padcev, l. 2005 je bilo evidentiranih 24 padcev, l. 2006 je bilo evidentiranih 28 padcev, leta
2008 34 padcev, v letu 2009 40 padcev, leta 2010 70, v letu 2011 tudi 70, v letu 2012 pa
80.
2. Kako je delo potekalo?
Način zbiranja podatkov:
• sprotno evidentiranje padcev na obrazec o incidentu/neobičajnem dogodku
• pregled obrazcev in analiza zbranih podatkov
Analiza podatkov:
• štetje števila padcev v letu 2013
• razdelitev padcev na posameznih oddelkih
• razdelitev padcev po mesecih
• opredelitev mesta dogodka
• čas dogodka
• dan v tednu, ko se je padec zgodil
• delitev po spolu
• posledice padcev (poškodbe)
• izvedeni ukrepi
• kategorija zahtevnosti zdravstvene nege, v katero so bili razvrščeni pacienti v času
dogodka
• kakšna možnost za padec je obstajala ob sprejemu, glede na število zbranih točk na
obrazcu »Orodje za ugotavljanje možnosti padca pri bolniku«
• število kadra na oddelku v času dogodka
PRIKAZ ANALIZE PODATKOV
Število oskrbnih dni v letu 2013: 61.472
Število padcev v letu 2013: 92
Število padcev po posameznih oddelkih
Tabela 1: Razdelitev
L1
L2
L3
S2
S3
S4
DT
padcev na posameznih oddelkih (oddelek-število padcev):
5
41
25
12
8
0
1
3
ŠTEVILO PADCEV PO ODDELKIH
1%
0%
9%
5%
L1
13%
L2
L3
S2
45%
S3
S4
27%
Slika 1: Število padcev
DT
po posameznih oddelkih
Število padcev po mesecih
Tabela 2: Število
Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust
September
Oktober
November
December
padcev po mesecih
11
8
5
7
7
8
13
10
4
4
8
7
ŠTEVILO PADCEV PO MESECIH
JAN.
FEB.
8%
MAREC
12%
9%
APRIL
9%
4%
4%
5%
8%
11%
MAJ
JUNIJ
JULIJ
AVG.
SEPT.
8%
13%
9%
OKT.
NOV.
DEC.
Slika 2:
Število padcev po mesecih
4
Mesto dogodka
Tabela 3: Število padcev glede na mesto dogodka
Jedilnica
Bolniška soba
Hodnik
Kopalnica
Dnevni prostor
Kadilnica
Stopnišče
Sprejemna ambulanta
Prostori delovne terapije
7
42
18
5
15
1
2
1
1
1%
ŠTEVILO PADCEV
GLEDE NA MESTO DOGODKA
1%
2%
1%
JEDILNICA
8%
BOLN.SOBA
16%
HODNIK
KOPALNICA
DNEVNI PROSTOR
5%
46%
KADILNICA
STOPNIŠČE
20%
SPR.AMB.
DT
Slika 3:
Število padcev glede na mesto dogodka
Čas dogodka
Tabela 4: Število padcev
glede na čas dogodka – izmeno
Dopoldanska izmena od 6 do 14
Popoldanska izmena od 14 do 22
Nočna izmena od 22 do 6
26
32
34
ŠTEVILO PADCEV GLEDE NA DELOVNO IZMENO
28%
37%
DOPOLDAN
POPOLDAN
PONOČI
35%
Slika 4:
Število padcev glede na čas dogodka – delovno izmeno
5
Dan v tednu, ko se je dogodek zgodil
Tabela 5:
Dan v tednu, ko se je dogodek zgodil
Ponedeljek
8
Torek
18
Sreda
14
Četrtek
9
Petek
16
Sobota
15
Nedelja
12
ŠTEVILO PADCEV GLEDE NA DAN V TEDNU
9%
13%
PONEDELJEK
20%
TOREK
SREDA
16%
ČETRTEK
PETEK
SOBOTA
15%
17%
NEDELJA
10%
Slika 5:
Dan v tednu, ko se je dogodek zgodil
Število padcev glede na spol
Tabela 6: Število padcev glede na spol
Moški
Ženske
51
41
ŠTEVILO PADCEV GLEDE NA SPOL
45%
MOŠKI
55%
Slika 6:
ŽENSKE
Število padcev glede na spol
6
Posledice padcev (poškodbe)
•
•
•
•
•
•
40 primerov - padci niso imeli posledic
22 primerov - posledica padca je bila udarnina
26 primerov - posledica padca je bila bolečina
19 primerov - posledica padca je bila odrgnina
3 primeri - posledica padca je bila rana
6 primerov – posledica padca je bil zlom
POSLEDICE PADCEV
5% 3%
BREZ POSLEDIC
16%
35%
UDARNINA
BOLEČINA
ODRGNINA
ZLOM
22%
RANA
19%
Slika 7:
Posledice padcev
Izvedeni ukrepi
• 70 primerov - potrebno je bilo opazovanje PF stanja pacienta
• 28 primerov - nameščeni so bili hladni obkladki
• 17 primerov - potrebna je bila oskrba rane
• 74 primerov - po padcu smo pri pacientih izvedli kontrolo VF
• 57 primerov - opravljen je bil terapevtski razbremenilni pogovor
•
6 primerov - paciente je bilo potrebno namestiti v terapevtski položaj
•
2 primera - po padcu je bila potrebna imobilizacija
•
5 primerov - po padcu je bilo potrebno uporabiti PVU
Obveščalo se je vodjo negovalnega tima, oddelčnega zdravnika oziroma dežurno ekipo.
