ogrevajmo z obnovljivimi viri izberimo lesno
S P O D E Ž E L JA . S I št. 12 / 2012, 1. februar 2012 STROKOVNA PRILOGA O OBNOVLJIVIH VIRIH ZAČELI Z REGIJSKIMI POSVETOVANJI ZLATNIK IN SREBRNIK EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE SOCIALNO PODJETNIŠTVO PRILOŽNOST ZA ZADRUGE JABOLKA SO ODLIČNA PREVENTIVA KULINARIČNE POSEBNOSTI IZ SLOVENSKIH KONJIC 140 let zadružništva na Slovenskem OGREVAJMO Z OBNOVLJIVIMI VIRI IZBERIMO LESNO BIOMASO 쮿 IZ INTERVJUJA PROF. DR. FRANC POHLEVEN Mednarodno leto zadrug Naš les predstavlja za Slovenijo največje bogastvo, zame kot biologa pa je kar dar narave, ki ostaja v postaranih drevesih naših gozdov neizkoriščen. 쮿 STRATEGIJA O OBNOVLJIVIH VIRIH ENERGIJE S prizadevanji v smeri blaženja podnebnih sprememb in s povečevanjem cen energije postajata kmetijska in gozdarska biomasa ponovno pomembnejši. 'H³HOQDEDQND6ORYHQLMHGG.RORGYRUVND/MXEOMDQD UVODNA MISEL LES NAŠE NARAVNO BOGASTVO dr. Nike Krajnc, Gozdarski inštitut Slovenije Vsi že vemo in se v večini tudi zavedamo dejstva, da je Slovenija ena od najbolj gozdnatih dežel v Evropi. Vprašanje pa je, ali se zavedamo, da je les eno od naših najpomembnejših naravnih bogastev. Les je bil in še vedno je pomemben material in energent. V zadnjih letih ugotavljamo, da se poraba lesa v energetske namene povečuje, predelava lesa se zaradi velike krize v lesni industriji na žalost zmanjšuje, povečujeta se posek v gozdovih in izvoz okroglega (nepredelanega) lesa. Glavni razlogi za take trende so splošna ekonomska kriza, višanje cen fosilnih goriv, razviti trgi v sosednjih državah in ugodna nepovratna sredstva države. S PODEŽELJA.SI Izdajatelj: Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Sedež uredništva: Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Odgovorna urednica: mag. Anita Jakuš Pomočnica urednice: Bojana Jerina Tisk: Grafiko, d.o.o., Ponova vas 72, 1290 Grosuplje Računalniška postavitev in priprava za tisk: Studio N, Ljubljana Lektoriranje besedil: Lidija Jurman Naklada: 40.000 izvodov Časopis je brezplačnik, ki izhaja dvakrat mesečno Spletna izdaja časopisa na www.spodezelja.si Datum natisa: 1. februar 2012 Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo v letu 2011 že drugič analizirali proizvodnjo lesnih sekancev in drv v Sloveniji. V analizo smo zajeli več kot 120 lastnikov sekalnikov ter 97 lastnikov cepilnih ali cepilno-rezalnih strojev. Glede na rezultate analize ugotavljamo, da se je proizvodnja sekancev v zadnjih letih skoraj podvojila in je v letu 2010 znašala že več kot 750.000 nasutih kubičnih metrov sekancev. Prav tako se je bistveno povečalo število lastnikov sekalnikov, saj smo jih leta 2009 našteli nekaj več kot 60, leta 2011 pa že okrog 120. Zanimiv podatek je tudi, da se izvozi približno 30 odstotkov sekancev ter da je večina sekancev izdelana iz lesnih ostankov in ne iz okroglega lesa. Ta podatek niti ne preseneča, saj so cene drv zelo ugodne in zato je bolj smiselno okrogli les slabše kakovosti predelati v drva ter le najslabši les in sečne ostanke predelati v sekance. Podatki o proizvajalcih lesnih sekancev in polen bodo v kratkem izšli v katalogu, ki bo javno dostopen na: www.biomasstradecentre2.eu. Za nadaljnji razvoj gozdno-lesnega sektorja potrebujemo sodobne in učinkovite proizvodne verige, kar pomeni, da potrebujemo močne poslovne vezi med lastniki gozdov ter gozdarskimi, lesnimi in energetskimi podjetji. Pomembna sta tudi večja tržna naravnanost nekoliko večjih lastnikov gozdov (takih, ki imajo 10 ali več hektarjev gozda) ter njihovo kapitalsko in poslovno povezovanje. Za nadaljnji razvoj potrebujemo tudi pozitivno naravnanost države in