Seminar

 Univerza Fakulteta za matematiko in fiziko
SKLEPI
(JOINTS)
Mentor: Matija Milanič, univ. dipl. fiz.
Avtorji: Korelec Anže, Luzar Jože, Makuc Špela, Semenič Tomaž
Univerza Fakulteta za matematiko in fiziko
Sklepi
Kazalo
1.
Uvod...........................................................................................................................................2
2.
Delitev sklepov............................................................................................................................2
2.1.
Prosto gibljivi sklepi ali pravi sklepi ......................................................................................2
2.2.
Delno gibljivi in trdni sklepi ali nepravi sklepi.......................................................................2
2.3.
Delitev sklepov po mehaniki................................................................................................3
3.
Gibi v sklepih...............................................................................................................................4
4.
Fizikalni pogled na delovanje sklepov..........................................................................................4
5.
Bolezni in poškodbe sklepov .......................................................................................................5
5.1.
5.1.1.
Artroza (osteoartroza) .................................................................................................5
5.1.2.
Izpah (Luksacija) ..........................................................................................................6
5.1.3.
Izvin.............................................................................................................................6
5.2.
6.
7.
Poškodbe sklepov................................................................................................................5
Bolezni sklepov....................................................................................................................7
5.2.1.
Revmatoidni artritis .....................................................................................................7
5.2.2.
Zdrk medvretenčnice (hernija disci) .............................................................................7
5.2.3.
Spondiloza ...................................................................................................................9
Umetni sklepi............................................................................................................................10
6.1.
Obetajoči novi model umetnega kolka...............................................................................10
6.2.
Vse bolj priljubljena metoda ..............................................................................................11
6.3.
Prednosti in slabosti ..........................................................................................................11
6.4.
Uporaba pri vseh sklepih ...................................................................................................11
Viri............................................................................................................................................12
1
Univerza Fakulteta za matematiko in fiziko
Sklepi
1. Uvod
V tem seminarju bomo na kratko predstavili sklepe, ki so, poleg mišic, zaslužni za gibanje telesa in
premikanje udov, njihovo delovanje, kako jih delimo, kakšne bolezni jih lahko prizadenejo in kako
svetla je prihodnost ljudi, ki so jih bolezni sklepov že prizadele.
2. Delitev sklepov
Sklepe (stičišča dveh kosti) v človeškem telesu delimo, po njihovi zgradbi in načinu gibanja kosti v
), ne prave sklepe
njih, na tri skupine. Na prave sklepe oziroma prosto gibljive sklepe( oziroma delno gibljive in trdne sklepe (
) ter glede na mehaniko sklepov. V slednjo skupino
spadajo sledeče vrste sklepov: brez osni sklepi, enoosni sklepi, dvoosni sklepi in več osni sklepi.
2.1.
Prosto gibljivi sklepi ali pravi sklepi
V telesu najdemo največ prosto gibljivih sinovialnih sklepov. Oviti so s sklepno ovojnico, ki jo delimo
na dve plasti. Zunanja plast je iz čvrstega veziva ( ) in se nadaljuje v pokostnico.
Notranja je nežna sinovialna ovojnica ( ), ki je zgrajena iz rahlega veziva.
Sinovialna ovojnica vsebuje mnogo žil in čutnih živčnih končičev ter izloča sklepno mažo (
), ki
maže sklepne površine, da je med njimi čim manj trenja in prehranjuje hrustanec. Med sklepnima
površinama je sklepna špranja ( ). Kosti so na sklepnih površinah prevlečene z
hialinskim hrustancem, ki nima žil in se prehranjuje z difuzijo ( ). Tečajasti in valjasti
sklepi omogočajo gibanje kosti samo v eno smer, jajčasti pa v dve smeri, ki sta pravokotni ena na
drugo. Večina sklepov omogoča gibanje v več smeri, kar daje telesnim delom večjo gibljivost.
