SKLEPI (JOINTS) Avtorji: Korelec Anže, Makuc Špela, Semeni Tomaž, Luzar Jože UVOD Veda, ki se ukvarja s prou evanjem sklepov se imenuje ARTROLOGIJA. Predstavili bomo sklepe, ki so, poleg mišic, zaslužni za gibanje telesa in premikanje udov, njihovo delovanje, kako jih delimo, kakšne bolezni jih lahko prizadenejo in kako svetla je prihodnost ljudi, ki so jih bolezni sklepov že prizadele. DELITEV SKLEPOV Po zgradbi in po na inu gibanja v kosteh jih delimo na dve skupini: Prave (prosto gibljive), ti pa se delijo naprej še po mehaniki delovanja: brez osni sklepi, eno osni sklepi, dvo osni sklepi in ve osni sklepi. Ne prave (delno gibljive in trdne). PROSTO GIBLJIVI ALI PRAVI SKLEPI V telesu najdemo najve pravih sklepov, Oviti so s sklepno ovojnico, ki se deli na dve plasti, Med sklepnima površinama je sklepna špranja (cavum articulare). Kosti so na sklepnih površinah prevle ene s hialinskim hrustancem, ki nima žil, Te ajasti in valjasti sklepi, Jaj asti sklepi, Kroglasti sklepi (ramenski sklep), Pravi sklepi imajo poleg teh stalnih elementov še pomožne strukture, ki pove ujejo stabilnost sklepa. DELNO GIBLJIVI IN TRDNI SKLEPI ALI NE PRAVI SKLEPI Druge vrste sklepov so precej manj gibljive kot siniovialni sklepi, ker nimajo sklepne špranje, V delno gibljivih sklepih sta površini dveh kosti spojeni, Delno gibljivi so sklepi med hrbteni nimi vretenci in Sklep ob sramni ni zrasti na dnu medenice, Podobni so tudi sklepi lobanjskih kosti. DELITEV SKLEPOV PO MEHANIKI Drsne sklepe, brez osne sklepe (tudi drsni), Eno osne sklepe, Dvo osne sklepe, Ve osne sklepe. DRSNI IN BREZ OSNI SKLEPI Sklepna površina je ravna, Sosednji kosti malenkostno drsita ena po drugi, (sklepi med zapestnicami, nartnicami in sklepnimi odrastki vretenc). TE AJASTI IN EPASTI SKLEPI Te ajasti in epasti sklepi so eno osni sklepi, Te ajasti ima eno sklepno ploskev oblikovano kot valj, druga je njegov odlitek, epasti sklep je enosmerni in ima enake sklepne površine kot te ajasti, le druga e orientirane TE AJSTI IN EPASTI SKLEP JAJ ASTI SKLEPI Jaj asti sklepi (articulatio condylaris) so dvoosni, konveksna sklepna površina ima obliko elipsoide z eno daljšo in eno krajšo osjo, konkavna pa ima obliko njenega odlitka. SEDLAST SKLEP Sedlast sklep je drugi primer dvo osnega sklepa, Sklepni ploskvi imata obliko sedel, obrnjenih eno na drugo in zavrtenih za 90o. KROGLAST SKLEP Je sklep s številnimi osmi in ima konveksno sklepno površino v obliki krogle, konkavna pa je njen odlitek. KROGLASTA ENARTROZA Kroglasta enartroza je posebna vrsta kroglastega sklepa, pri katerem konkavna površina znaša ve kot polovico površine konveksne glave sklepa. Gibi so manj obsežni kot pri kroglastemu sklepu. Primer je kol ni sklep. GIBLJIVOST SKLEPOV Komol ni sklep: valjast ali te ajast sklep enoosni sestavljen sklep GIBLJIVOST SKLEPOV Kolenski sklep: kombinacija te ajastega in epastega sklepa enoosni sestavljen sklep GIBLJIVOST SKLEPOV Ramenski sklep: kroglast sklep z obsežnimi gibi ve osni enostaven sklep GIBLJIVOST SKLEPOV Kol ni sklep: kroglast sklep ve osni enostaven sklep FIZIKALNI POGLED NA DELOVANJE SKLEPOV Vzvod prvega razreda: FIZIKALNI POGLED NA DELOVANJE SKLEPOV Vzvod drugega razreda: FIZIKALNI POGLED NA DELOVANJE SKLEPOV Vzvod tretjega razreda: LASTNOSTI BIOMATERIALOV V SKLEPU Hrustanec* Natezna trdnost (MPa) 1 Elasti ni modul (MPa) 14 Kolagen (kita) 75 1300 Kost* 150 20000 Materiali Apatit *Posebna lastnost teh tkiv je visokoelasti nost. 114000 UMETNI SKLEPI Z njimi zdravimo kon ne posledice asepti ne nekroze sklepov Primerna za napredovale faze bolezni Poslužujemo pri starejših bolnikih, ob asno tudi pri zelo mladih in celo pri otrocih Rezultati