Seminar
Univerza Fakulteta za matematiko in fiziko SKLEPI (JOINTS) Mentor: Matija Milanič, univ. dipl. fiz. Avtorji: Korelec Anže, Luzar Jože, Makuc Špela, Semenič Tomaž Univerza Fakulteta za matematiko in fiziko Sklepi Kazalo 1. Uvod...........................................................................................................................................2 2. Delitev sklepov............................................................................................................................2 2.1. Prosto gibljivi sklepi ali pravi sklepi ......................................................................................2 2.2. Delno gibljivi in trdni sklepi ali nepravi sklepi.......................................................................2 2.3. Delitev sklepov po mehaniki................................................................................................3 3. Gibi v sklepih...............................................................................................................................4 4. Fizikalni pogled na delovanje sklepov..........................................................................................4 5. Bolezni in poškodbe sklepov .......................................................................................................5 5.1. 5.1.1. Artroza (osteoartroza) .................................................................................................5 5.1.2. Izpah (Luksacija) ..........................................................................................................6 5.1.3. Izvin.............................................................................................................................6 5.2. 6. 7. Poškodbe sklepov................................................................................................................5 Bolezni sklepov....................................................................................................................7 5.2.1. Revmatoidni artritis .....................................................................................................7 5.2.2. Zdrk medvretenčnice (hernija disci) .............................................................................7 5.2.3. Spondiloza ...................................................................................................................9 Umetni sklepi............................................................................................................................10 6.1. Obetajoči novi model umetnega kolka...............................................................................10 6.2. Vse bolj priljubljena metoda ..............................................................................................11 6.3. Prednosti in slabosti ..........................................................................................................11 6.4. Uporaba pri vseh sklepih ...................................................................................................11 Viri............................................................................................................................................12 1 Univerza Fakulteta za matematiko in fiziko Sklepi 1. Uvod V tem seminarju bomo na kratko predstavili sklepe, ki so, poleg mišic, zaslužni za gibanje telesa in premikanje udov, njihovo delovanje, kako jih delimo, kakšne bolezni jih lahko prizadenejo in kako svetla je prihodnost ljudi, ki so jih bolezni sklepov že prizadele. 2. Delitev sklepov Sklepe (stičišča dveh kosti) v človeškem telesu delimo, po njihovi zgradbi in načinu gibanja kosti v ), ne prave sklepe njih, na tri skupine. Na prave sklepe oziroma prosto gibljive sklepe( oziroma delno gibljive in trdne sklepe ( ) ter glede na mehaniko sklepov. V slednjo skupino spadajo sledeče vrste sklepov: brez osni sklepi, enoosni sklepi, dvoosni sklepi in več osni sklepi. 