Ramenski sklep je kroglast sklep in je med najbolj gibljivimi in najbolj zapleteno zgrajenimi sklepi
človeškega telesa. Roki omogoča dviganje in spuščanje, nihanje naprej, nazaj in vstran ter celo
kroženje.
Pravi sklepi imajo poleg teh stalnih elementov še pomožne strukture, ki povečujejo stabilnost sklepa.
To so vezi in kite mišic ter vezi znotraj sklepa. Posebnosti nekaterih sklepov so vezivno - hrustančni
vložki, ki izravnavajo neskladnosti sklepnih površin dveh sosednjih kosti in jim glede na obliko
pravimo diskus ( ) ali meniskus ( ). Sluzni mešicek ( ) je blazinica, ki je
zgrajena tako kot sinovialna membrana in je napolnjena z sinovio. Burza zmanjšuje trenje kite ob kost
in je večkrat tudi v stiku s sklepno špranjo.
2.2.
Delno gibljivi in trdni sklepi ali nepravi sklepi
Druge vrste skelpov so precej manj gibljive kot siniovialni, ker nimajo sklepne špranje. V delno
gibljivih sklepih sta površini dveh kosti spojeni s togo hrustančno ploščico (hialini hrustanec
(
- značilna sinhondroza je zveza med prvim rebrom in prsnico), vezivni hrustanec (
značilna simfiza je sramnična zrast) ali vezivo (
Distalna zveza med golenico in mečnico
je sindezmoza)), ki omogoča le omejeno gibanje. Delno gibljivi so sklepi med hrbteničnimi vretenci in
sklep ob sramnični zrasti na dnu medenice. Podobni so tudi sklepi lobanjskih kosti, ki pri otrocih
dopuščajo rast glave, pri odraslih pa se kosti trdno zrastejo. Primer trdnega sklepa je tudi križnica v
spodnjem delu hrbtenice. Ta trikotna kost je nastala z zraščanjem hrbteničnih vretenc in daje trdno
oporo hrbtenici.
2
Univerza Fakulteta za matematiko in fiziko
2.3.
Sklepi
Delitev sklepov po mehaniki
Po mehaniki delimo sklepe na drsne (brez osi),
enoosne, dvoosne in več osne sklepe. Drsni
sklep ( ) je enoosni. Sklepna
površina je ravna in sosednji kosti malenkostno
drsita ena po drugi. Primer so sklepi med
zapestnicami, nartnicami, sklepnimi odrastki
vretenc.
Tečajasti ( ) in čepasti ( ) sklep sta enoosna sklepa. Tečajasti
ima eno sklepno ploskev oblikovano kot valj,
druga pa je kot njegov odlitek. Obe ležita prečno
na dolgo os kosti. Izvajajo (upogib) in
(iztezanje). Tipičen primer so komolec
in sklepi med prstnicami.
Čepast sklep ( ) je
enosmerni in ima enake osne sklepne površine
kot tečajast, le da so postavljene vzporedno za
dolgo osjo kosti. V sklepu se vrtijo okoli kosti
vzdolžno na os valja, gibanje imenujemo
(obračanje navzven) in (obračanje navznoter), pri drugih čepastih
sklepih pa to imenujemo rotacija.
Jajčasti sklepi ( ) so dvoosni,
konveksna sklepna površina ima obliko elipsoide z eno daljšo in eno krajšo osjo, konkavna pa ima
obliko njenega odlitka. Gibi so upogibanje in iztezanje, (primikanje) in
(odmikanje). Kombinacija vseh pa kroženje ali
, kjer distalni del uda opisuje bazo stožca,
vrh stožca pa je v samem sklepu. Primer je zapestni sklep.
Sedlast sklep ( ) je drugi primer
dvoosnega sklepa. Sklepni ploskvi imata obliko
sedel, obrnjenih eno na drugo in zavrtenih za
90o. Mehanika je enaka kot pri jajčastem sklepu.
Primer je palec.
