1. No category

IVAN JOHN JAGER
Ivan John Jager v svoji pisarni, Minneapolis, 1926
•16. maja 1871 se je rodil v železniški čuvajnici 365 A nad
Bistro.
•Po selitvi v Ivanje Selo je ljudsko - pripravljalno šolo obiskoval na Uncu pri Rakeku.
•Leta 1882 je odšel na šolanje v Ljubljano. Na realki je nanj
bistveno vplival učitelj slovenščine Fran Levec, ki je Jagru
vzbudil ljubezen do slovenstva. Učenci so se organizirali v
tajnem društvu Sloga, »gradili Jugoslavijo in čitali južne brate
že v realki.« Družil se je z Murnom, Cankarjem, Kettejem.
•1892-1898 je študiral na Politehniki na Dunaju kot štipendist
Kotnikove fundacije. Med študijem je bil soustanovitelj in član
Kluba slovenskih tehnikov. Potegoval se je za širjenje tehničnih ved med Slovenci in za oživljanje domače industrije.
•Med študijskimi počitnicami je v Ribnici poučeval otroke
sodnika Erhovniča.
Avtorica razstave Brata Jager: Nataša Oblak Japelj
Sodelavci: Franci Dovč, Marija Oblak Čarni, Janez Žitko,
Ana Arh, Aljaž Ciber
Razstavo sta omogočila: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika,
Muzejsko društvo Vrhnika
Oblikovalka: Milena Oblak Erznožnik
Vrhnika, november 2010
•Ves čas študija je zbiral, risal, fotografiral, popisoval in analiziral
predmete ljudske umetnosti: pirhe, dele narodnih noš, stavbno pohištvo in opremo slovenskega doma. Sodeloval je tudi z arheologom Müllnerjem in zanj ilustriral nekaj znanstvenih razprav.
•1898-1901 je bil asistent pri svojem profesorju Karlu Mayrederju in
Oswaldu Gruberju. Sodeloval je tudi z Maksom Fabijanijem.
•Že v času študija in takoj po diplomi je sodeloval na številnih natečajih in drugih arhitekturnih projektih: mestna hiša v Idriji, župnišče v Žireh, ledenica v Tivoliju, načrt podstavka Vilharjevega spomenika v Postojni, prezidava in oprema Valenčičeve hiše in hleva v
Ilirski Bistrici, dve mlekarni - v okolici Karlovih Varov in v Brnu.
•Leta 1898 je opremil notranjost Narodne kavarne v Ljubljani v izrazito dekorativnem narodnem slogu, ki je povzemal narodne ornamete. Kavarna je bila uničena leta 1932.
•S Fabijanijem je sodeloval pri popotresnem urbanističnem načrtu
za severni del Ljubljane, pri urejanju poljskega mesta Bielsko ter pri projektiranju palače Portois-Fix na Dunaju. Skupaj sta pripravila načrte za spomenik baronu Čehovinu v Branici.
•Leta 1900 je na Pariški svetovni razstavi uredil dva salona: Okrogel
vogalni salon v rdeče beli kombinaciji in Makartov salon. Za oba je
prejel zlati medalji.
•Bil je reformator na področju knjižne opreme v času začetka moderne na Slovenskem. Za založnika Schwentnerja je v secesijskem
slogu opremil dela Otona Župančiča, Čaša opojnosti 1899 in Pisanice 1900, dela Ivana Cankarja, Vinjete 1899 in Za narodov blagor
1901. Opremil je tudi revije Slavjanski vek, Mladinska knjižnica,
Slovenka, Zvonček.
•Leta 1900 je izdelal načrt za zadružno mlekarno v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Zgradili so jo šele v letih 1903-04 in se precej oddaljili
od arhitektove zamisli.
•Ker doma ni dobil večjih naročil, je sprejel ponudbo za obnovo avstrijske ambasade v Pekingu. Junija 1901 je preko Trsta odpotoval
proti Kitajski. Njegovo dolgo potovanje je slikovito dokumentirano
na razglednicah, ki jih je redno pošiljal zaročenki Selmi Erhovnič.
•Potovanje je izkoristil tudi za seznanjanje z navadami in življenjem ljudi. Med nekajmesečnim bivanjem na Kitajskem in kasneje obiskom Japonske je zbral obsežno zbirko predmetov vzhodne
umetnosti.
•27. januarja 1902 se je izkrcal v San Franciscu in z vlakom odpotoval v Minneapolis, kje ga je pričakal brat Francis.
•Istega leta se je Johnu v Ameriki pridružila Selma in naslednje leto
se jima je rodila edinka Katarina.