2.1. Prosto gibljivi sklepi ali pravi sklepi V telesu najdemo največ prosto gibljivih sinovialnih sklepov. Oviti so s sklepno ovojnico, ki jo delimo na dve plasti. Zunanja plast je iz čvrstega veziva ( ) in se nadaljuje v pokostnico. Notranja je nežna sinovialna ovojnica ( ), ki je zgrajena iz rahlega veziva. Sinovialna ovojnica vsebuje mnogo žil in čutnih živčnih končičev ter izloča sklepno mažo ( ), ki maže sklepne površine, da je med njimi čim manj trenja in prehranjuje hrustanec. Med sklepnima površinama je sklepna špranja ( ). Kosti so na sklepnih površinah prevlečene z hialinskim hrustancem, ki nima žil in se prehranjuje z difuzijo ( ). Tečajasti in valjasti sklepi omogočajo gibanje kosti samo v eno smer, jajčasti pa v dve smeri, ki sta pravokotni ena na drugo. Večina sklepov omogoča gibanje v več smeri, kar daje telesnim delom večjo gibljivost. Ramenski sklep je kroglast sklep in je med najbolj gibljivimi in najbolj zapleteno zgrajenimi sklepi človeškega telesa. Roki omogoča dviganje in spuščanje, nihanje naprej, nazaj in vstran ter celo kroženje. Pravi sklepi imajo poleg teh stalnih elementov še pomožne strukture, ki povečujejo stabilnost sklepa. To so vezi in kite mišic ter vezi znotraj sklepa. Posebnosti nekaterih sklepov so vezivno - hrustančni vložki, ki izravnavajo neskladnosti sklepnih površin dveh sosednjih kosti in jim glede na obliko pravimo diskus ( ) ali meniskus ( ). Sluzni mešicek ( ) je blazinica, ki je zgrajena tako kot sinovialna membrana in je napolnjena z sinovio. Burza zmanjšuje trenje kite ob kost in je večkrat tudi v stiku s sklepno špranjo. 2.2. Delno gibljivi in trdni sklepi ali nepravi sklepi Druge vrste skelpov so precej manj gibljive kot siniovialni, ker nimajo sklepne špranje. V delno gibljivih sklepih sta površini dveh kosti spojeni s togo hrustančno ploščico (hialini hrustanec ( - značilna sinhondroza je zveza med prvim rebrom in prsnico), vezivni hrustanec ( značilna simfiza je sramnična zrast) ali vezivo ( Distalna zveza med golenico in mečnico je sindezmoza)), ki omogoča le omejeno gibanje. Delno gibljivi so sklepi med hrbteničnimi vretenci in sklep ob sramnični zrasti na dnu medenice. Podobni so tudi sklepi lobanjskih kosti, ki pri otrocih dopuščajo rast glave, pri odraslih pa se kosti trdno zrastejo. Primer trdnega sklepa je tudi križnica v spodnjem delu hrbtenice. Ta trikotna kost je nastala z zraščanjem hrbteničnih vretenc in daje trdno oporo hrbtenici. 2 Univerza Fakulteta za matematiko in fiziko 2.3. Sklepi Delitev sklepov po mehaniki Po mehaniki delimo sklepe na drsne (brez osi), enoosne, dvoosne in več osne sklepe. Drsni sklep ( ) je enoosni. Sklepna površina je ravna in sosednji kosti malenkostno drsita ena po drugi. Primer so sklepi med zapestnicami, nartnicami, sklepnimi odrastki vretenc. Tečajasti ( ) in čepasti ( ) sklep sta enoosna sklepa. Tečajasti ima eno sklepno ploskev oblikovano kot valj, druga pa je kot njegov odlitek. Obe ležita prečno na dolgo os kosti. Izvajajo (upogib) in (iztezanje). Tipičen primer so komolec in sklepi med prstnicami. Čepast sklep ( ) je enosmerni in ima enake osne sklepne površine kot tečajast, le da so postavljene vzporedno za dolgo osjo kosti. V sklepu se vrtijo okoli kosti vzdolžno na os valja, gibanje imenujemo (obračanje navzven) in (obračanje navznoter), pri drugih čepastih sklepih pa to imenujemo rotacija. Jajčasti sklepi ( ) so dvoosni, konveksna sklepna površina ima obliko elipsoide z eno daljšo in eno krajšo osjo, konkavna pa ima obliko njenega odlitka. Gibi so upogibanje in iztezanje, (primikanje) in (odmikanje). Kombinacija vseh pa kroženje ali , kjer distalni del uda opisuje bazo