Kroglast sklep ( ) je sklep s
številnimi osmi in ima konveksno sklepno
površino v obliki krogle, konkavna pa je njen
odlitek. Kar se mehanike tiče, je to najpopolnejši
sklep in so v njem možni vsi gibi. Primer je
ramenski sklep.
Kroglasta enartroza ( ) je
3
Univerza Fakulteta za matematiko in fiziko
Sklepi
posebna vrsta kroglastega sklepa, pri katerem konkavna površina znaša več kot polovico površine
konveksne glave sklepa. Zato so gibi manj obsežni kot pri kroglastemu sklepu. Primer je kolčni sklep.
3. Gibi v sklepih
valjast ali tečajast sklep
enoosni
možna sta fleksija (upogibanje, kot v sklepu se zmanšuje)
in ekstenzija (iztezanje, kot v sklepu se povečuje)
sestavljen sklep
Kolenski sklep:
kombinacija tečajastega in čepastega sklepa
enoosni
fleksija (upogibanje, kot v sklepu se zmanšuje) in ekstenzija
(iztezanje, kot v sklepu se povečuje), medialna (zasuk
navznoter proti anteriorni strani telesa) in lateralna (pomeni
zasuk navzven proti posteriorni strani telesa) rotacija
sestavljen sklep
Ramenski sklep:
kroglast sklep z obsežnimi gibi
večosni
abdukcija (odmikanje od medialne ravnine v
lateralno smeri) in addukcija (primikanje k medialni
ravnini), anteverzija (fleksija v sagitalni ravnini okrog
transverzalne osi skozi glavo nadlahtnice) in
retroverzija (spuščanje roke iz 90° fleksije nazaj v
srednjo standardno anatomsko lego), kroženje ali
cirkumdukcija, zunanja in notranja rotacija
enostaven sklep
Kolčni sklep:
kroglast sklep
večosni
anteverzija (fleksija v sagitalni ravnini okrog transverzalne osi
skozi glavo stegnjenice) in retroverzija (spuščanje noge iz 90°
fleksije nazaj v srednjo standardno anatomsko lego), primikanje
in odmikanje, zunanja in notranja rotacija, cirkumdukcija
enostaven sklep
4. Fizikalni pogled na delovanje sklepov
Gledano iz stališča gibanja, lahko sklep obravnavamo kot da deluje samo v ravnini. Predstavimo ga
lahko z enostavno skico in navornimi enačbami. Iz teh enačb lahko dobimo podatek o sili
med hrustancema, kar nam poda silo trenja med le-tema.
4
Univerza
Fakulteta za matematiko in fiziko
Sklepi
Želena smer gibanja
Obremenitev, FO
Sila mišice, Fm
Razdalja med silo obremenitve
in centrom sklepa, X1
X2
Razdalji vpetja
mišice na kost,
X1,2
Slika 3.: Skica poteka sil v primeru komolčnega sklepa. Princip računanja sile z navornimi enačbami velja za vse vrste
sklepov.
Pri velikih obremenitvah, kot je npr. dvigovanje uteži, sklece, ipd., pride do večje sile trenja med
hrustancema in posledično večje obrabe tornih površin. V ekstremnih primerih lahko pride tudi do
nepovratne deformacije hrustanca zaradi pritiska ali ovojnice sklepa zaradi neenakomerne
razporeditve sil na stični površini v sklepu, ki lahko popusti in privede do izpaha.
5. Bolezni in poškodbe sklepov
5.1.
Poškodbe sklepov
5.1.1. Artroza (osteoartroza)
Artroza je stanje, ki običajno nastane kot posledica naravne obrabe sklepov. Dejavniki za nastanek so
starost, obremenitev sklepa zaradi športnega udejstvovanja ali rekreacije,… najpogosteje se razvije
na velikih sklepih, ki nosijo težo, predvsem na kolkih, kolenih ali hrbtenici starejših ljudi.