lokalnih skupnosti, ki bodo prepoznale gozdarstvo, lesarstvo in energetsko rabo lesa kot priložnost za razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest. Kot posamezniki smo majhni in neopazni, kot skupina, ki nastopa na trgu enotno, smo lahko močni in pomembni – to bi moral biti moto povezovanja lastnikov gozdov in drugih akterjev v proizvodne verige. ISSN 2232–4038 3 STROKOVNA PRILOGA O OBNOVLJIVIH VIRIH OBNOVLJIVI VIRI ENERGETSKA PRILOŽNOST SLOVENIJE Slovenija si je na dolgi rok postavila zelo ambiciozen, a družbeno in okoljsko odgovoren ter za gospodarski razvoj nujen energetski cilj: do leta 2020 želi delež obnovljivih virov energije povečati od zdajšnjih 19,9 na kar 25 odstotkov v končni porabi vse energije v državi, pri čemer naj bi se delež obnovljivih virov v prometu dvignil na 10 odstotkov, pri ogrevanju na 33 odstotkov in pri proizvodnji slovenske električne energije na dobrih 40 odstotkov. virov energije v Sloveniji je porabljenih za toplotne namene (59 %), preostali del pa za proizvodnjo električne energije. Po podatkih Statističnega urada RS se 44,8 odstotka gospodinjstev ogreva na lesno biomaso, skupaj s sončno energijo obnovljive vire energije uporablja za ogrevanje 45,8 odstotka gospodinjstev. Obnovljivi viri so tako priložnost, ki jo ob stalnem dvigovanju cen fosilnih goriv velja uporabiti in izkoristiti v večji meri. Med obnovljive vire energije štejemo veter, sonce (toplotna in fotovoltaična energija), vodo (hidroelektrična energija), energijo plimovanja, geotermalno energijo in biomaso, ki so najpomembnejše alternative fosilnim gorivom, kamor spadata nafta in plin. Z njimi zmanjšujemo emisije toplogrednih plinov pri proizvodnji in porabi energije. Ker v Sloveniji okoli 70 odstotkov celotne primarne energije za svoje potrebe uvozimo, se obnovljivi viri energije, poleg njihovih ugodnih socialnih in okoljskih učinkov, štejejo tudi za pomembno nacionalno strateško zalogo energije. Med obnovljivimi viri po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije (Čebul, Krajnc, Piškur, 2011) prevladujeta lesna biomasa (53 %) in hidroenergija (38 %). Največ obnovljivih Za povečanje deleža obnovljivih virov energije v državi pa je bistveno doseči tudi večji in učinkovitejši izkoristek lesne biomase, ki je zdaj še premalo izkoriščena. Potencial lesne biomase, ki skupaj z drugimi sestavinami trdne biomase (črnim lugom, kostno moko, maščobami, papirnim muljem) predstavlja kar 60 odstotkov vseh najpomembnejših obnovljivih virov energije v Sloveniji, znaša po zbranih podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije na podlagi ocen Zavoda za gozdove Slovenije okoli 2 milijona kubičnih metrov. Številka se nanaša le neposredno na gozdove, zato je treba gozdnemu potencialu lesne biomase prišteti še ostanke lesne industrije, ki jih je po ocenah med 500 in 600 tisoč ton na leto in so v energetske namene večinoma že izkoriščeni. § Onovljivi viri velika, a premalo izkoriščena energetska možnost. Viri lesa, uporabljenega v energetske namene, so: – les iz gozda in nasadov (droben les in les slabše kakovosti, vejevje, grmovje), – stranski proizvodi in ostanki iz lesnopredelovalne industrije (odpadni kosi, žagovina, lubje), – odslužen les v gospodinjstvih in industriji, ki je pri uporabniku že zadostil svojemu osnovnemu namenu in ga ta jemlje kot odpadek. Z lesno biomaso pridobivamo predvsem toploto, ki jo uporabimo za ogrevanje ali proizvodnjo električne energije. Njene prednosti so, da prispeva k čiščenju gozdov, zmanjšuje emisije CO2 in SO2, zmanjšuje uvozno odvisnost, je obnovljiv vir, zagotavlja razvoj podeželja ter odpira nova delovna mesta. Slabost izkoriščanja lesne biomase je predvsem visoka cena tehnologije. 