zdravljenja so izvrstni Na voljo veliko tipov umetnih sklepov, predvsem umetnih kolkov Dva na ina za u vrstitev sklepa na ali v kost umetni sklep v podlago u vrstimo s kostnim cementom umetni sklep je narejen na tak na in, da se v kost vrsto vraste UMETNEGA KOLKA PREPLASTITVENA ARTROPLASTIKA KOLKA Obraba kol nih sklepov postaja velika težava Vstavitev umetnega sklepa v ortopediji med najhitreje razvijajo imi se podro ji Preplastitvena artroplastika kolka, umetni sklep: Posebno primerna naj bi bil za mlajše aktivne ljudi z obrabo kolkov Življenjska doba takega kolka naj bi bila daljša Naj bi tudi omogo ala normalne telesne dejavnosti in ukvarjanje s športom UMETNEGA KOLKA PREPLASTITVENA ARTROPLASTIKA KOLKA Preplastitvena artroplastika kolka je operativni poseg, pri katerem acetabularni del endoproteze vsadimo v kolk po standardnem postopku kot pri obi ajni endoprotezi, stegneni ni del pa nasadimo na primerno oblikovano glavico stegnenice (preplastitev) in ne v medularni kanal kot pri obi ajnih kol nih endoprotezah. PREPLASTITVENA ARTROPLASTIKA KOLKA - VSE BOLJ PRILJUBLJENA METODA Posege opravljajo tudi v Ortopedski bolnišnici Valdoltra Veliko uporabljali v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, a se zaradi neustreznih materialov ni dobro obnesla: del proteze na stegnenici je bil iz kovine, del, ki gre na medenico, pa plasti en, vendar plasti ni materiali iz tistega asa niso prenesli obremenitev in proteze so se hitro omajale Danes oba dela proteze izdelujejo iz zlitine kobalta, kroma in molibdena V sredini 90. let pride do poplave preplastitvene artroplastike Najve uporabljajo v Avstraliji, Veliki Britaniji in v nekaterih ortopedskih centrih v ZDA Znan takšen ve ji ortopedski center je tudi v Gentu v Belgiji, kamor so na operacijo odšli tudi nekateri slovenski bolniki PREPLASTITVENA ARTROPLASTIKA KOLKA - PREDNOSTI IN SLABOSTI Prednosti: ohrani se anatomija stegnenice, glavica proteze je ve ja manj možnosti, da bi se premaknila iz ašice in da bi se kolk izpahnil gibalna površina ve ja bolje podmazana s sklepno teko ino Slabosti: operativni poseg ve ji kot pri klasi ni ponekod v svetu opažajo tudi nove na ine propada kolka po preplastitvi (tveganje za to je ve je, e je asepti na nekroza že v osnovi privedla do propada sklepa) bolniki z nekrozo niso najprimernejši kandidati za ta poseg Je življenjska doba preplastenega sklepa daljša? PREPLASTITVENA ARTROPLASTIKA KOLKA - UPORABA PRI VSEH SKLEPIH Preplastitvena artroplastika se uporablja pri obrabi vseh sklepov, ne le kol nih Najuspešnejša je na ramenu in dobra pri obrabi kolena Pri obrabi gležnja se uporablja izklju no preplastitvena artroplastika Pri obrabi komolca pa zgolj klasi na proteza FIZIKALNE LASTNOSTI MATERIALOV V UMETNIH SKLEPIH: KOVINE Izredno trdni in togi primerni za nosilno strukturo medicinskih vsadkov Kostne ploš ice in razni sklepni nadomestki Problem je nizka biokompatibilnost, korozija, previsoka togost glede na naravna tkiva, visoka specifi na teža in odpuš anje kovinskih ionov KobaltKromova (CoCr) zlitina je bila prva zlitina odporna na rjavenje in je bila zato zelo uspešno uporabljena za kirurške vsadke Nerjave e jeklo (najpogosteje 316L) in CoCr zlitina tvorita na svojih površinah oksidno prevleko, ki jima pove a odpornost na korozijo Titanove zlitine (najpogosteje Ti6A14V) postajajo vedno bolj popularne, saj imajo veliko trdnost in pol nižjo togost kot prejšnja materiala FIZIKALNE LASTNOSTI MATERIALOV V UMETNIH SKLEPIH: POLIMERI Lahko se klasificirajo kot elastomeri Manj vozliš bolj elasti ni Veliko vozliš bolj plasti ni in podobni trdinam Polimetilmetakrilat (PMMA). Slabost tega polimera je polimerizacija