Bolezenski znaki:
Bolečina, otekanje in okorelost v prizadetem sklepu, ki se pojavljajo v presledkih, trajajo mesece in
leta (osteoartroze ne smemo zamenjevati z revmatoidnim artritisom). Redko povzroča znake v več
kot enem ali dveh sklepih istočasno. V nekaterih primerih lahko bolečina moti spanje in vsakdanje
življenje. Končno sklep tako zelo degenerira, da otrdi in zato udi manj boli. Stopnja otekline
prizadetega sklepa je lahko komaj opazna ali pa postane sklep skrajno otekel in grčast. Bolečino lahko
občutimo neposredno v predelu sklepa ali pa se prenese in daje občutek, kot da bi izvirala iz drugih
delov telesa. Artroza kolka se lahko na primer najbolj boleče odraža v kolenu.
Pogostost:
Če dovolj dolgo živimo, jo bomo gotovo kdaj imeli v nekaterih sklepih. Določeno stopnjo artroze
pokaže rentgenski pregled v enem ali več sklepih pri devetih izmed desetih ljudi, starejših od 40 let. V
nobenem primeru pa ne ogroža življenja.
Kaj storiti:
5
Univerza
Fakulteta za matematiko in fiziko
-
Sklepi
Ob manjših bolečinah in okorelostih v sklepu ni vzroka za zaskrbljenost.
Najprej si poskušamo pomagati sami (hujšanje zaradi manjše obremenitve sklepov, topla
oblačila, ki olajšajo bolečino v sklepih, redna zmerna vadba…).
Če bolečine ne prenehajo lahko zdravnik predpiše močnejše sredstvo proti bolečinam.
Pri hudih bolečinah pomaga injekcija steroidnega zdravila v boleči sklep.
Možno je tudi zdravljenje s fizioterapijo.
Od operativnih posegov je najbolj pogosta zamenjava sklepa v kolku.
5.1.2. Izpah (Luksacija)
Sklep je izpahnjen takrat, ko so kosti, ki bi se morale stikati, razmaknjene vsaksebi tako, da sklep ne
deluje več. Vzrok je običajno huda poškodba, pri kateri je mehanična sila dovolj velika, da strga
sklepne vezi. Poleg premika kosti se še težje okvarijo sklepna ovojnica, okoliške mišice, krvne žile in
živci. Ista sila lahko včasih povzroči zlom.
Izpahi, ki niso nastali zaradi poškodbe, so lahko prirojeni ali pa se pojavijo kot zaplet revmatoidnega
artritisa. Izpah se lahko ponavlja brez vidnega vzroka pri človeku, ki ima sklep že okvarjen zaradi
poprejšnjih poškodb. Za take spontane vrste izpaha sta zlasti dovzetna čeljustni in ramenski sklep.
Bolezenski znaki:
Izpahnjen sklep je deformiran, izredno boleč ter hitro oteče, pomodri in je nepremakljiv. Drugi možni
znaki so odvisni od obsežnosti poškodb okolnih tkiv.
Pogostost:
Izpahi niso tako pogosti kot izvini.
Kaj storiti:
-
Ne pustite nikogar, da bi vam naravnal izpahnjen sklep, razen če ste gotovi, da to zna storiti,
Poškodovani predel je najbolje samo zaščititi in imobilizirati ter iti nemudoma v bolnišnico,
Med tem ne jejte in ne pijte, ker boste morda dobili splošno anestezijo zaradi naravnanja
sklepa,
Predno se začne sklep ponovno uporabljati, se je potrebno posvetovati s fizioterapevtom.
5.1.3. Izvin
Do izvina pride kadar se zaradi prevelikih obremenitev natrgajo ali raztrgajo vezi, ki povezujejo
sosednji kosti in držijo sklep v pravilni legi. Stopnja izvina je odvisna od tega, kako močno so
raztrgane vezi. Izvin lahko nastane na vsakem sklepu, zato poškodbo pa so najbolj dovzetni koleno,
zapestje, gleženj in prstni sklepi.
