Kmetija Pr' Birtovih
DOLINA REKE GLINŠČICE
Izdelal: Domen Benčina
Prešnica, 2012
Dolina reke Glinščice
Kazalo
Uvod ........................................................................................................................................................ 2
Reka Glinščica .......................................................................................................................................... 3
Zgodovina ................................................................................................................................................ 4
Vodovod .............................................................................................................................................. 4
Mlini..................................................................................................................................................... 5
Železnica .............................................................................................................................................. 5
Biološke značilnosti ................................................................................................................................. 6
Geografske značilnosti............................................................................................................................. 7
Naravni rezervat doline Glinščice ............................................................................................................ 8
Zaključek: ................................................................................................................................................. 9
Viri in literatura: .................................................................................................................................... 10
Internetni viri:.................................................................................................................................... 10
1
Dolina reke Glinščice
Uvod
V bližini Trsta, tik ob meji s Slovenijo, na območju Občine Dolina, se kraška planota zareže v
dolino Glinščice. Na tem območju, ki je pred kratkim postalo naravni rezervat, teče edini
površinski vodotok Tržaškega Krasa, reka Glinščica, ki že od zdavnaj napaja tamkajšnje
rastline, nudi zatočišče živalim in je zelo privlačno za človeka.
Zaradi svoje obširne naturalistične dediščine je dolina Glinščice postala priljubljen cilj
številnih izletnikov, plezalcev, speleologov in najrazličnejših strokovnjakov. Predvsem pa so
prav krajevni prebivalci, ki jo obiskujejo in doživljajo, prispevali k ohranjanju naturalistične in
kulturne dediščine tega območja, ki predstavlja nekakšno naravno zavetišče in mesto za
izvajanje krajevnih dejavnosti.
Leta 1996 je bil ustanovljen Naravni rezervat doline Glinščice.
2
Dolina reke Glinščice
Reka Glinščica
Glinščica (412m) (italijansko Rosandra) je ena od tržaških rek. Sama reka ima dva izvira, levi
izvir se nahaja tik pred vasjo Prešnica, desni pa nad vasjo Klanec.
Levi izvir
Desni izvir
Potočka iz obeh izvirov se v vasi pod cerkvenim gričem združita v vodotok Glinščica, ki nato
teče v mirnem toku mimo dveh večjih vodnih zbiralnikov (kalov) in se pod klanskim mostom
v strmem padcu (Slap pod mostom) spusti v sotesko Botač (ostanki vodnih mlinov).
Most v Klancu
Glinščica vrisana na zemljevidu Slovenije
Reka teče po kraških tleh in se tik pred državno mejo se v Glinščico izlije Krvavi potok (po
njem je dobil ime tudi zaselek). V zaselku Botač (183 m) prečka mejo, z leve se ji pridruži še
potok Griža. Glinščica nato nadaljuje pot po kanjonski dolini (Naravni deželni rezervat doline
Glinščice) in se pri vasi Žavlje izlije v Tržaški zaliv.
Dolga je samo dva kilometra in pol, a je prava zakladnica zanimivosti.
3
Dolina reke Glinščice
Zgodovina
Bogata arheološka najdišča so potrdila, da je bival človek v tej dolini že v neolitiku, pa tudi kar naprej
vse do današjih časov. Posebno vodoravne jame na desni strani doline, ki jih imenujemo s skupnim
imenom Jama z okni. Strokovnjaki so prepričani, da te jame niso bile stalna bivališča, temveč samo
nekakšna skladišča in hlevi, kakor tudi občasna prenočišča za potnike in pastirje. Upoštevati moramo
namreč, da je ta dolina edina naravna pot iz današnje Slovenije do morja preko strmih kraških
pobočij.
Jama z okni
Vodovod
Od samega izvira Glinščice, so že v prvem stoletju stari Rimljani napeljali 14 km dolg vodovod vse
do središča Trsta. Baje je v jamah na pobočju Stene bivala stalna vojaška posadka, ki je vodovod
stražila. Deloval je do šestega ali sedmega stoletja, ko je bil namenoma poškodovan. Celo veliko
pozneje, v osemnajstem stoletju, je bil še toliko ohranjen, da je mestna uprava resno mislila na
njegovo obnovitev za preskrbo Trsta s pitno vodo. Načrt je bil opuščen, ko so začeli zajemati
vodo iz drugih virov, predvsem iz Timave. Danes je še dobro ohranjenih le kakih sto metrov tega
starinskega dela.
Ostanki rimskega vodovoda
4
Dolina reke Glinščice
Mlini
Vzporedno s trgovino soli so se na Glinščici pojavili tudi mlini za obdelavo začimb, ki so
prihajale po morju do tržaške luke. Mlini niso mleli samo žitaric, pač pa predvsem
začimbe in droge, ki so nato skupaj s soljo potovale naprej proti osrednji Evropi. Na
velikem trgu, ki je še danes središče vasi Boljunec pred vhodom v dolino Glinščice, je bilo
nekakšno zbirališče tovornih vozov, ki so donašali blago iz ladij in so tu čakali, da pridejo
na vrsto pri mlinarju. Čeprav so zadnji mlini delovali še v dvajsetem stoletju, ni o njih
skoraj več sledi. Struge, ki so bile z velikim trudom izklesane v živem kamnu, so
zaraščene in zakopane.