stožca, vrh stožca pa je v samem sklepu. Primer je zapestni sklep. Sedlast sklep ( ) je drugi primer dvoosnega sklepa. Sklepni ploskvi imata obliko sedel, obrnjenih eno na drugo in zavrtenih za 90o. Mehanika je enaka kot pri jajčastem sklepu. Primer je palec. Kroglast sklep ( ) je sklep s številnimi osmi in ima konveksno sklepno površino v obliki krogle, konkavna pa je njen odlitek. Kar se mehanike tiče, je to najpopolnejši sklep in so v njem možni vsi gibi. Primer je ramenski sklep. Kroglasta enartroza ( ) je 3 Univerza Fakulteta za matematiko in fiziko Sklepi posebna vrsta kroglastega sklepa, pri katerem konkavna površina znaša več kot polovico površine konveksne glave sklepa. Zato so gibi manj obsežni kot pri kroglastemu sklepu. Primer je kolčni sklep. 3. Gibi v sklepih valjast ali tečajast sklep enoosni možna sta fleksija (upogibanje, kot v sklepu se zmanšuje) in ekstenzija (iztezanje, kot v sklepu se povečuje) sestavljen sklep Kolenski sklep: kombinacija tečajastega in čepastega sklepa enoosni fleksija (upogibanje, kot v sklepu se zmanšuje) in ekstenzija (iztezanje, kot v sklepu se povečuje), medialna (zasuk navznoter proti anteriorni strani telesa) in lateralna (pomeni zasuk navzven proti posteriorni strani telesa) rotacija sestavljen sklep Ramenski sklep: kroglast sklep z obsežnimi gibi večosni abdukcija (odmikanje od medialne ravnine v lateralno smeri) in addukcija (primikanje k medialni ravnini), anteverzija (fleksija v sagitalni ravnini okrog transverzalne osi skozi glavo nadlahtnice) in retroverzija (spuščanje roke iz 90° fleksije nazaj v srednjo standardno anatomsko lego), kroženje ali cirkumdukcija, zunanja in notranja rotacija enostaven sklep Kolčni sklep: kroglast sklep večosni anteverzija (fleksija v sagitalni ravnini okrog transverzalne osi skozi glavo stegnjenice) in retroverzija (spuščanje noge iz 90° fleksije nazaj v srednjo standardno anatomsko lego), primikanje in odmikanje, zunanja in notranja rotacija, cirkumdukcija enostaven sklep 4. Fizikalni pogled na delovanje sklepov Gledano iz stališča gibanja, lahko sklep obravnavamo kot da deluje samo v ravnini. Predstavimo ga lahko z enostavno skico in navornimi enačbami. Iz teh enačb lahko dobimo podatek o sili med hrustancema, kar nam poda silo trenja med le-tema. 4 Univerza Fakulteta za matematiko in fiziko Sklepi Želena smer gibanja Obremenitev, FO Sila mišice, Fm Razdalja med silo obremenitve in centrom sklepa, X1 X2 Razdalji vpetja mišice na kost, X1,2 Slika 3.: Skica poteka sil v primeru komolčnega sklepa. Princip računanja sile z navornimi enačbami velja za vse vrste sklepov. Pri velikih obremenitvah, kot je npr. dvigovanje uteži, sklece, ipd., pride do večje sile trenja med hrustancema in posledično večje obrabe tornih površin. V ekstremnih primerih lahko pride tudi do nepovratne deformacije hrustanca zaradi pritiska ali ovojnice sklepa zaradi neenakomerne razporeditve sil na stični površini v sklepu, ki lahko popusti in privede do izpaha. 5. Bolezni in poškodbe sklepov 5.1. Poškodbe sklepov 5.1.1. Artroza (osteoartroza) Artroza je stanje, ki običajno nastane kot posledica naravne obrabe sklepov. Dejavniki za nastanek so starost, obremenitev sklepa zaradi športnega udejstvovanja ali rekreacije,… najpogosteje se razvije na velikih sklepih, ki nosijo težo, predvsem na kolkih, kolenih ali hrbtenici starejših ljudi. Bolezenski znaki: Bolečina, otekanje in okorelost v prizadetem sklepu, ki se pojavljajo v presledkih, trajajo mesece in leta (osteoartroze ne smemo zamenjevati z revmatoidnim artritisom). Redko povzroča znake v več kot enem ali dveh sklepih istočasno. V nekaterih primerih lahko bolečina moti spanje in vsakdanje življenje. Končno sklep tako zelo degenerira, da otrdi in zato udi manj boli. Stopnja otekline prizadetega sklepa je lahko