Bolezenski znaki:
Bolečina in občutljivost v poškodovanem delu sta glede na obseg okvare lahko manjši ali večji.
Izvinjen sklep lahko še deluje, vendar pri tem boli. Lahko tudi zateče in koža nad njim kasneje
pomodri. Pri izvinu, ki je tako hud, da so se pretrgale vezi, je sklep izmaličen in zatečen.
Pogostost:
Izvini so zelo pogosti in se zgodijo v Sloveniji vsakemu vsaj enkrat v življenju.
6
Univerza
Fakulteta za matematiko in fiziko
Sklepi
Kaj storiti:
-
Pri manjših poškodbah ni nevarnosti,
Večkratna nategnitev in natrganje vezi pa oslabita sklep,
Če je bolečina huda in traja dlje časa je potrebno iti k zdravniku, ki bo sklep pregledal in ga dal
rentgensko slikati, ker je hud izvin z navadnim pregledom nemogoče ločiti od preloma,
Poškodovan sklep povijemo in ga pustimo počivati, ledeni obkladki pa zmanjšajo oteklino.
5.2.
Bolezni sklepov
5.2.1. Revmatoidni artritis
Je dolgotrajna bolezen sklepov, katere točen vzrok še ni znan, ve pa se, da gre za avtoimunsko
bolezen. Sinovialna opna sklepa se postopoma vnema in oteka, kar povzroči vnetje drugih delov
sklepa. V najhujših primerih lahko pride do uničenja kostnega tkiva. Večinoma so prizadeti mali sklepi
v rokah in nogah, lahko pa tudi v zapestjih, kolenih, gležnjih in kolkih. V mnogih primerih vnetje ni
omejeno na sklepe, ampak lahko povzroči vnetje v srčni mišici, krvnih žilah in tkivih, ki ležijo tik pod
kožo.
Bolezenski znaki:
Lahko se začne brez jasnih znakov, da so prizadeti sklepi. Bolnik se nekaj časa na splošno počuti slabo,
je bled, brez volje in teka. Lahko tudi shujša in ima bolečine v mišicah. Šele kasneje se razvijejo težave
s sklepi, značilne za to bolezen. V drugih primerih pa se znaki v sklepih pojavijo nenadno, brez drugih
predhodnih
znakov.
Sklepi pordečijo, otečejo in so občutljivi na dotik, boleči in okorni pri gibanju. Okornost opazimo
zjutraj; bolečina in okorelost izgineta z gibanjem preko dneva. Lahko je prizadet le en ali dva sklepa
ali pa se bolezen hitro širi naprej.
Pogostost:
V Sloveniji ima to bolezen eden na sto ljudi. Pojavi se lahko v vsaki starosti, pogostost pa z leti
narašča in doseže vrh med 30. in 55. letom. Trikrat pogosteje zbolevajo ženske.
Kaj storiti:
-
Če se pojavijo očitni znaki se posvetuje z zdravnikom,
Odredijo se preiskave krvi, rentgensko slikanje, obisk specialista in specialistično zdravljenje.
Bolezen se zdravi z zdravili (nesterodini antirevmatiki), fizioterapijo in upoštevanje
zdravnikovih navodil (zmerno gibanje, dieta z zmanjšanim vnosom mesa…).
5.2.2. Zdrk medvretenčnice (hernija disci)
Ta izraz se na splošno uporablja precej svobodno. Kadar mislite, da imate hernijo disci, gre dosti bolj
verjetno za nespecifične bolečine v hrbtu. Z medicinskega vidika je zdrk medvretenčne plošče
specifično obolenje. Vsaka prožna medvretenčna plošča sestoji iz vezivne zunanje plasti, ki obdaja
mehko, zdrizasto jedro. Če začne plošča propadati in postane manj elastična – morda zaradi starosti
ali pa zaradi preobremenjevanja hrbtenice – lahko zdrkne. Drugače povedano, pritisk iztisne nekaj
7
Univerza
Fakulteta za matematiko in fiziko
Sklepi
mehkega jedra skozi šibko točko trše zunanje plasti. Posledica je izguba blažilnega učinka plošče in
boleč pritisk zdrklega jedra na živec. V skrajnih primerih lahko medvretenčna plošča tudi poči.
