1. No category

GORE
48
nedelja,
11.
2015
Veselje do gora
januarja
Osebni arhiv
Jernej Knop, gorski vodnik
G
Tatjana Vrbnjak
orsko vodništvo
ima v Sloveniji dolgo tradicijo, začelo
se je, ko so domačini, v glavnem lovci in pastirji,
v naš gorski svet začeli voditi
prve botanike in druge izobražence in tudi turiste, ki so v sebi
začutili željo po osvajanju tega
sveta - na primer Julius Kugy
in drugi so v naše gore hodili z
vodniki. Na prelomu 19. in 20.
stoletja je bilo gorsko vodništvo
zelo močno razvito, po drugi
svetovni vojni pa je dejavnost
precej zamrla.
Po osamosvojitvi Slovenije so
se naši gorski vodniki ponovno povezali z Mednarodnim
združenjem gorskih vodnikov.
V Sloveniji ima licenco gorskega
vodnika 80 ljudi, aktivno jih vodi
približno polovica, od teh mnogi
v tujini. Med mlajšimi gorskimi
vodniki je Jernej Knop, ki prav
danes pelje dva prijavljena na
Triglav.
Po vsem svetu
Gorski vodniki morajo znati
plezati v skali in ledu, obvladati
morajo tudi turno smučanje.
Kako človek sploh postane gorski
vodnik? "Redni del usposabljanja traja najmanj tri leta (od tega
eno leto v tujini na ledenikih,
ker teh pri nas ni), nato je še leto
dni pripravništva. Šolanje se
izvaja v okviru Združenja gorskih
vodnikov, ki je član Mednarodne
zveze gorskih vodnikov. Ko gorski
vodnik pridobi to mednarodno
licenco, lahko vodi kjerkoli po
svetu. Licenco je treba obnavljati,
enkrat zimske in spet drugič kopne tehnike," razlaga Jernej Knop.
Mimogrede, slovenski gorski
vodniki so v svetu zelo cenjeni.
O razliki med planinskim in gorskim vodnikom pa: "Ja, ljudje to
precej enačijo, ni jim jasna razlika.
Planinski vodniki, ki se šolajo v
okviru Planinske zveze Slovenije po določenih kategorijah, za
katere potem dobijo licenco za vodenje, so usposobljeni za vodenje
lažjih tur in vzponov, pri katerih
ni potrebna uporaba vrvi. Pri gorskih vodnikih pa je poudarek prav
na tem, torej na vodenju na vrvi za
varno izpeljavo ture."
Odkriti drugemu lepote
gorskega sveta
Zakaj se je Knop odločil postati gorski vodnik? "Izhajam iz
alpinističnih vrst in že v okviru
alpinistične šole sem začel delati s
podmladkom, bil sem inštruktor
mladih v alpinističnem odseku.
Če imaš željo delati z ljudmi, te
potegne v te vrste. Preprosto iz
želje po predajanju znanja in pa
odnosa, veselja do gora, drugemu
odkriti ta svet, ki meni toliko pomeni, mu pokazati čare in vse te
lepote. In videti v človekovih očeh
'iskrico', eno posebno zadovoljstvo, ki se mu odraža na obrazu na
kakšnem osvojenem vrhu ali po
turi, je tisto, kar mi pomeni največ. To zame predstavlja nagrado
pri delu; finančni vidik je resnično
v ozadju." Koliko pa vodenje sploh
stane? "Ceniki in tudi razponi so
Nekaj več
O
tem, kaj druži ljudi, ki se odločajo za gorsko vodenje, Jernej
Knop pravi: "Našim gostom je poleg zaljubljenosti v hribe
skupno to, da iščejo nekaj več. Nekateri iščejo neki presežek, nekateri pa nekoga, da jim pomaga stopiti na to pot, in potlej začnejo sami
bolj pogumno delati podobne samostojne vzpone."