4 STROKOVNA PRILOGA O OBNOVLJIVIH VIRIH LES NAŠA NAJPOMEMBNEJŠA SUROVINA Fotografija arhiv Jošt Jakša, ZGS Za Slovenijo je les ena od najpomembnejših obnovljivih surovin v državi, saj imamo zelo veliko gozda, ki ga lahko uporabimo za energetske namene, in pomeni izjemno razvojno priložnost. Les kot energent je v Sloveniji lahko dobra alternativa fosilnim gorivom, saj je aktivno vključen v krogotok ogljika, je domač in obnovljiv vir energije, je varen vir energije v smislu samooskrbe, je lokalno dosegljiv vir, sodobna raba lesa za ogrevanje pa je udobna. Po podatkih Statističnega urada RS se je leta 2009 z lesom ogrevalo že več kot 300.000 gospodinjstev, od tega kar tretjina gospodinjstev pridobiva les za ogrevanje iz gozdov in ga pripravlja sama. Gospodinjstva so leta 2011 porabila 1.137 tisoč ton lesnih goriv, med katerimi prevladujejo polena. § Dva kilograma pelet imata enako energijsko vrednost kot liter kurilnega olja. To pomeni, da bomo za vsakih 1000 l kurilnega olja porabili 2 toni pelet. Fotografija arhiv Jošt Jakša, ZGS Tradicionalna oblika lesnih goriv v Sloveniji so drva, v zadnjih letih pa se vse bolj uveljavljajo tudi lesni sekanci, peleti in briketi. Poleg uporabe lesa v gospodinjstvih pa je vse več daljinskih in manjših skupinskih sistemov ogrevanja. Narašča tudi število javnih stavb, kot so šole, vrtci, poslovno-stanovanjski objekti, nakupovalni centri in drugi, kjer za ogrevanje uporabljajo les. Prvi projekti manjših skupinskih ogrevalnih sistemov na osnovi lesne biomase so bili uresničeni v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja v avstrijskih vaseh. Male kotlovnice z zmogljivostjo med nekaj 100 kW in 5 MW so oskrbovale s toploto manjše skupine hiš, vrtce, šole in druge javne stavbe. V večini primerov so v te vrste obratov investirali kmetijske zadruge in združenja lastnikov gozdov, ki so želeli koristno uporabiti les slabše kakovosti iz lastnih gozdov ter si s tem zagotoviti nov vir dohodka. 5 Lesno biomaso glede na končno obliko kuriva razdelimo: Drva Drva so les, ki je razžagan in po potrebi cepljen z namenom energetske izrabe v napravah, kot so peči, kamini ali kotli za centralno ogrevanje individualnih hiš oziroma stanovanj. Drva imajo praviloma določeno dolžino od 150 do 1000 mm. Ogrevanje z njimi je najprimernejše za lastnike gozdov, ki si lahko sami pripravijo drva. Lesni sekanci Sekanci so kosi sesekanega lesa, veliki do 10 cm. Običajno sekance izdelujemo iz drobnega lesa, lesa slabše kakovosti ali iz lesnih ostankov. Kakovost sekancev je odvisna od vhodne surovine in tehnologije drobljenja. Njihova velikost se prilagaja kurilni napravi. Primerni so kot najustreznejše biogorivo za srednje velike kotle, ki jih lahko uporabljamo tako v mikro sistemih kot tudi pri daljinskih sistemih ogrevanja naselij. Prodajajo se glede na težo in z določeno vsebnostjo vode, saj sta to glavni merili za izračun vsebnosti energije. Največja slabost lesnih sekancev je v tem, da tako skladišče kot zalogovnik zahtevata relativno veliko prostora, precej več kot kotli na plin ali kurilno olje. Zato se v zadnjem času v enodružinskih hišah bolj uveljavljajo lesni peleti, ki so ne le veliko kompaktnejši od sekancev, temveč tudi veliko bolj homogeno gorivo. Peleti Peleti so stiskanci, narejeni iz čistega lesa. Proizvajajo se s stiskanjem suhega lesnega prahu in žaganja. So valjaste oblike s premerom 8 mm in dolžino do 5 cm. V postopku izdelave se uporabljata velik tlak in para. Za izboljšanje mehanske trdnosti se jim lahko doda še 1–3 % krompirjevega ali koruznega škroba. Zaradi večje gostote imajo