Urbanisti~ni inštitut
Republike Slovenije
•Leta 1903 je dobil naročilo za izdelavo zemljevida širše
okolice »mest dvojčkov« St.Paula in Minneapolisa, ki ju deli
Mississippi. Bil je prvi na svetu, ki je skupaj s sodelavci naredil skico tako obsežnega teritorija iz ptičje perspektive.
Od tedaj je Jager intenzivno sodeloval pri urbanističnem
načrtu za Minneapolis s širšo okolico in se uveljavil kot
»graditelj Minneapolisa«.
•V mestu si je 1904. zgradil družinsko hišo in v svoji ulici
sam zasadil drevored rdečih ceder po katerih so ulico kasneje poimenovali »Red Cedar Lane«. Arhitekturo je vselej
povezoval z naravnim okoljem. Praktično je preizkusil in
realiziral svoje ideje o arhitekturi in oblikovanju prostora
pri gradnji svoje počitniške hišice na otoku v Volčjem zalivu
jezera Vermilion.
•Do leta 1908 je sprojektiral vrsto cerkva in drugih cerkvenih
in civilnih zgradb. Od 1909 do 1933 je delal pri gradbenem
podjetju Hewitt & Brown.
•Leta 1914 sta bila zakonca Jager na študijskem potovanju po
Evropi.
•Leta 1917 je odšel kot prostovoljec ameriškega Rdečega križa kot arhitekt in prevajalec, skupaj z bratom Francisom na
Solunsko fronto.
•Po prvi svetovni vojni ga je dr. Ivan Prijatelj vabil na novo
ustanovljeno Ljubljansko univerzo. Zaradi pogodbe z ameriškim gradbenim podjetjem se vabilu ni mogel odzvati.
•1933-1943 je bil svetovalec mestne urbanistične komisije Minneapolisa in sodeloval pri zveznih programih za urbanizem.
•Jager je ves čas spremljal razvoj svetovne arhitekture in bil
dolga leta sourednik strokovne revije Northwest Architect.
•Vedno bolj se je nagibal k jezikoslovju in zgodovini. S slovenščino je poskušal razvozlati etruščanske napise. Vseskozi se je ukvarjal tudi s kitajsko in japonsko umetnostjo.
Ustvaril si je zelo bogato zbirko vzhodne umetnosti, ki jo je
njegova žena, po njegovi smrti, skupaj s knjižnico, biografsko-dokumentarnim gradivom in etnološko zbirko podarila
Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.
•Jager je vseskozi ohranil tesne zveze z domovino. V slovenske ustanove je pošiljal strokovne knjige, revije in razno
strokovno literaturo. Ohranilo se je precej pisem, zlasti prijatelju Plečniku s katerim je drugoval že od mladosti.
•31. oktobra 1959, je do zadnjega aktiven umrl v starosti
88 let, na svojem domu, na Ulici rdečih ceder št. 6.
Ob 140. obletnici rojstva
arhitekta Ivana Johna Jagra
vas vljudno vabimo
na odprtje gostujo~e razstave
BRATA JAGER
Arhitekt
Ivan John Jager
(1871–1959)
in
Duhovnik in ~ebelar
Franc Francis Jager
(1869–1941)
ki bo v torek,
14. junija 2011, ob 18. uri
v knjižnici
Urbanisti~nega inštituta RS,
Trnovski pristan 2,
Ljubljana.
Razstava bo odprta do 31. julija 2011,
od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure,
ob torkih tudi od 15. do 17. ure.
BRATA JAGER
OTROŠTVO IN MLADOST
»Začela pa sva kot srajčnika nad Verdom.«
12. maja 1874 so družino »pahnili na 712... dež nas je
pral, prišli pod večer z vozičkom potirnim in hlebcem
kruha spečenim še v starem domu nad Bistro.«
Francelj in Janezek, prvi in drugi od dvanajstih otrok
Katarine in Andreja Jagra, rojena v železniški čuvajnici št. 365 A med Bistro in Verdom... sta skupaj začela odkrivati svet v bližini domačije sredi vse tiste
tihe skrivnosti menišijskega gozda in bučnega prometa C.kr.priv. Južne železnice na Trst in Dunaj, se skupaj podajala do mikavnih znamenj okolice in sledila čudom stvarstva, izprva onim v bližini, pozneje onim v večji daljavi.