8
Univerza
Fakulteta za matematiko in fiziko
Sklepi
Bolezenski znaki:
Če zdrkne medvretenčna plošča v vratnem predelu, se lahko bolnik naslednji dan zbudi z bolečim,
zvitim vratom, ki ga ne more zravnati brez izredno hude bolečine. Občuti tudi šibkost in
mravljinčavost v obeh rokah do ramen. Bolezenski znaki zdrka kjerkoli od vratu navzdol se lahko
pojavijo nenadoma ali pa se razvijejo postopoma. Če poskusimo kaj dvigniti, lahko nenadoma
občutimo hude bolečine v hrbtu ali v enem od udov – to se zgodi zato, ker je nenadno naprezanje
povzročilo da je zdrknjeni del plošče boleče pritisnil na živec. Po drugi strani lahko bolečine v hrbtu
nastajajo počasi, več tednov. Če nastane zdrk v spodnjem delu hrbta se lahko razvije išias.
Pogostost:
Zdrk medvretenčnih plošč je zelo pogost. V slovenskih bolnišnicah na leto obravnavajo povprečno
1320 bolnikov. Moški so dvakrat pogosteje prizadeti kot ženske. Zdrki najraje nastanejo v spodnjem
delu hrbtenice in se radi ponavljajo, najbolj nevarna oblika pa je poškodba hrbtnega mozga.
Kaj storiti:
-
Posvetujte se z zdravnikom,
Po natančnem pregledu hrbta in spodnjih delov udov se odredi rentgensko slikanje hrbtenice
ali celo mielografijo,
Če je zdrk v vratnem delu hrbtenice se priporoča dva tedna nošenja podpornega ovratnika.
5.2.3. Spondiloza
Spondiloza je otrditev in togost hrbtenice, ki nastane neupogljiva. To se zgodi, kadar se nekateri
prostori med vretenci zožijo zato ker medvretenčne plošče zaradi starosti čezmernega
obremenjevanja ali poškodbe degenerirajo in izgubijo prožnost.
Bolezenski znaki:
Lažji primeri običajno nimajo bolezenskih znakov. Po navadi pa bolnik občuti ponavljajoče se bolečine
v tistem delu hrbtenice, ki je najbolj prizadet. Hrbet lahko postane vedno bolj občutljiv in se težko
ukrivi ali obrača.
9
Univerza
Fakulteta za matematiko in fiziko
Sklepi
Pogostost:
Pogosta je zlasti pri ljudeh po 40. Letu. Približno eden na stopetdesetih ljudi na leto pride k zdravniku
zaradi teh težav. Bolj dovzetni so tisti, ki so že imeli težave zaradi zdrka medvretenčne plošče. V zelo
redkih hudih oblikah spondiloze lahko zaradi prizadetosti spodnjega dela hrbtenice pride do težav pri
izločanju in hoji.
Kaj storiti:
-
Če znaki vztrajajo več kot tri ali štiri dni se posvetujte z zdravnikom,
Odredi se rentgensko slikanje in druge diagnostične preiskave,
Zdravnik odredi specialistično zdravljenje.
6. Umetni sklepi
Končne posledice aseptične nekroze sklepov zdravimo s kirurškim vsajanjem umetnih sklepov.