komaj opazna ali pa postane sklep skrajno otekel in grčast. Bolečino lahko občutimo neposredno v predelu sklepa ali pa se prenese in daje občutek, kot da bi izvirala iz drugih delov telesa. Artroza kolka se lahko na primer najbolj boleče odraža v kolenu. Pogostost: Če dovolj dolgo živimo, jo bomo gotovo kdaj imeli v nekaterih sklepih. Določeno stopnjo artroze pokaže rentgenski pregled v enem ali več sklepih pri devetih izmed desetih ljudi, starejših od 40 let. V nobenem primeru pa ne ogroža življenja. Kaj storiti: 5 Univerza Fakulteta za matematiko in fiziko - Sklepi Ob manjših bolečinah in okorelostih v sklepu ni vzroka za zaskrbljenost. Najprej si poskušamo pomagati sami (hujšanje zaradi manjše obremenitve sklepov, topla oblačila, ki olajšajo bolečino v sklepih, redna zmerna vadba…). Če bolečine ne prenehajo lahko zdravnik predpiše močnejše sredstvo proti bolečinam. Pri hudih bolečinah pomaga injekcija steroidnega zdravila v boleči sklep. Možno je tudi zdravljenje s fizioterapijo. Od operativnih posegov je najbolj pogosta zamenjava sklepa v kolku. 5.1.2. Izpah (Luksacija) Sklep je izpahnjen takrat, ko so kosti, ki bi se morale stikati, razmaknjene vsaksebi tako, da sklep ne deluje več. Vzrok je običajno huda poškodba, pri kateri je mehanična sila dovolj velika, da strga sklepne vezi. Poleg premika kosti se še težje okvarijo sklepna ovojnica, okoliške mišice, krvne žile in živci. Ista sila lahko včasih povzroči zlom. Izpahi, ki niso nastali zaradi poškodbe, so lahko prirojeni ali pa se pojavijo kot zaplet revmatoidnega artritisa. Izpah se lahko ponavlja brez vidnega vzroka pri človeku, ki ima sklep že okvarjen zaradi poprejšnjih poškodb. Za take spontane vrste izpaha sta zlasti dovzetna čeljustni in ramenski sklep. Bolezenski znaki: Izpahnjen sklep je deformiran, izredno boleč ter hitro oteče, pomodri in je nepremakljiv. Drugi možni znaki so odvisni od obsežnosti poškodb okolnih tkiv. Pogostost: Izpahi niso tako pogosti kot izvini. Kaj storiti: - Ne pustite nikogar, da bi vam naravnal izpahnjen sklep, razen če ste gotovi, da to zna storiti, Poškodovani predel je najbolje samo zaščititi in imobilizirati ter iti nemudoma v bolnišnico, Med tem ne jejte in ne pijte, ker boste morda dobili splošno anestezijo zaradi naravnanja sklepa, Predno se začne sklep ponovno uporabljati, se je potrebno posvetovati s fizioterapevtom. 5.1.3. Izvin Do izvina pride kadar se zaradi prevelikih obremenitev natrgajo ali raztrgajo vezi, ki povezujejo sosednji kosti in držijo sklep v pravilni legi. Stopnja izvina je odvisna od tega, kako močno so raztrgane vezi. Izvin lahko nastane na vsakem sklepu, zato poškodbo pa so najbolj dovzetni koleno, zapestje, gleženj in prstni sklepi. Bolezenski znaki: Bolečina in občutljivost v poškodovanem delu sta glede na obseg okvare lahko manjši ali večji. Izvinjen sklep lahko še deluje, vendar pri tem boli. Lahko tudi zateče in koža nad njim kasneje pomodri. Pri izvinu, ki je tako hud, da so se pretrgale vezi, je sklep izmaličen in zatečen. Pogostost: Izvini so zelo pogosti in se zgodijo v Sloveniji vsakemu vsaj enkrat v življenju. 6 Univerza Fakulteta za matematiko in fiziko Sklepi Kaj storiti: - Pri manjših poškodbah ni nevarnosti, Večkratna nategnitev in natrganje vezi pa oslabita sklep, Če je bolečina huda in traja dlje časa je potrebno iti k zdravniku, ki bo sklep pregledal in ga dal rentgensko slikati, ker je hud izvin z navadnim pregledom nemogoče ločiti od preloma, Poškodovan sklep povijemo in ga pustimo počivati, ledeni obkladki pa zmanjšajo oteklino. 