Kasneje sta skupaj živela in se učila v šolah v Ljubljani. »Ko je mama Katerina ki je prišla vsakega meseca pogledati za fantoma in plačati za njima kvartir in kako se
obnašata, če ubogata in kako sta pridna...«
»Od bližnje hiše 366 nosil naju je oče v oprtem tolminskem
košu domov. To se nama je zdelo imenitno; koš je cencal
in držala sva se okrajnika, stoječa na dnu koša, ogledujoča
gozdne in železniške lepote. Srne so se pasle po obrunkih in
bežale pred čudno to nošo v goščave. Kako dobro se je zdelo
materi, da sva prišla domov v košu... oče je bil pohvaljen...«
Pred prazniki in počitnicami sta se vračala domov: »Od Ljubljane do Vrhnike štiri ure hoda po Cesarski veliki cesti. To
pot sva prebrusila ko sva šla domov peš v Ivanje Selo. Dobro se spominjam kraja kjer zavije cesta pod Močilnikom
okoli kraške robari. Tam je stalo zapisano »Začetek Krasa«.
Od ondi naprej se nama je zdelo, da sva že doma.«
Skupaj sta odkrivala čare barv, ki jih ponuja narava...
»Mnogo sva poslikala z rumeno paštiko, ki sva jo pridobivala od praška rumenega kamna z dodatkom lastne vodice. Tudi sva pekla hlebce od rudeče kraške gline. Rumenemu okru sva dodala v jeseni novo barvo. Rastel je pod hišo
hobat. Nabrala sva hobatovih jagod, namečkala sva jih v
lesenem koritcu, dodala močniku človeške vodice, in bila
je tinta. Kdo ve kaj vse sva popisala z njo? Namakala sva
vanjo lesene klinčke in pisarila...«
Krute šolske razmere – naraščajoče nemškutarstvo, ki mu
je nasprotoval, so Francetu vzela vse možnosti za nadaljnje
šolanje, nad njegovo usodo so se zgrnili najtemnejši oblaki... nov sončni žarek je prisijal iz Amerike... misijonar Solnce, ga je en dan pred njegovim 18. rojstnim dnem pripeljal v
New York, kjer je postal Francis in duhovnik in predvsem z
dušo in srcem čebelar, celo profesor čebelarstva.
Skupaj sta se čudila mogočnosti bližnjega Ljubljanskega
vrha in občudovala skrivnostni Triglav v daljavi. Prve občutke glasbe jima je nudilo igranje na pokončne iglice na
štorih posekanih Galetovih hoj, zvok železniške piščalke,
ki se je mešal z veselim in južnim zvonenjem in potrkavanjem od Sv. Trojice, ptičjim petjem...
Skupaj sta pila modrosti očeta Andreja, ki je bil sadjerejec
čistega najnaprednejšega kova za tiste čase, deda Martina ob
njegovem čebelnjaku v Goričah pod Nanosom... skupaj sta
uživala milino matere, ki je sedeča na hišnem pragu s krompirjevimi olupki hranila srne. Z materjo sta hodila prat perilo
dol, na jez Bistre...
Od novega doma – železniške čuvajnice v bližini Ivanjega Sela sta ubirala dolgo pot do šole na Uncu.
Tri leta kasneje so za njim prišli še ovdoveli oče z mladoletnimi brati. Čez štirinajst let pa se je družini, katere
priimek so tu izgovarjali »Džeger«, pridružil še Ivan-John,
že priznan arhitekt, ki je do takrat pustil svoje sledi v rodni
deželi v Evropi in v daljni Kitajski.
»Pri Sv. Pavlu kjer so naju h krstu držali lepo zvone zvonovi, nisem jih pozabil še iznad bistriških gozdov.«
V svečanu, 1939
6 Red cedar Lane, Minneapolis, Minn.
John Jager
Prav je, da bratov Jager ne pozabimo, saj sta nam s svojim
življenjem in delom še danes lahko za vzor in v ponos.
FRANC FRANCIS JAGER
•2. aprila 1869 se je rodil v železniški čuvajnici
365 A nad Bistro materi Katarini, rojeni Primožič
in očetu Andreju Jagru kot prvi od dvanajstih otrok.
•Maja 1874 se je družina preselila v Ivanje Selo
v čuvajnico št. 712.
•V Ljudsko šolo je hodil na Unec in (eno sezono) na Vrhniko.
• Leta 1880 se je začel šolati v gimnaziji v Ljubljani. Dva meseca pred končnimi izpiti za nadaljevanje šolanja na univerzi so ga skupaj z ostalimi petnajstimi sošolci, ki so se uprli
krivičnemu - nemško naravnanemu šolskemu sistemu, izključili iz gimnazije.
•Preko sošolca je prišel v stik z misijonarjem Janezom Metodom Solncem, ki je iskal slovenske fante za študij bogoslovja v Ameriki.