višjo kurilno vrednost, in sicer 4,9 kWh/kg (ELKO 9,7 kW/l). Peleti so zelo sipki in zato enostavnejši za pakiranje in transportiranje. Primerni so za manjše ogrevalne sisteme. Uporabljamo jih lahko v sobnih kaminih in v kotlih za centralno ogrevanje stanovanj in hiš. Briketi Briketi so večji stiskanci, ki so narejeni s stiskanjem lubja, suhega lesnega prahu, žaganja, oblancev in drugih neonesnaženih lesnih ostankov. So različnih oblik. V postopku izdelave se uporablja zgolj velik tlak. Posebej primerni so za majhna oziroma redko kurjena ognjišča, kot so kamini, savne in lončene peči. STROKOVNA PRILOGA O OBNOVLJIVIH VIRIH ZA ENERGIJO JE LESA V SLOVENIJI DOVOLJ Potenciali lesne biomase v Sloveniji – orodje WISDOM Tehnično razpoložljiva količina biomase lahko po oceni Ministrstva za gospodarstvo dolgoročno pokrije vse potrebe industrije in energetike v Sloveniji, ostanek pa vedno lahko izvozimo v sosednje države z visokim povpraševanjem po lesu. Glede na predvideno rast cen energije lahko pričakujemo tudi rast cene energetskega lesa, kar bo povečalo motivacijo lastnikov za pridobivanje in prodajo, učinkovito izkoriščen les pa bo tudi dolgoročno kljub temu med najcenejšimi viri toplotne in električne energije. Podatek, da je več kot polovica Slovenije pod gozdom, je v razmerah iskanja dodatnih virov energije energetikom izredno vabljiv. Pogosto pa, računajoč na celotno lesno maso iz gozda, predvsem pa na celoten možen posek, kaj radi pozabljajo, da je porabnikov te surovine več. Trajnost gozda in s tem trajnost njegovih potencialov je treba razumeti, za kar potrebujemo zadostno količino znanja in informacij. Najpomembnejši nalogi Zavoda za gozdove Slovenije s trenutne možnosti dodatne izrabe lesne surovine, skupaj področja lesne biomase sta zbiranje podatkov ter vodenje z modelnimi podatki o razvoju gozda pa lahko ocenimo podatkovnih zbirk o možnostih in potencialih lesne potencialne možnosti njene izrabe v prihodnosti. biomase. Obvladujemo jih prek slovenskega informacijs- Slika: Bilanca med možnim posekom vseh sortimentov, primernih za energetsko rabo, in porabo v gospodinjstvih kega sistema za lesno biomaso SWEIS, katerega osrednji del je orodje WISDOM, razvit na FAO (Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo), ki smo ga v Sloveniji leta 2005 kot prvi v Evropi uspešno uvedli. Ta sistem omogoča obdelavo informacij o stanju in potencialih lesne biomase iz gozda in drugih virov (negozdne površine, sečni in lesni ostanki, les iz deponij, lesno oglje), na drugi strani pa upošteva njeno rabo ter tako omogoča prikaz in analiziranje njenih bilanc. Na eni strani imamo torej podatke o ponudbi, na drugi o Slika prikazuje prostorsko razporeditev bilance med povpraševanju, sinteza obojih pa nam pokaže predele, razpoložljivo količino lesa, primernega za energijo, in kjer je te biomase dovolj, in predele, kjer biomase porabo lesa za energijo po gospodinjstvih (rdeča pomeni, primanjkuje. Primerjava podatkov o ponudbi in da je poraba večja od razpoložljive lesne mase, medtem ko povpraševanju po lesni biomasi nam da, na podlagi modra barva kaže na višek lesne mase glede na porabo). analize podatkov, končno sliko o tem, kaj se v Sloveniji pravzaprav dogaja na tem področju. Prikaže nam Jurij Beguš, Zavod za gozdove Slovenije Energetska izraba lesne biomase Po podatkih Ministrstva za gospodarstvo si je posebej oblikovana medresorska delovna skupina »Gozd – les« za cilj zadala povečanje primarne proizvodnje energije iz lesne biomase za 30 odstotkov do leta 2020. Načrtovani cilj lahko dosežemo z učinkovito energetsko izrabo biomase, kjer imajo prednost energetska sanacija stavb, učinkovitost kurišč, daljinsko ogrevanje ter soproizvodnja toplote in elektrike. Poleg tega je treba zagotoviti zanesljivost oskrbe, kjer je treba mobilizirati les iz malih gozdnih posesti ter zagotoviti ustrezno kakovost (suhost) in količine. Tretja prioriteta je gradnja sistemov daljinskega ogrevanja s soproizvodnjo v industriji, za javne stavbe in v sklenjenih naseljih. Povečati je treba delež biomase v končni rabi energije, kar lahko zagotovimo z novejšo tehnologijo kurjenja. 