5.2. Bolezni sklepov 5.2.1. Revmatoidni artritis Je dolgotrajna bolezen sklepov, katere točen vzrok še ni znan, ve pa se, da gre za avtoimunsko bolezen. Sinovialna opna sklepa se postopoma vnema in oteka, kar povzroči vnetje drugih delov sklepa. V najhujših primerih lahko pride do uničenja kostnega tkiva. Večinoma so prizadeti mali sklepi v rokah in nogah, lahko pa tudi v zapestjih, kolenih, gležnjih in kolkih. V mnogih primerih vnetje ni omejeno na sklepe, ampak lahko povzroči vnetje v srčni mišici, krvnih žilah in tkivih, ki ležijo tik pod kožo. Bolezenski znaki: Lahko se začne brez jasnih znakov, da so prizadeti sklepi. Bolnik se nekaj časa na splošno počuti slabo, je bled, brez volje in teka. Lahko tudi shujša in ima bolečine v mišicah. Šele kasneje se razvijejo težave s sklepi, značilne za to bolezen. V drugih primerih pa se znaki v sklepih pojavijo nenadno, brez drugih predhodnih znakov. Sklepi pordečijo, otečejo in so občutljivi na dotik, boleči in okorni pri gibanju. Okornost opazimo zjutraj; bolečina in okorelost izgineta z gibanjem preko dneva. Lahko je prizadet le en ali dva sklepa ali pa se bolezen hitro širi naprej. Pogostost: V Sloveniji ima to bolezen eden na sto ljudi. Pojavi se lahko v vsaki starosti, pogostost pa z leti narašča in doseže vrh med 30. in 55. letom. Trikrat pogosteje zbolevajo ženske. Kaj storiti: - Če se pojavijo očitni znaki se posvetuje z zdravnikom, Odredijo se preiskave krvi, rentgensko slikanje, obisk specialista in specialistično zdravljenje. Bolezen se zdravi z zdravili (nesterodini antirevmatiki), fizioterapijo in upoštevanje zdravnikovih navodil (zmerno gibanje, dieta z zmanjšanim vnosom mesa…). 5.2.2. Zdrk medvretenčnice (hernija disci) Ta izraz se na splošno uporablja precej svobodno. Kadar mislite, da imate hernijo disci, gre dosti bolj verjetno za nespecifične bolečine v hrbtu. Z medicinskega vidika je zdrk medvretenčne plošče specifično obolenje. Vsaka prožna medvretenčna plošča sestoji iz vezivne zunanje plasti, ki obdaja mehko, zdrizasto jedro. Če začne plošča propadati in postane manj elastična – morda zaradi starosti ali pa zaradi preobremenjevanja hrbtenice – lahko zdrkne. Drugače povedano, pritisk iztisne nekaj 7 Univerza Fakulteta za matematiko in fiziko Sklepi mehkega jedra skozi šibko točko trše zunanje plasti. Posledica je izguba blažilnega učinka plošče in boleč pritisk zdrklega jedra na živec. V skrajnih primerih lahko medvretenčna plošča tudi poči. 8 Univerza Fakulteta za matematiko in fiziko Sklepi Bolezenski znaki: Če zdrkne medvretenčna plošča v vratnem predelu, se lahko bolnik naslednji dan zbudi z bolečim, zvitim vratom, ki ga ne more zravnati brez izredno hude bolečine. Občuti tudi šibkost in mravljinčavost v obeh rokah do ramen. Bolezenski znaki zdrka kjerkoli od vratu navzdol se lahko pojavijo nenadoma ali pa se razvijejo postopoma. Če poskusimo kaj dvigniti, lahko nenadoma občutimo hude bolečine v hrbtu ali v enem od udov – to se zgodi zato, ker je nenadno naprezanje povzročilo da je zdrknjeni del plošče boleče pritisnil na živec. Po drugi strani lahko bolečine v hrbtu nastajajo počasi, več tednov. Če nastane zdrk v spodnjem delu hrbta se lahko razvije išias. Pogostost: Zdrk medvretenčnih plošč je zelo pogost. V slovenskih bolnišnicah na leto obravnavajo povprečno 1320 bolnikov. Moški so dvakrat pogosteje prizadeti kot ženske. Zdrki najraje nastanejo v spodnjem delu hrbtenice in se radi ponavljajo, najbolj nevarna oblika pa je poškodba hrbtnega mozga. Kaj storiti: - Posvetujte se z zdravnikom, Po natančnem pregledu hrbta in spodnjih delov udov se odredi rentgensko slikanje hrbtenice ali celo mielografijo, Če je zdrk v vratnem delu hrbtenice se priporoča dva tedna nošenja podpornega ovratnika. 5.2.3. Spondiloza Spondiloza je otrditev in togost hrbtenice, ki nastane neupogljiva. To se zgodi, kadar se nekateri prostori med vretenci zožijo zato ker medvretenčne plošče zaradi starosti čezmernega obremenjevanja ali poškodbe degenerirajo in izgubijo prožnost. Bolezenski znaki: Lažji primeri običajno nimajo bolezenskih znakov. Po navadi pa bolnik občuti ponavljajoče se bolečine v tistem delu hrbtenice, ki je najbolj prizadet. Hrbet lahko postane vedno bolj občutljiv in se težko ukrivi ali obrača. 