•6. februarja 1887 je preko Bremna skupaj z misijonarjem
zapustil Evropo in 1. aprila 1887 pripotoval v New York.
•V St.Paulu v državi Minnessota je vstopil v kolegij sv.Tomaža
in postal študent bogoslovja Francis.
•8. januarja 1890 je v železniški čuvajnici Loka pri Zidanem
mostu umrla mati Katarina Jager in še isto leto se je Francetu v Ameriki pridružil oče z otroci.
•16. decembra 1892 so Francisa posvetili v duhovnika. Prve
mesece je bil katehet v deški reformistični šoli v kraju Red
Wing, nato pa kaplan v Minneapolisu.
•Od oktobra 1893 je kot župnik v župniji Marshall oskrboval
in upravljal nova področja. Bil je odličen organizator; ustanavljal je nove duhovne postaje in gradil nove cerkvene
objekte.
•Leta 1898 je bil premeščen v cerkev Sv. Elizabete v Minneapolis, kjer je ostal deset let. Že tu je začel čebelariti vendar
je imel probleme s prebivalci, ki so se bali čebel.
•3. februarja 1902 je pričakal brata Ivana-Johna, ki se je družini pridružil v Novi domovini.
•Leta 1908 se je preselil v župnijo Sv. Bonifacij, kjer je po
načrtih brata arhitekta zgradil župnišče, dvorano, šolo ter
prenovil cerkev. Ob tem je razvil še čebelarstvo s stotimi
panji čebel in zasadil velik sadovnjak.
•Leta 1909 je v vasici Mound ob jezeru Minetoka preuredil
staro gozdarsko šolo v cerkveno šolo in zgradil manjšo Cerkev naše Gospe ob jezeru (The Church of our Lady of the
Lake in Mound).
•Leta 1913 ga je Svet državne univerze v Minneapolisu izvolil
za prvega profesorja čebelarstva. Kasneje je postal predstojnik odseka za čebelarstvo in vodja kme tijske poskusne postaje ter svetovalec na kmetijskem ministrstvu.
•Kot gostujoči profesor je predaval tudi na univerzi v Regini
v Kanadi.
•Ves čas je predaval, vodil tečaje in zborovanja ter spodbujal
državljane k čebelarjenju, ki prinaša dobiček in zadovoljstvo. Kot govornik in kot človek je bil izredno priljubljen.
•Strokovne članke in razprave je objavljal v ameriških čebelarskih glasilih in v univerzitetnih publikacijah.
•Leta 1917 ga je zvezna ameriška vlada poslala na Solunska
bojišča kot predstavnika ameriškega Rdečega križa, da oceni potrebe po pomoči za civilne žrtve vojne na Balkanu. Po
treh mesecih se je vrnil s poročilom.
•V spremstvu štirih kapetanov med katerimi je bil tudi brat
John, se je istega leta z izdatno pomočjo v živilih, obleki,
semenih, delovnih strojih in orodju vrnil nazaj v zaledje
Solunskega bojišča. V bližini vasi Kremljani v Makedoniji
so postavili taborišče in usposobili domačine za ravnanje s
kmetijskimi stroji. Obdelovali so polja, želi žito, sušili seno
in hranili onemogle ljudi in konje na fronti.
•17. septembra 1917 je bil Francis Jager odlikovan z Redom
Sv. Save tretjega razreda v zahvalo za dragoceno pomoč.
Obenem so bili odlikovani tudi vsi člani njegovega spremstva. Francis Jager se je pridružil še zdravnikom, ki so spremljali prodirajočo srbsko vojsko proti severu – pomagal je
ranjencem, tolažil umirajoče, pisal pisma in oporoke. Zaradi izčrpanosti je hudo zbolel.
•Leta 1919 se je vrnil v Ameriko, v župnijo Sv. Bonifacij.
•V gradu, v Bistri, vedo povedati, da sta brata spotoma obiskala tudi svoj rojstni kraj.
•Leta 1921 se je vrnil v Mound, kjer je v naslednjih letih po
načrtih brata Ivana postavil novo cerkev in župnišče. Nadškof se je Jagru ob jubileju zahvalil za vodenje izgradnje
trinajstih cerkva.
•Na univerzi v Minnesoti je predaval do leta 1929. Vmes je
potoval po državah ZDA, delil nasvete čebelarjem, selekcioniral, redil in razširjal čebelje matice. Pripravljal je tudi
izobraževalne radijske oddaje o čebelarstvu.
•Zadnja leta je Francis Jager zime prebil skupaj s svojimi
čebelami v toplejši Lousiani v kraju Aleksandrija na jugu
ZDA. Tam je umrl 30. januarja 1941.