z eksotermno reakcijo, ki lahko segreje bližnjo okolico do 90 ˚C Polietilen ( UHMWPE) se uporablja kot sti na površina med kovinsko zlitino in kostjo Silikonska guma je eden izmed pomembnejših polimerov, ki se uporabljajo za izdelavo medicinskih pripomo kov in naprav, saj ima veliko biokompatibilnost in dobre mehani ne lastnosti FIZIKALNE LASTNOSTI MATERIALOV V UMETNIH SKLEPIH: KERAMIKA So zelo dovzetni za tesno vezavo s tkivi So izredno biokompatibilni in ne puš ajo ionov tako kot kovine So krhkejši in lažje lomljivi od naravnih biomaterialov (na primer kosti) Problem biomaterialnih keramik je tudi težka izdelava le-teh OBRABA BIOMATERIALNIH IZDELKOV Pride zaradi trenja med drsnima površinama Problemati no je premikanje na mikronski ravni, ki s asoma oddrsa zaš itno antikorozivno plast, kar izzove vnetje in uni enje sklepa Odvisna od trdnosti materialov, ki se uporabljajo kot sti na površina Iz biološkega stališ a predstavljajo problem odkrušeni delci telo jih prepozna kot tujke in jih poskuša odstraniti ve ina materialov, uporabljenih pri izdelavi sklepnih protez, biološko nerazgradljiva tako celice pri odstranjevanju odmirajo, kar za sabo potegne aglomeracijo celic pripelje do neprestanega odstranjevanja kosti in do kon ne odpovedi sklepne proteze BOLEZNI SKLEPOV ARTROZA (OSTEOARTROZA) Posledica naravne obrabe sklepov Razvije se na velikih sklepih, predvsem na kolkih, kolenih ali hrbtenici starejših ljudi Zdrav sklep Osteoartroti en sklep BOLEZENSKI ZNAKI ARTROZE Bole ina, otekanje in okorelost Sklep tako zelo degenerira, da otrdi in manj boli Oteklina je lahko komaj opazna ali pa postane sklep skrajno otekel in gr ast Ni nujno, da bole ino ob utimo v predelu obolelega sklepa POGOSTOST OBOLELOSTI Najdemo jo pri približno 90% ljudi starejših od 40 let e živimo dovolj dolgo jo bomo sigurno preboleli na vsaj enem sklepu Direktno ne ogroža življenja KAJ STORITI Ob manjših bole inah in okorelostih v sklepu ni vzroka za zaskrbljenost Poskušamo si pomagati sami e bole ine ne prenehajo, zdravnik predpiše sredstvo proti bole inam Pri hudih bole inah pomaga injekcija steroidnega zdravila v bole i sklep Možno je tudi zdravljenje s fizioterapijo Od operativnih posegov je najbolj pogosta zamenjava sklepa v kolku REVMATOIDNI ARTRITIS Dolgotrajna bolezen sklepov, katere to en vzrok še ni znan - gre za avtoimunsko bolezen Sinovialna opna sklepa se postopoma vnema in oteka, kar povzro i vnetje drugih delov sklepa Lahko pride do uni enja kostnega tkiva V mnogih primerih vnetje ni omejeno na sklepe, ampak lahko povzro i vnetje v sr ni mišici, krvnih žilah in tkivih, ki ležijo tik pod kožo Rentgenski posnetek sklepov v roki, ki so prizadeti zaradi revmatoidnega artritisa BOLEZENSKI ZNAKI Lahko se za ne brez jasnih znakov prizadetosti sklepov Obolelost je lahko nenadna Razvijejo se težave s sklepi Okornost je opaznejša zjutraj in z gibanjem izgine Prizadet je lahko le en sklep ali dva, lahko pa se bolezen hitro razširi na celotno telo POGOSTOST V Sloveniji ima to bolezen 1% populacije Pogostejša z leti in doseže vrh med 30. in 55. letom Trikrat pogosteje zbolevajo ženske KAJ STORITI Ob o itnih znakih se posvetuje z zdravnikom Odredijo se preiskave krvi, rentgensko slikanje, obisk specialista in specialisti no zdravljenje. Bolezen se zdravi z zdravili, fizioterapijo in upoštevanje zdravnikovih navodil ZDRK MEDVRETEN NICE (HERNIJA DISCI) To je specifi no obolenje Pritisk iztisne nekaj mehkega jedra skozi šibko to ko trše zunanje plasti Posledica je izguba blažilnega u inka ploš e in bole pritisk zdrklega jedra na živec V skrajnem primeru lahko medvreten na ploš a tudi po i Primer zdrka medvreten