200
G OR E
evrov je minimalna postavka
na turo, po navadi sta gosta dva
nedelja,
11.
januarja
2015
49
"Zelo zaželena je Martuljška skupina"
priporočeni, določi jih Združenje
gorskih vodnikov Slovenije kot
krovna stanovska organizacija.
Minimalna postavka je 200 evrov
na turo, in ker sta po navadi dva
gosta, se to razdeli praviloma na
pol. Je pa ta cena minimum za
dnevno vodenje." Vodi v gore raje
poleti ali pozimi? "Vsak letni čas
ima svoje posebnosti. Ne predstavljam si leta niti brez zimskega
niti brez letnega vodenja. Poleti
gre večinoma za plezalne vzpone,
neposreden stik s skalo, dnevi
so daljši in tudi ture so daljše,
pozimi pa je večja odmaknjenost,
večji mir in zimski vrhovi dobijo
poseben čar, sploh ko se naredijo
večerne ali pa jutranje barve - ko tista škrlatna barva zasije na snežni
pokrajini, je to nekaj čudovitega.
Ne bi se mogel odločiti, kateri
letni čas je lepši, a dejstvo je, da
je vodenje pozimi fizično in tudi
glede objektivnih nevarnosti subjektivne se trudimo povsem
izključiti - gotovo zahtevnejše."
Poleti plezanje, pozimi
prečenja in vzponi
Slovenci se za najem gorskega vodnika odločijo, kadar se
odpravijo v tuja gorstva in pa na
zahtevnejše cilje v naših gorah,
tujci pa tudi za manj zahtevne
markirane poti, saj se s tem
rešijo logistike: načrtovanje poti,
iskanje in rezervacij prenočišč
in podobno tudi prepustijo vodniku. Zdaj je približno polovica
strank tujcev, še nedavno je bil
njihov delež višji. In katere cilje
v naših gorah se obiskovalci gora
največkrat odločijo osvojiti v
družbi gorskega vodnika? "Poleti
so najbolj zaželeni določeni plezalni vzponi in zavarovane poti,
pozimi pa klasični pristopi na
vrhove, ki so sicer v letnih razmerah dosegljivi brez večjih težav, v
zimskem času pa so zahtevnejši
- tak je denimo Grintavec, prvak
Kamniških Alp, čez Dolge stene
ali čez Jame. Zelo zaželeni so
celo lažje dosegljiva. Vedno več je
tudi turnosmučarskih večdnevnih popotovanj po naših hribih,"
našteva Knop.
Kako pa je z opremo, sploh
pozimi je ta specifična in je najbrž
nimajo vsi? "Večina gostov je tako
'uhojena' in zelo aktivna preko leta, da si opremo priskrbijo sami.
Tistim, ki je nimajo in tujcem,
ki je nimajo s seboj, pa opremo
posodimo," pojasnjuje Knop in
dodaja, da ima gorski vodnik
običajno sam opremo še za dva.
Kaj pa zahteve glede fizične pripravljenosti, poznavanja uporabe
zimske opreme in podobno? "Meni je najpomembnejši in glavni
pogoj le dobra kondicija stranke,
medtem ko je poznavanje osnov
uporabe zimske opreme zaželeno, ni pa to pogoj, saj lahko osnov
gibanja z derezami, uporabe
cepina in ostalega gosta dovolj
kvalitetno podučim med turo
Robert Balen
pozimi tudi grebeni, na primer
Rinka - Skuta, pa severozahodni
greben Planjave (s Kamniškega
sedla na vrh Planjave in potem
skozi Repov kot v dolino), prečenje grebena Zeleniških špic v
zimskem času je tudi ena takih
zelo lepih atraktivnih tur. V Julijcih pa ima seveda Triglav svoj čar
in zmeraj ga bo imel: pozimi je
najlepši, ker ni tako obiskan, in v
snegu, s tistim 'morjem' oziroma
kopreno, ki se naredi spodaj, dobi
posebno privlačnost ... Pa tudi
drugi cilji so: Škrlatica je med malo zahtevnejšimi, povpraševanje
je za prečenje Škrnatarica-Dovški
križ, Rokavi, Oltar. Zelo zaželena
je Martuljška skupina, ker je poleti nedostopna, v zimskem času
pa je, ker je skala pokrita s snegom in ni krušljiva, zato včasih
Jernej Knop
samo, in če klienta ne poznam,
to tudi vedno storim. Je pa gost
ves čas navezan in zato hudo
predznanje ni potrebno, saj ga
vodnik varuje."