9 Univerza Fakulteta za matematiko in fiziko Sklepi Pogostost: Pogosta je zlasti pri ljudeh po 40. Letu. Približno eden na stopetdesetih ljudi na leto pride k zdravniku zaradi teh težav. Bolj dovzetni so tisti, ki so že imeli težave zaradi zdrka medvretenčne plošče. V zelo redkih hudih oblikah spondiloze lahko zaradi prizadetosti spodnjega dela hrbtenice pride do težav pri izločanju in hoji. Kaj storiti: - Če znaki vztrajajo več kot tri ali štiri dni se posvetujte z zdravnikom, Odredi se rentgensko slikanje in druge diagnostične preiskave, Zdravnik odredi specialistično zdravljenje. 6. Umetni sklepi Končne posledice aseptične nekroze sklepov zdravimo s kirurškim vsajanjem umetnih sklepov. Metoda je primerna za napredovale faze bolezni in se je raje poslužujemo pri starejših bolnikih, čeprav pride občasno v poštev tudi pri zelo mladih in celo pri otrocih. Rezultati zdravljenja z umetnimi sklepi so izvrstni, kljub vsemu pa ne dosegajo rezultatov, ki jih dosežemo pri populacij, ki je operirana zaradi navadne (primarne) obrabe sklepov. Danes je na voljo veliko tipov umetnih sklepov, predvsem umetnih kolkov. Pri teh posegih se pravilom sklep izreže, v izrezano področje pa se vstavi umetni sklep. Za učvrstitev sklepa na ali v kost sta na voljo dva precej enakovredna načina. Pri enem umetni sklep v podlago učvrstimo s kostnim cementom, pri drugem pa je umetni sklep narejen na tak način, da se v kost čvrsto vraste. 6.1. Obetajoči novi model umetnega kolka Obraba kolčnih sklepov je težava, ki pesti vse več ljudi. Zato ni čudno, da je vstavitev umetnega sklepa v ortopediji med najhitreje razvijajočimi se področji: raziskujejo nove materiale, iz katerih izdelujejo proteze, da bi bile te kar najbolj obstojne, pa tudi nove oblike protez. Pri klasični protezi to usidrajo v stegnenico, pri preplastitvi (na sliki) pa protezo usidrajo v stegnenico. (Foto: Rihard Trebše) Med slednjimi se v nekaterih ortopedskih centrih v svetu uveljavlja tako imenovana preplastitvena artroplastika kolka, umetni sklep, za katerega internetni viri navajajo vrsto prednosti v primerjavi s klasičnimi protezami. Še posebno primeren naj bi bil za mlajše aktivne ljudi z obrabo kolkov, življenjska doba takega kolka naj bi bila daljša, človeku pa naj bi tudi omogočala normalne telesne dejavnosti in ukvarjanje s športom. Pri klasični endoprotezi oziroma totalni artroplastiki kolka obe sklepni površini obolelega sklepa - glavico stegnenice in čašico medenice - nadomestijo z umetno protezo, ki jo pritrdijo v kost. Pri tem glavico stegnenice in precejšen del vratu izrežejo, umetni sklep pa učvrstijo v kost s kostnim cementom ali tudi brez njega. Pri preplastitvenem umetnem kolku kirurg kolka ne izreže, temveč 10 Univerza Fakulteta za matematiko in fiziko Sklepi glavico stegnenice le obrusi in nanjo s cementom ali brez njega pričvrsti protezo. Ta je bistveno krajša od klasične proteze in večji del glavice stegnenice ostane nepoškodovan. Protezo na čašici medenice kirurg usidra praviloma brez cementa. 6.2. Vse bolj priljubljena metoda Posege preplastitvene artroplastike kolka opravljajo tudi v Ortopedski bolnišnici Valdoltra; v zadnjih treh letih so na tak način operirali 30 bolnikov. Preplastitveno artroplastiko kolka so veliko uporabljali v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, a se zaradi neustreznih materialov ni dobro obnesla. Del proteze na stegnenici je bil iz kovine, del, ki gre na medenico, pa plastičen, vendar plastični materiali iz tistega časa niso prenesli obremenitev in proteze so se hitro omajale. Danes oba dela proteze izdelujejo iz zlitine kobalta, kroma in molibdena, njihove lastnosti pa so veliko primernejše kot pri protezah starejših generacij. To je v sredini 90. let povzročilo poplavo preplastitvene artroplastike. To metodo največ uporabljajo v Avstraliji, kjer med vsemi umetnimi kolki na tak način vsadijo 15 odstotkov kolkov, Veliki Britaniji in v nekaterih ortopedskih centrih v ZDA. Znan takšen večji ortopedski center je tudi v Gentu v Belgiji, kjer te posege opravljajo kakih deset let in kamor so na operacijo odšli tudi nekateri slovenski bolniki. 