Metoda je primerna za napredovale faze bolezni in se je raje poslužujemo pri starejših bolnikih,
čeprav pride občasno v poštev tudi pri zelo mladih in celo pri otrocih. Rezultati zdravljenja z umetnimi
sklepi so izvrstni, kljub vsemu pa ne dosegajo rezultatov, ki jih dosežemo pri populacij, ki je operirana
zaradi navadne (primarne) obrabe sklepov. Danes je na voljo veliko tipov umetnih sklepov, predvsem
umetnih kolkov. Pri teh posegih se pravilom sklep izreže, v izrezano področje pa se vstavi umetni
sklep. Za učvrstitev sklepa na ali v kost sta na voljo dva precej enakovredna načina. Pri enem umetni
sklep v podlago učvrstimo s kostnim cementom, pri drugem pa je umetni sklep narejen na tak način,
da se v kost čvrsto vraste.
6.1.
Obetajoči novi model umetnega kolka
Obraba kolčnih sklepov je težava, ki pesti vse več ljudi. Zato ni čudno, da je vstavitev umetnega
sklepa v ortopediji med najhitreje razvijajočimi se področji: raziskujejo nove materiale, iz katerih
izdelujejo proteze, da bi bile te kar najbolj obstojne, pa tudi nove oblike protez.
Pri klasični protezi to usidrajo v stegnenico, pri preplastitvi
(na sliki) pa protezo usidrajo v stegnenico. (Foto: Rihard
Trebše)
Med slednjimi se v nekaterih ortopedskih centrih v svetu
uveljavlja tako imenovana preplastitvena artroplastika
kolka, umetni sklep, za katerega internetni viri navajajo
vrsto prednosti v primerjavi s klasičnimi protezami. Še
posebno primeren naj bi bil za mlajše aktivne ljudi z
obrabo kolkov, življenjska doba takega kolka naj bi bila
daljša, človeku pa naj bi tudi omogočala normalne telesne
dejavnosti in ukvarjanje s športom.
Pri klasični endoprotezi oziroma totalni artroplastiki kolka
obe sklepni površini obolelega sklepa - glavico stegnenice
in čašico medenice - nadomestijo z umetno protezo, ki jo
pritrdijo v kost. Pri tem glavico stegnenice in precejšen del
vratu izrežejo, umetni sklep pa učvrstijo v kost s kostnim
cementom ali tudi brez njega. Pri preplastitvenem umetnem kolku kirurg kolka ne izreže, temveč
10
Univerza
Fakulteta za matematiko in fiziko
Sklepi
glavico stegnenice le obrusi in nanjo s cementom ali brez njega pričvrsti protezo. Ta je bistveno krajša
od klasične proteze in večji del glavice stegnenice ostane nepoškodovan. Protezo na čašici medenice
kirurg usidra praviloma brez cementa.
6.2.
Vse bolj priljubljena metoda
Posege preplastitvene artroplastike kolka opravljajo tudi v Ortopedski bolnišnici Valdoltra; v zadnjih
treh letih so na tak način operirali 30 bolnikov.
Preplastitveno artroplastiko kolka so veliko uporabljali v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, a se zaradi
neustreznih materialov ni dobro obnesla. Del proteze na stegnenici je bil iz kovine, del, ki gre na
medenico, pa plastičen, vendar plastični materiali iz tistega časa niso prenesli obremenitev in proteze
so se hitro omajale. Danes oba dela proteze izdelujejo iz zlitine kobalta, kroma in molibdena, njihove
lastnosti pa so veliko primernejše kot pri protezah starejših generacij. To je v sredini 90. let povzročilo
poplavo preplastitvene artroplastike. To metodo največ uporabljajo v Avstraliji, kjer med vsemi
umetnimi kolki na tak način vsadijo 15 odstotkov kolkov, Veliki Britaniji in v nekaterih ortopedskih
centrih v ZDA. Znan takšen večji ortopedski center je tudi v Gentu v Belgiji, kjer te posege opravljajo
kakih deset let in kamor so na operacijo odšli tudi nekateri slovenski bolniki.
6.3.