UKREPI PO PADCIH
2%
1%
OPAZOVANJE PF STANJA
2%
27%
22%
HLADNI OBKLADKI
OSKRBA RANE
KONTROLA VF
POGOVOR
11%
TERAPEVTSKI POLOŽAJ
IMOBILIZACIJA
28%
Slika 8:
7%
PVU
Ukrepi po padcu
7
Kakšna možnost za padec je obstajala ob sprejemu glede na število zbranih točk na
obrazcu »Orodje za ugotavljanje možnosti padca pri bolniku«
Obrazec »Orodje za ugotavljanje možnosti padca pri bolniku« se je v letu 2013 izpolnjevalo
ob sprejemu pri vseh pacientih, starejših od 65 let ter pri pacientih, pri katerih se je ob
sprejemu presodilo, glede na telesno stanje, da obstaja možnost padca.
Ugotovljeno je bilo, da je v letu 2013 pri dveh (2) pacientih obstajala majhna možnost za
padec - to pomeni, da sta ob sprejemu zbrala manj kot 2 točki. Pri devetintridesetih (39)
pacientih je obstajala srednja možnost za padec, kar pomeni, da so ob sprejemu dosegli od 3
do 9 točk. Pri triintridesetih (33) pacientih je obstajala velika možnost za padec, kar pomeni,
da so dosegli ob sprejemu od 10 do 19 točk. Pri osemnajstih (18) pacientih podatka, kakšna
možnost padca je obstajala ob sprejemu, ni. Vzrok temu je, da ob sprejemu obrazec ni bil
izpolnjen ali pa so bili pacienti mlajši od 65 let.
Število kadra v času dogodka
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
v 38 primerih sta bila na oddelku dva zdravstvena tehnika
v 33 primerih so bili na oddelku trije zdravstveni tehniki
v 4 primerih je bil na oddelku en zdravstveni tehnik
v 5 primerih so bili na oddelku trije zdravstveni tehniki in ena dipl. med. sestra
v 1 primeru so bili na oddelku dva zdravstvena tehnika, ena dipl. med. sestra in dva
delovna terapevta
v 2 primerih sta bila na oddelku en zdravstveni tehnik in ena dipl. med. sestra
v 1 primeru so bili na oddelku trije zdravstveni tehniki in dve dipl. med. sestri
v 1 primeru so bili na oddelku en zdravstveni tehnik, ena dipl. med. sestra, en oskrbovalec
v 1 primeru so bili na oddelku en zdravstveni tehnik in dva oskrbovalca
v 2 primerih na oddelku ni bilo nikogar
v 4 primerih ni podatka o številu osebja na oddelku v času padca
ŠTEVILO KADRA V ČASU DOGODKA
ZT2
2% 4%
1%
1%
1%
2%
1%
5%
ZT3
ZT1
ZT3-DMS1
42%
4%
ZT2-DMS1-DT2
ZT1-DMS1
ZT3-DMS2
ZT1-DMS1-OSKR1
ZT1-OSKR2
37%
NIHČE
NI PODATKA
Slika 9: Število kadra v času dogodka
8
PRIKAZ ANALIZE PODATKOV ŠTEVILA PADCEV S POSTELJE
Število oskrbnih dni v letu 2013: 61.472
Število padcev s postelje v letu 2013: 23
Število padcev s postelje po posameznih oddelkih
Tabela 7: Število padcev s postelje po posameznih oddelkih
L1
L2
L3
S2
S3
S4
2
5
9
3
4
0
ŠTEVILO PADCEV S POSTELJE PO ODDELKIH
17%
0% 9%
L1
22%
L2
L3
13%
S2
S3
S4
39%
Slika 10: Število padcev s postelje po posameznih oddelkih
Število padcev s postelje po mesecih
Tabela 8: Število padcev s postelje po mesecih
Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust
September
Oktober
November
December
2
3
2
3
1
1
4
3
0
2
2
0
9
ŠTEVILO PADCEV S POSTELJE PO MESECIH
4%
0%
9%
JANUAR
FEBRUAR
MAREC
9%
APRIL
0%
13%
13%
MAJ
JUNIJ
9%
JULIJ
AVGUST
SEPTEMBER
22%
13%
4%
4%
OKTOBER
NOVEMBER
DECEMBER
Slika 11: Število padcev s postelje po mesecih
Mesto dogodka
Vseh 23 padcev se je zgodilo v bolniški sobi.