6 STROKOVNA PRILOGA O OBNOVLJIVIH VIRIH Država bi morala poenostaviti postopke Rudi Ježovnik, predsednik Kmetijske zadruge Šaleška dolina: »Pri nas stanovanjsko hišo ogrevamo na sekance in odločili smo se, da bomo na ta način ogrevali tudi farmo za rejo brojlerjev, ki jo pripravljamo. Imamo 10 ha lastnega gozda, zato so za nas sekanci ugodna rešitev. Brezplačno vložimo naše delo in čas, poskrbimo za čiščenje gozda, hkrati pa nam to omogoča ugodno ogrevanje za lastne potrebe.« Rok Suhodolnik, direktor podjetja Biomasa iz Luč, ki je vodilno pri načrtovanju, izvedbi in vzdrževanju sistemov ogrevanja z lesno biomaso pri nas, dvomi v uresničljivost tega cilja. »Denar za spodbude je zagotovljen, programi so dobro zastavljeni, možnosti so velike, ljudje poznajo prednosti. Problem pa je, da si je država namislila tisoč in eno birokratsko oviro, s katerimi sama preprečuje, da bi dolgoročno zastavljen energetski cilj tudi uresničila.« Silvo Mežnar, kmet iz Florjana: »Na naši kmetiji imamo 7 ha gozda, ki zahteva stalno čiščenje. Pred osmimi leti smo se odločili za ogrevanje na lesne sekance. Les slabše kakovosti tako porabimo za izdelavo lesnih sekancev za ogrevanje. Letno proizvedemo od 150 do 200 m3 lesnih sekancev za lastne potrebe in za prodajo. Cena suhih sekancev za prodajo v zimskem času znaša približno 15 EUR ali več na m3. Za lastne potrebe pokurimo na leto okoli 50 do 60 m3, kar vrednostno pomeni med 750 do 900 evrov za 200 m2 veliko hišo. Imamo tudi dovolj prostora za skladiščenje sekancev.« Fotografija arhiv Rok Suhodolnik Fotografija arhiv Rok Suhodolnik Slovenija si je v dolgoročni energetski politiki zastavila pomemben cilj, po katerem bi rada do leta 2020 več kot podvojila zdajšnji delež obnovljivih virov energije in ga povečala na 25 odstotkov v končni porabi vse energije v državi. Podjetje Biomasa je doslej v Sloveniji zgradilo že več kot 1600 individualnih in daljinskih sistemov ogrevanja z lesno biomaso, največje v Lučah, Mozirju, Solčavi, Postojni, Metliki, na Rogli in v Ribnici, mnoge opremilo z lastno regulacijsko tehniko ter začelo razvijati tudi sistem za sočasno proizvodnjo toplotne in električne energije. Rok Suhodolnik zato kot pravi človek z izkušnjami in dober poznavalec problemov opozarja na obsežne in nepoenotene birokratske postopke, ki spremljajo načrtovanje, izvajanje, pridobivanje denarja in še druge postopke pri uporabi lesne biomase v energetske namene. Po njegovem pa je daleč največja težava naše države ta, da je pustila umreti lesnopredelovalno industrijo, zato gre samo iz Zgornje Savinjske doline kakih sto tisoč kubikov lesa vsako leto na tuje. »Zaradi takih razmer je nujno, da se slovenski predelovalci lesa združimo in naredimo odločilen korak v organizaciji trga za les in posledično za lesno biomaso. Slovenija je namreč zelo bogata z gozdom, težava pa je v tem, da lesa iz njega ne zna pravilno in ustrezno uporabiti«, pravi Suhodolnik. D. S. 7 STROKOVNA PRILOGA O OBNOVLJIVIH VIRIH PRIMERJAVA STROŠKOV RAZLIČNIH ENERGENTOV Pri odločitvi za energetsko izrabo biomase se je treba zavedati, da je proces zgorevanja lesa veliko bolj zapleten, kot sta procesa zgorevanja kurilnega