Železnica
Leta 1841, so Avstrijci zasnovali železniško povezavo z Benetkami, Trstom in Istro preko
Ljubljane. Za uresničenje mreže je manjkala samo hitra povezava med Istro in Trstom, to
je odcep pri Hrpeljah in kratka proga skozi dolino Glinščice do Trsta. Na tej progi odvijal
potniški promet.
Predvsem so se vlaka posluževale kraške in
istrske kmetice, ki so oskrbovale Trst z doma
pridelanimi živili.
Po drugi svetovni vojni so nekaj časa vlaki
vozili iz mesta do Drage (pod Kozino), ki je
bila zadnja postaja pred mejo. Ob koncu leta
1958 je bila proga ukinjena in leta 1966 so
bile tračnice odstranjene.
Ostanki stare proge
Sedaj je preurejena v rekreacijsko traso.
5
Dolina reke Glinščice
Biološke značilnosti
V tej dolini so se ohranile številne alpske in mediteranske rastline, ki so daleč naokoli izumrle
v ledenih dobah (alpski volčin, šmarna hrušica, primorska košeničica in druge).
Prav tako so se ohranile številne živali, predvsem več vrst plazilcev in dvoživk, ki so izven te
doline že prava redkost. Omeniti velja »črnico s kravato«, kakor domačini imenujejo kačo
belouško, ki biva ob vodi, saj se hrani pretežno z ribami in žabicami. Tudi hribski urh
(ali »rumeni smrduh«, kakor mu pravijo) prebiva na tem območju. Na razmeroma majhni
površini so do zdaj zabeležili tudi 130 vrst ptic, od katerih jih 70 tu gnezdi.
Šmarna hrušica
Alpski volčin
Primorska košeničica
Belouška
Črnopikčasta kuščarica
6
Dolina reke Glinščice
Geografske značilnosti
Najznačilnejša posebnost doline je nenadni in opazni prehod med celinsko-predalpskim in
sredozemskim podnebjem.
Sotesko Glinščice zaznamujejo geološke posebnosti, kraških pojavi, flora in favna.
Zgornji del doline, nad slapom, ima pravo kontinentalno klimo, medtem ko je spodnji del
izrazito mediteranski. Ker so razni predeli različno izpostavljeni bodisi soncu kot burji, je pri
istih višinah tudi preko 10°C razlike, kar seveda odločilno vpliva na lokalno rastlinstvo.
Tudi geološko se zgornji tok Glinščice bistveno razlikuje od spodnjega. Reka najprej teče po
flišu med bujnim rastlinstvom, nato se preko slapa prelije na izrazito kraška tla, med skalovje
in soteske, kjer je rastlinstvo redko in skromno.
Sliki slapa
Zaradi teh posebnosti nudi dolina izredno priložnost za preučevanje različnih geoloških
pojavov, kakor tudi rastlinstva in živalstva.
7
Dolina reke Glinščice
Naravni rezervat doline Glinščice
(italijansko Riserva naturale della Valle Rosandra) je naravni rezervat na območju občine
Dolina v Furlaniji-Julijski krajini. Rezervat je bil ustanovljen z odlokom 30. septembra 1996.
Kot posebno zaščiteno območje je rezervat vključen v evropsko omrežje Natura 2000.
8
Dolina reke Glinščice
Zaključek:
Spoznali smo, kje Glinščica izvira, kje se nahaja Dolina Glinščice in ravno tako naravni rezervat.
Omenili smo, le nekaj živali in rastlin, ki živijo oz. rastejo na tem območju, saj je tovrstnih primerkov
veliko več. Priporočam, da si dolino Glinščice ogledate v živo in spoznate še druge značilnosti
naravnega rezervata.
9
Dolina reke Glinščice
Viri in literatura:
A. Stančič: Geografska učna pot po dolini Glinščice : diplomsko delo, Koper 2008.
Naravni park Doline Glinščice, Dolina 2009. (Zgibanka)
Guide naturalistiche Picea: Parco naturale della Val Rosandra = Naravni park Doline Glinščice, 1998.
Internetni viri:
www.kam.si/zanimivosti/dolina_reke_glinscice.html, (28. 11. 2010)
www.klanec.si/Glinscica/dolina_glinscice.htm, (27. 11. 2010)
http://sl.wikipedia.org/wiki/Naravni_rezervat_doline_Glin%C5%A1%C4%8Dice, (28. 11. 2010)
www.zglavocezbalanco.com/plezanje/glinscica, (30.11.2010)
www.sl.wikipedia.org/wiki/Dolina_Glinščice_pri_Trstu, (30.11.2010)
10