Čas dogodka
Tabela 9: Število padcev s postelje glede na čas dogodka – izmeno
Dopoldanska izmena od 6 do 14
Popoldanska izmena od 14 do 22
Nočna izmena od 22 do 6
1
5
17
ŠTEVILO PADCEV S POSTELJE
GLEDE NA DELOVNO IZMENO
4%
22%
DOPOLDAN
POPOLDAN
PONOČI
74%
Slika 12: Število padcev s postelje glede na čas dogodka – izmeno
10
Dan v tednu, ko se je dogodek zgodil
Tabela 10: Dan v tednu, ko se je dogodek zgodil
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Nedelja
Ni podatka
3
1
3
5
5
3
2
1
ŠTEVILO PADCEV S POSTELJE
GLEDE NA DAN V TEDNU
4%
13%
PONEDELJEK
13%
4%
9%
13%
TOREK
SREDA
ČETRTEK
PETEK
SOBOTA
22%
NEDELJA
22%
NI PODATKA
Slika 13: Število padcev s postelje glede na dan v tednu
Število padcev s postelje glede na spol
Tabela 11: Število padcev s postelje glede na spol
Moški
Ženske
17
6
ŠTEVILO PADCEV S POSTELJE GLEDE NA SPOL
26%
MOŠKI
ŽENSKE
74%
Slika 14: Število padcev s postelje glede na spol
11
Posledice padcev s postelje (poškodbe)
•
•
•
•
11 primerov - posledic ni bilo
6 primerov - posledica padca je bila udarnina
5 primerov - posledica padca je bila odrgnina
6 primerov - posledica padca je bila bolečina
POSLEDICE PADCEV S POSTELJE
21%
40%
BREZ POSLEDIC
UDARNINA
ODRGNINA
18%
BOLEČINA
21%
Slika 15: Posledice padcev s postelje
Izvedeni ukrepi
•
•
•
•
•
•
•
•
•
21 primerov - potrebno je bilo opazovanje PF stanja pacienta
19 primerov – izvedena je bila kontrola VF
6 primerov - nameščeni so bili hladni obkladki
14 primerov – opravljen je bil terapevtski razbremenilni pogovor
2 primera – oskrbljena je bila rana
2 primera – izvedena je bila namestitev v terapevtski položaj
1 primer – po padcu s postelje se je namestilo posteljno ograjico
4 primeri – po padcu so bili uporabljeni medikamentozni ukrepi
1 primer - izveden je bil PVU
V vseh primerih se je obveščalo vodjo negovalnega tima, oddelčnega zdravnika oziroma
dežurno ekipo.
12
IZVEDENI UKREPI PO PADCIH S POSTELJE
6%
1%
3%
OPAZ. PF STANJA
1%
KONTR. VF
3%
30%
HLADNI OBKLADKI
TERAP. POGOVOR
20%
OSKRBA RANE
TERAP.POLOŽAJ
POST.OGR.
MEDIKAM.UKR.
9%
27%
PVU
Slika 16: Izvedeni ukrepi po padcih s postelje
Kakšna možnost za padec je obstajala ob sprejemu glede na število zbranih točk na
obrazcu »Orodje za ugotavljanje možnosti padca pri bolniku«?