nice, ki povzro i obolenje BOLEZENSKI ZNAKI e zdrkne ploš a v vratnem predelu, se lahko bolnik naslednji dan zbudi z bole im, zvitim vratom Bolezenski znaki se lahko pojavijo nenadoma ali razvijejo postopoma Velike obremenitve povzro ijo nenaden pritisk obolelega dela na živec in s tem hudo bole ino e nastane zdrk v spodnjem delu hrbta se lahko razvije išias POGOSTOST V slovenskih bolnišnicah na leto obravnavajo povpre no 1320 bolnikov Moški so dvakrat pogosteje prizadeti kot ženske KAJ STORITI Posvetujte se z zdravnikom Po pregledu hrbta in spodnjih delov udov se odredi rentgensko slikanje hrbtenice ali mielografija V resnih primerih je potrebna operacija e je zdrk v vratnem delu hrbtenice se priporo a dva tedna nošenja podpornega ovratnika SPONDILOZA Je otrditev in togost hrbtenice, ki nastane neupogljiva Prostori med vretenci se zožijo, ker medvreten ne ploš e zaradi starosti, ezmernega obremenjevanja ali poškodbe degenerirajo in izgubijo prožnost Hrbtenja a Zdrav disk Stisnjen – obolel disk Vretence Živec Primer obolele hrbtenice BOLEZENSKI ZNAKI Lažji primeri obi ajno nimajo bolezenskih znakov Bolnik lahko ob uti ponavljajo e se bole ine Hrbet lahko postane vedno bolj ob utljiv in se težko ukrivi ali obra a. POGOSTOST Pogosta je zlasti pri ljudeh po 40. letu Približno 1% ljudi na leto pride k zdravniku Bolj dovzetni so tisti, ki so že imeli težave zaradi zdrka medvreten ne ploš e V zelo redkih hudih oblikah lahko pride do težav pri izlo anju in hoji. KAJ STORITI e znaki vztrajajo ve kot tri ali štiri dni se posvetujte z zdravnikom Odredi se rentgensko slikanje in druge diagnosti ne preiskave Zdravnik odredi specialisti no zdravljenje POŠKODBE SKLEPOV IZPAH (LUKSACIJA) Kosti, ki bi se morale stikati so razmaknjene vsaksebi tako, da sklep ne deluje ve Obi ajno zaradi hude poškodbe, pri kateri je mehani na sila dovolj velika, da strga sklepne vezi Težje se okvarijo sklepna ovojnica, okoliške mišice, krvne žile in živci Lahko so tudi prirojeni ali pa se pojavijo kot zaplet revmatoidnega artritisa Primer izpaha komolca BOLEZENSKI ZNAKI Izpahnjen sklep je deformiran, izredno bole ter hitro ote e, pomodri in je nepremakljiv Drugi možni znaki so odvisni od obsežnosti poškodb okolnih tkiv. POGOSTOST Izpahi niso tako pogosti kot izvini. KAJ STORITI Ne pustite nikogar, da bi vam naravnal izpahnjen sklep, razen e ste gotovi, da to zna storiti Poškodovani predel je najbolje samo zaš ititi in imobilizirati ter iti nemudoma v bolnišnico Med tem ne jejte in ne pijte, ker boste morda dobili splošno anestezijo zaradi naravnanja sklepa Predno se za ne sklep ponovno uporabljati, se je potrebno posvetovati s fizioterapevtom IZVIN Do izvina pride kadar se zaradi prevelikih obremenitev natrgajo ali raztrgajo vezi, ki povezujejo sosednji kosti in držijo sklep v pravilni legi Za to poškodbo so najbolj dovzetni koleno, zapestje, gleženj in prstni sklepi golenic a me nica Nategnjene ali natrgane vezi Primer izvina gležnja BOLEZENSKI ZNAKI Bole ina in ob utljivost v poškodovanem delu (sklep lahko še deluje, vendar pri tem boli) Sklep lahko zate e in koža nad njim kasneje pomodri. Pri izvinu, ki je tako hud, da so se pretrgale vezi, je sklep izmali en in zate en POGOSTOST Izvini so zelo pogosti in se zgodijo v Sloveniji vsakemu vsaj enkrat v življenju KAJ STORITI Pri manjših poškodbah ni nevarnosti Ve kratna nategnitev in natrganje vezi oslabita sklep e je bole ina huda in traja dlje asa je potrebno iti k zdravniku, ki bo sklep pregledal in ga dal rentgensko slikati (hud izvin je z navadnim pregledom nemogo e lo iti od preloma) Poškodovan sklep povijemo in ga pustimo po ivati, ledeni obkladki pa zmanjšajo oteklino