Prednosti in slabosti
Preplastitvena artroplastika ima v primerjavi s klasično nekaj prednosti: ohrani se anatomija
stegnenice, kirurg praviloma laže pravilno določi dolžino noge in širino bokov. Ker je glavica proteze
večja, je manj možnosti, da bi se premaknila iz čašice in da bi se kolk izpahnil. Ker je gibalna površina
večja, je tudi bolje podmazana s sklepno tekočino.
Med slabosti pa sodi to, da je pri tej metodi operativni poseg večji kot pri klasični. Ponekod v svetu
opažajo tudi nove načine propada kolka po preplastitvi: del stegnenice, na katerega je nataknjena
proteza, se lahko zlomi, v kosti pod protezo se lahko pojavi aseptična nekroza. Tveganje za to je
najbrž večje, če je aseptična nekroza že v osnovi privedla do propada sklepa. Bolniki s to diagnozo
niso najprimernejši kandidati za ta poseg tudi zato, ker je pri nekrozi, ki pomeni propad kosti (v
nasprotju z artrozo, ki pomeni propad sklepnega hrustanca), na voljo manj kosti za sidranje te
proteze.
Je življenjska doba preplastenega sklepa daljša? Klasične proteze spremljajo več kot 40 let,
preplastitvene pa največ deset let. Te študije govorijo, da niso boljše, lahko pa, da so nekateri tipi teh
protez enakovredni klasičnim. Umetni sklep je namreč čez čas treba zamenjati. Drobci iz proteze, ki
nastajajo pri gibanju sklepa, posredno "topijo" kost stegnenice; umetni sklep čez čas ni več čvrsto
usidran, začne se premikati in to bolnika boli. S sklepnimi površinami iz novih materialov zato
poskušajo doseči, da bi te izločale čim manj strupenih delcev. Trenutno zmagujejo keramičnokeramične proteze. Razvijajo tudi nove plastike in tudi zdravila, ki bi preprečevala topljenje kosti.
6.4.
Uporaba pri vseh sklepih
Preplastitvena artroplastika se uporablja pri obrabi vseh sklepov, ne le kolčnih. Najuspešnejša je na
ramenu in dobra pri obrabi kolena. Pri obrabi gležnja se uporablja izključno preplastitvena
artroplastika, pri obrabi komolca pa zgolj klasična proteza.
11
Univerza
Fakulteta za matematiko in fiziko
Sklepi
7. Viri
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Smith, T.: Zdravstvenik vodnik za družino, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1986,
Velika ilustrirana enciklopedija Človek, Mladinska knjiga, Ljubljana 2007,
http://sl.wikipedia.org/wiki/Artrologija
http://www2.arnes.si/%7Ebpodgo1/sklepi.html%20
http://www.google.com/imgres?imgurl=http://www.nokia-888.net/datoteke/slike/1170kosti_in_sklepi_610.jpg&imgrefurl=http://maxximum-portal.com/clanek/gibalni-sistemkosti-in-sklepi.html&usg=__XFby149CPXyDWtWZlFAdSe1b8w=&h=298&w=610&sz=36&hl=en&start=8&itbs=1&tbnid=fDXampx7rTOW5M:&tbnh
=66&tbnw=136&prev=/images%3Fq%3Dsklepi%26hl%3Den%26gbv%3D2%26tbs%3Disch:1
http://moon.ouhsc.edu/dthompso/namics/vecres.htm
http://www.medicaartis.si/teorija_tezave_sklepov.htm
http://www.utrinek.si/tezave-s-hrbtenico-in-sklepi
http://www.medicaartis.si/teorija_tezave_sklepov.htm
http://www.slodiver.net/medicina/skelet.asp
http://www.prva-pomoc.mddsz.gov.si/indexa537.html?sv_path=9590
http://en.wikipedia.org/wiki/Joint
http://maxximum-portal.com/clanek/gibalni-sistem-kosti-in-sklepi.html
http://www.reneja.si/telo/okostje.htm
http://webset.fe.uni-lj.si/biologija/bio_poglavje8.html
http://sl.music.openfun.org/wiki/Artrologija
12