Ugotovljeno je bilo, da pri šestih (6) pacientih ni podatka o številu doseženih točk ob
sprejemu (obrazec ob sprejemu ni bil izpolnjen), pri nobenem (0) pacientu ni obstajala majhna
možnost za padec, pri dvanajstih (12) pacientih je obstajala srednja možnost za padec, pri
petih (5) pacientih pa je obstajala velika možnost za padec. Med psihiatričnimi simptomi v
povezanosti s padci so bili ugotovljeni: hiperaktivnost, paranoidnost, nanašalnost,
depresivnost in halucinacije. Večine teh simptomov ni težko prepoznati, ker se kažejo v
vedenju kot povečana aktivnost. Ob zmanjšani funkcionalni sposobnosti in fizični sposobnosti
ter zmanjšani presoji in nerazumevanju je to zanesljiv razlog, ki povečuje tveganje za padce
pri starostnikih z demenco.
Število kadra v času dogodka
• v 14 primerih sta bila na oddelku 2 zdravstvena tehnika,
• v 4 primerih so bili na oddelku 3 zdravstveni tehniki,
• v 1 primeru so bili na oddelku 3 zdravstveni tehniki in diplomirana medicinska sestra
• v 2 primerih je bil na oddelku 1 zdravstveni tehnik
• v 2 primerih ni podatka o številu osebja na oddelku v času, ko se je zgodil padec s
postelje
ŠTEVILO KADRA NA ODDELKU V ČASU PADCA S POSTELJE
9%
9%
ZT2
5%
ZT3
ZT3-DMS1
14%
ZT1
63%
NI PODATKA
Slika 17: Število kadra v času dogodka
13
Do leta 2012 je analiza kazalnika obsegala število vseh padcev v bolnišničnem okolju ter
število padcev s postelje. V letu 2013 pa je bilo na zahtevo Ministrstva za zdravje potrebno
spremljati tudi število hujših poškodb (zlom, izpah, poškodbe mehkih tkiv-šivanje, kirurška
oskrba, poškodba glave, hrbtenice), ki so jih pacienti utrpeli ob padcu. Pacientov, ki so utrpeli
hujše poškodbe ob padcu v naši bolnišnici, je bilo v letu 2013 osem (8).
3. Predlagane izboljšave in načrt izvedbe izboljšav
Uporaba preventivnega ravnanja učinkovito zmanjšuje možnost za padce, zmanjšuje število
padcev, možnih poškodb in posledičnih stroškov. Cilj lestvice za oceno tveganja za padce je
identificirati, kateri so tisti pacienti, pri katerih so prisotni dejavniki tveganja za padec. Na
oddelkih je potrebno zagotavljati varno okolje za paciente. V letu 2008 so bila izdelana
natančna navodila in protokoli za preprečevanje oziroma zmanjševanje padcev. Ta navodila in
protokoli so se uvedli v klinično prakso.
3.1. Ukrepi za izboljšanje
Že od polovice leta 2006 se v bolnišnici uporablja orodje (obrazec) za ugotavljanje možnosti
padca pri pacientu. Izpolni ga dežurna medicinska sestra ob sprejemu pacienta na bolniški
oddelek. Upoštevani so vsi pacienti, starejši od 65 let, vsi pacienti, sprejeti na
Gerontopsihiatrični oddelek ter ostali pacienti, rizični za padec. Glede na dosežen rezultat se
paciente uvrsti v kategorijo: manjša, srednja, in velika možnost za padec. Pri pacientih, kjer
obstaja velika možnost za padec, se pogosto kot preventivni ukrep uporabi posebni varovalni
ukrep (PVU). Za paciente, pri katerih obstaja velika možnost za padec, se v načrtu
zdravstvene nege posebej izpostavi ukrepe za preventivno delovanje po protokolu.
V letu 2012 je bila znotraj bolnišnice v okviru službe zdravstvene nege formirana delovna
skupina za preprečevanje padcev, ki je konec leta opravila prvi sestanek. Določeni so bili cilji
delovanja skupine (preprečevanje padcev v bolnišnici) ter naloge za dosego ciljev. Z
namenom vključevanja vseh zaposlenih in timskim ustvarjanjem idej so bili v skupino
vključeni zdravstveni tehniki in srednje medicinske sestre iz vseh bolniških oddelkov.