Tudi za darilo
Knop vodi tudi na ledno plezanje in na zimske plezalne vzpone.
"Za slednje kažejo interes po navadi ljudje, ki so vajeni gibanja po
gorah in imajo v sebi že izdelano
željo po plezanju. Zimske pristope
delajo večinoma kar sami, želijo
pa si še nekaj več ali pa na drugačen način. Ledno plezanje pa ima
večina ljudi za poseben izziv - led
je že sam po sebi bolj specifičen
element in je treba gosta na začetku peljati v kakšno lažjo smer,
da se ga navadi, zagotavlja pa to
poseben adrenalin in posebno
zadovoljstvo. Za oboje se odločajo
večinoma ljudje srednje generaci-
je, ki si to lahko finančno privoščijo, sami pa ne najdejo časa ali
pa družbe za to dejavnost, ali pa si
želijo izpolniti kakšne mladostne
cilje in želje. Na splošno pa se za
vodene ture odločajo zelo različni
ljudje, od študentov pa do ljudi v
zrelih letih, starih 60 let in več.
Pogosto je to tudi darilo ali pa
si vodenje par podari ob kakšni
obletnici in si ob taki priložnosti
ljudje uresničijo kako dolgoletno
željo - dva gresta na primer skupaj
čez Severno triglavsko steno, bodisi po Slovenski ali pa po Nemški
smeri, opravita kakšno grebensko prečenje itd. Praviloma so to
planinci oziroma gorniki, ki se ne
čutijo dovolj vešči ali gotovi vase,
da bi se sami podali po neki zanje
zahtevnejši poti ali po taki, ki jim
predstavlja poseben izziv oziroma
željo in jo zaradi varnosti raje
opravijo pod vodstvom gorskega
vodnika," pravi Knop. 
Izleti in obvestila
PD Večer Maribor
17. januar: Vincekov pohod, Podgorci. Informacije in prijave do
15. 1., Miro Breg, 031 482 199.
PD TAM Maribor
17. januar: Golica/Koralpe. Vodi
Jožica Meglič, 041 479 355.
PD Planika Maribor
17. januar: Izlet v neznano. Vodi
Srečko Partlič, 041 259 784.
18. januar: Vincekov pohod v Medžimurje. Vodita Franci Rajh, 041
797 712, Tone Koren, 031 250 366.
PD Skalca Hoče - Slivnica
17. januar: Vincekov pohod po
podgorskih goricah. Prijave
sprejema in vodi Olga Strmšek,
040 148 530.
PD Tisa Maribor
17. januar: Po Vincekovi poti,
Podgorci. Prijave sprejema
do 15. 1. in vodi Marjeta,
031 578 627.
18. januar: Po Vincekovi
poti - Medžimurje (Hrvaška).
Prijave sprejema do 13. 1. Delija,
040 526 543, vodi Marjeta.
PD Drava Maribor
24. januar: Rašica in Mengeška
koča. Vodita Nino Auer, 041 257
595, Viktor Munda, 040 595 393.
PD Maribor Matica
25. januar: Vinkov pohod po
"Štajerskih goricah". Informacije Bogdan Mak, 051 472 554.
PD Miklavž
28. januar: Mariborski parkKalvarija-Vinarje-PiramidaMariborski park (za planinske
veterane društva in druge
pohodnike). Prijave sprejema
do 26. 1. in vodi Darinka Kocbek,
031 522 573.
1. februar: Šober-Tojzlov vrhBrestaniški jarek-Žavcarjev
vrh-Šober. Prijave sprejema do
31. 1. in vodi Darinka Kocbek,
031 522 573.