6.3. Prednosti in slabosti Preplastitvena artroplastika ima v primerjavi s klasično nekaj prednosti: ohrani se anatomija stegnenice, kirurg praviloma laže pravilno določi dolžino noge in širino bokov. Ker je glavica proteze večja, je manj možnosti, da bi se premaknila iz čašice in da bi se kolk izpahnil. Ker je gibalna površina večja, je tudi bolje podmazana s sklepno tekočino. Med slabosti pa sodi to, da je pri tej metodi operativni poseg večji kot pri klasični. Ponekod v svetu opažajo tudi nove načine propada kolka po preplastitvi: del stegnenice, na katerega je nataknjena proteza, se lahko zlomi, v kosti pod protezo se lahko pojavi aseptična nekroza. Tveganje za to je najbrž večje, če je aseptična nekroza že v osnovi privedla do propada sklepa. Bolniki s to diagnozo niso najprimernejši kandidati za ta poseg tudi zato, ker je pri nekrozi, ki pomeni propad kosti (v nasprotju z artrozo, ki pomeni propad sklepnega hrustanca), na voljo manj kosti za sidranje te proteze. Je življenjska doba preplastenega sklepa daljša? Klasične proteze spremljajo več kot 40 let, preplastitvene pa največ deset let. Te študije govorijo, da niso boljše, lahko pa, da so nekateri tipi teh protez enakovredni klasičnim. Umetni sklep je namreč čez čas treba zamenjati. Drobci iz proteze, ki nastajajo pri gibanju sklepa, posredno "topijo" kost stegnenice; umetni sklep čez čas ni več čvrsto usidran, začne se premikati in to bolnika boli. S sklepnimi površinami iz novih materialov zato poskušajo doseči, da bi te izločale čim manj strupenih delcev. Trenutno zmagujejo keramičnokeramične proteze. Razvijajo tudi nove plastike in tudi zdravila, ki bi preprečevala topljenje kosti. 6.4. Uporaba pri vseh sklepih Preplastitvena artroplastika se uporablja pri obrabi vseh sklepov, ne le kolčnih. Najuspešnejša je na ramenu in dobra pri obrabi kolena. Pri obrabi gležnja se uporablja izključno preplastitvena artroplastika, pri obrabi komolca pa zgolj klasična proteza. 11 Univerza Fakulteta za matematiko in fiziko Sklepi 7. Viri • • • • • • • • • • • • • • • • Smith, T.: Zdravstvenik vodnik za družino, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1986, Velika ilustrirana enciklopedija Človek, Mladinska knjiga, Ljubljana 2007, http://sl.wikipedia.org/wiki/Artrologija http://www2.arnes.si/%7Ebpodgo1/sklepi.html%20 http://www.google.com/imgres?imgurl=http://www.nokia-888.net/datoteke/slike/1170kosti_in_sklepi_610.jpg&imgrefurl=http://maxximum-portal.com/clanek/gibalni-sistemkosti-in-sklepi.html&usg=__XFby149CPXyDWtWZlFAdSe1b8w=&h=298&w=610&sz=36&hl=en&start=8&itbs=1&tbnid=fDXampx7rTOW5M:&tbnh =66&tbnw=136&prev=/images%3Fq%3Dsklepi%26hl%3Den%26gbv%3D2%26tbs%3Disch:1 http://moon.ouhsc.edu/dthompso/namics/vecres.htm http://www.medicaartis.si/teorija_tezave_sklepov.htm http://www.utrinek.si/tezave-s-hrbtenico-in-sklepi http://www.medicaartis.si/teorija_tezave_sklepov.htm http://www.slodiver.net/medicina/skelet.asp http://www.prva-pomoc.mddsz.gov.si/indexa537.html?sv_path=9590 http://en.wikipedia.org/wiki/Joint http://maxximum-portal.com/clanek/gibalni-sistem-kosti-in-sklepi.html http://www.reneja.si/telo/okostje.htm http://webset.fe.uni-lj.si/biologija/bio_poglavje8.html http://sl.music.openfun.org/wiki/Artrologija 12
© Copyright 2024