Naloge, ki si jih je Delovna skupina v začetku zadala so bile naslednje: obveščanje in
opozarjanje članov delovne skupine po bolniških oddelkih na nevarnosti, nepravilnosti ter
možnosti ukrepanja ostalih sodelavcev, redno spremljanje obrazca Ocena tveganja za padec,
presoja pravilnosti ocene, ustreznosti barvne oznake… V letu 2013 smo pridobili v Delovni
skupini sodelovanje zdravnice ter dveh delovnih terapevtk, ker kazalci analize kažejo na
nujnost timske obravnave problematike padcev. Načrtovali smo aktivnosti za leto 2014:
rednejša evalvacija protokolov, pogostejša ocena za srednje in visoko rizične paciente, nabava
negovalnih postelj tudi na sprejemnih oddelkih, uporaba barvne identifikacijske zapestnice pri
visoko ogroženih pacientih za Gerontopsihiatrični oddelek, izdelava zloženke o preprečevanju
padcev za svojce, izdelava opomnika v zvezi s preprečevanjem padcev za zaposlene v
Zdravstveni negi in oskrbi. Eden izmed predlogov Delovne skupine je tudi sprememba
obrazca Ocena tveganja za padec, ki naj bi se izvedla v letu 2014. Kaže se tudi potreba po
ugotovitvi obremenjenosti negovalnega kadra, ter po senzibilizaciji negovalnega kadra po
doslednejšem pretoku informacij med zaposlenimi v zvezi z ogroženimi pacienti za padec.
14
4. Težave v posameznih fazah
Obrazci Poročilo o padcu so občasno pomanjkljivo izpolnjeni, kar otežuje analizo. Občasno
se izvaja pomanjkljivo izpolnjevanje obrazca Poročilo o padcu o poznejših posledicah padca.
5. Uporabljeni viri
Človeški viri: medicinske sestre in zdravstveni tehniki na bolniških oddelkih, ki so bilo
udeleženi pri padcu, v 24 urah izpolnijo obrazec in za to ne porabijo več kot 15 minut časa.
Obrazci se zbirajo sproti in analizirajo enkrat letno. V letu 2007 se je prvič spremljalo tudi
naslednje podatke: padci iz postelj, kategorija zahtevnosti zdravstvene nege, v katero so bili
pacienti razvrščeni ob samem dogodku, število točk, ki so jih ob sprejemu zbrali glede na
obrazec »Orodje za ugotavljanje možnosti padca pri bolniku« ter število kadra na oddelku v
času dogodka. Materialni viri: osebni računalnik ter programa Word in Excel.
6. Kaj smo se naučili
Tekom let, ko redno spremljamo število nastalih padcev v bolnišnici ugotavljamo, da število
vseh padcev konstantno narašča. Vzroki so: zelo dosledno izpolnjevanje poročil, saj
zabeležimo praktično vsak zdrs, ki se zgodi v bolnišnici, kar zahteva tudi metodologija
spremljanja kazalnika. Narašča tudi število pacientov pri katerih obstaja večje tveganje za
padec, veča se obremenjenost kadra na bolniških oddelkih (bolniške odsotnosti, dolgotrajne
bolniške in porodniške odsotnosti). Zmanjšalo se je število padcev iz postelje v zadnjih treh
letih. To pripisujemo tudi nabavi nove bolniške opreme (negovalne postelje z možnostjo
prilagoditve višine ležišča) na gerontopsihiatričnem oddelku (celoten bolniški oddelek) in na
splošnem psihiatričnem oddelku (4 postelje). Ugotavlja se, da v klinični praksi manjka celovit
in timski pristop k problematiki padcev s strani vseh članov zdravstvenega tima na bolniških
oddelkih.
Potrebno je stalno spremljanje možnosti padca pacienta in ob odpustu pacienta obveščati
pristojne službe. Kljub rednejšemu beleženju obrazcev »Poročilo o padcu«, ter rednemu
izpolnjevanju obrazca »Orodje za ugotavljanje možnosti padca pri bolniku« in razvijanju
zavesti, da padce lahko v veliki meri s pravimi ukrepi preprečujemo, število padcev iz leta v
leto narašča. V prihodnosti bi bilo potrebno s sodelovanjem različnih strokovnjakov znotraj
zdravstvenega tima na posameznih bolniških oddelkih definirati, opredeliti, izpostaviti in
ugotoviti ključne vzroke za padce pacientov. Na podlagi ugotovljenih vzrokov pa bi se lahko
načrtovale dejavnosti za odpravljanje vzrokov padcev. Odprava ključnih vzrokov padcev bi
vplivala tudi na zmanjšano število padcev pacientov.
7. Zakaj nam kazalnik služi?
-
Zaradi ocene izvedenih ukrepov
Spremljanje in analiza padcev, tudi v smislu stalnega iskanja novih rešitev in izboljšav
15