olja ali plina. Zato je investicija v sistem ogrevanja na lesno biomaso precej višja kot investicija v sistem ogrevanja na kurilno olje. Od razlike med ceno različnih vrst biomase ter drugih načinov ogrevanja (kurilnega olja, utekočinjenega naftnega plina, zemeljskega plina, elektrike) ter od tega, ali vam morebiti uspe pridobiti nepovratna sredstva oziroma ugoden kredit, pa je odvisno, v kolikšnem času se vam bo investicija povrnila po čisto denarnih merilih. Stroški ogrevanja z lesno biomaso so odvisni od kakovosti lesne biomase ter od velikosti ogrevane stavbe in njene izolacije. Starejše stavbe imajo ponavadi slabo izolacijo in zato je v njih ogrevanje dražje, novejše stavbe pa morajo upoštevati nove standarde izolacije (več informacij dobite v energetsko svetovalnih pisarnah), kar zniža strošek ogrevanja. V grafu predstavljamo izračun končnih stroškov energije, ki vključujejo tudi naložbo in stroške, povezane z delovanjem obrata za proizvodnjo energije, ki ga je izdelal Gozdarski inštitut Slovenije leta 2009. Med vsemi energenti je najdražji utekočinjeni naftni plin, sledijo mu naravni oziroma zemeljski plin, peleti in kurilno olje. Najnižji so stroški ogrevanja s poleni, če imamo lastno proizvodnjo drv, a kadar moramo drva kupiti, so sekanci ugodnejši. V izračunu niso upoštevani še stroški rednega upravljanja s kotlom. Na primerjave stroškov ogrevanja najbolj vpliva cena energenta. V času izdelave primerjave je bila cena kurilnega olja relativno nizka in zato je ogrevanje s tem energentom zelo primerljivo z ogrevanjem z lesnimi gorivi. Pri sekancih in peletih letne stroške ogrevanja najbolj obremenjuje visoka amortizacija kurilne naprave zaradi relativno visoke investicije v kotel. Slika: Primerjava stroškov ogrevanja med različnimi viri energije v letu 2009 (Vir: Gozdarski inštitut Slovenije, Lesna goriva, 2009) EUR/MWh 140 117 120 100 81 80 64 60 46 68 66 53 40 20 0 Polena lastna proizvodnja Polena nakup z dostavo Sekanci Peleti Zemeljski plin Kurilno olje Utekočinjen naftni plin FINANČNE SPODBUDE ZA RABO OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE Za naložbe v obnovljive vire lahko pridobite javna sredstva iz treh virov. V okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture do leta 2013 je za trajnostno rabo energije namenjenih 188 milijonov evrov. Posebna sredstva se namenjajo tudi v okviru Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013 in Slovenskega okoljskega javnega sklada (Eko sklad). Eko sklad je konec leta 2011 objavil nove javne pozive za dodeljevanje nepovratnih sredstev v letu 2012. Skupaj je razpisanih 11,8 milijona evrov nepovratnih sredstev. Za ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije na stanovanjskih stavbah bo na voljo 10 milijonov evrov. Več informacij je na spletni strani Eko sklada. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013 izvaja kar nekaj ukrepov, s katerimi med drugim spodbuja naložbe v obnovljive vire energije. Trenutno sta objavljena dva javna razpisa: Finančne spodbude za naložbe v obnovljive vire energije lahko pridobite preko razpisov Ministrstva za gospodarstvo. Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2014 je namenjen pridobitvi sredstev za sofinanciranje projektov vgradnje novih kotlovskih naprav na lesno biomaso. Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2015 namenja finančne spodbude v naložbe v nove sisteme daljinskega ogrevanja in mikro sisteme ogrevanja na lesno biomaso. Razpisa sta odprta do porabe sredstev oziroma najpozneje do 5. septembra 2013. Razpisa sta v celoti objavljena na spletni strani Ministrstva za gospodarstvo. – drugi javni razpis iz naslova ukrepa 123 – Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, zadruge in zavode v letu 2011. Javni razpis je odprt do 20. februarja 2012. Višina razpisanih sredstev znaša 10 milijonov evrov. – Javni razpis za ukrep 311 – Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti za leto 2012. Javni razpis je odprt do 29. februarja 2012. Višina razpisanih sredstev znaša 6 milijonov evrov. 8 AKTUALNO ZADRUGE V BOJ ZA LJUBLJANSKE MLEKARNE ZADRUŽNIKI ZAČELI Z REGIJSKIMI POSVETOVANJI Zadružniki smo strnili vrste in podpisali sporazum o skupnem namenu pridobitve delnic družbe Ljubljanskih mlekarn. Že dobri dve leti namreč konzorcij lastnikov, zbranih okoli NFD Holdinga, prodaja 50,28-odstotni delež Ljubljanskih mlekarn. Tako je Mlekodel oddal neobvezujočo ponudbo za nakup deleža v Ljubljanskih mlekarnah in sedaj čaka na odgovor družbe PricewaterhouseCoopers, ki za lastnike vodi postopke prodaje, da mu omogoči nadaljnje postopke, kot so izvedba podrobnega skrbnega pregleda ciljne družbe. Če nam uspe, bi postali večinski lastniki Ljubljanskih mlekarn. Zadružna zveza Slovenije je prvo regijsko posvetovanje pripravila v Šoštanju za zadružnike Koroške in Savinjsko-Šaleške regije. Posvete Zadružna zveza Slovenije organizira že deveto leto zapored in v prihodnjih tednih bo obiskala vse slovenske regije. Osrednje teme tokratnega posveta so bile: usmeritve skupne kmetijske politike do leta 2020 in aktivnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v letu 2012, poslovanje zadrug v regiji in možnosti za poslovno sodelovanje. V okviru aktualnih vsebin so se udeleženci seznanili z delom Zadružne zveze Slovenije in načrti za prihodnje ter o storitvah, ki jih zveza izvaja za članice, pomenu informiranja in promocije, spregovorili pa so tudi o aktualnih vprašanjih v regiji, kjer so izpostavili potrebo po večjem sodelovanju zadrug na nabavnem področju, možnosti zakola enega goveda letno na domu in poudarili problematiko odkupa hmelja. Na Koroškem in v Savinjsko-Šaleški regiji delujejo tri zadruge, ki skupaj ustvarijo 66 milijonov evrov prometa. Zadruge združujejo 1.746 članov in zaposlujejo 338 zaposlenih. Sodijo med večje slovenske zadruge in vse poslujejo uspešno. Največji delež pri odkupu zadrug predstavlja odkup mleka, govedi, lesa in jajc. A. J. Z nameravano potezo si kmetijske zadruge in proizvajalci mleka želijo zagotoviti dolgoročni odkup mleka. V večini držav Evropske unije so kmetijske zadruge in kmetje večinski lastniki mlekarn. Povsod se je izkazalo, da je takšno lastništvo primerno za razvoj mlečne govedoreje in mlekarn ter tako zagotavlja preskrbo trga s kakovostnimi mlečnimi izdelki po primernih cenah. Janko Stojkovič, predsednik nadzornega sveta Mlekodela, o nakupu pravi: »Zavedamo se, da so krizni časi, vendar to mora biti v našem nacionalnem interesu, saj gre za skrb za lastno pridelavo hrane. Za nas je ključnega pomena dejstvo, da z oddajo 165 milijonov litrov mleka Ljubljanskim mlekarnam skrbimo za naše kmetije, ki jim mleko predstavlja edini vir zaslužka, in zato nam ni vseeno, v čigavih rokah se bodo jutri znašle mlekarne.« Družbo Mlekodel, d.o.o., so ustanovile kmetijske zadruge v letu 1998. Sestavlja jo 33 kmetijskih zadrug in dve delniški družbi, ki so skupaj lastnice 23,65-odstotnega deleža Ljubljanskih mlekarn. OMEJITVE TRETIRANEGA SEMENA ŠE VELJAJO Lani sprejeta odredba (29. aprila 2011), ki prepoveduje uporabo določenega tretiranega semena, ostaja v veljavi, kot so nam povedali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kar pomeni, da sta na območju Slovenije še vedno prepovedana uporaba in promet semena, tretiranega s tistimi aktivnimi snovmi, ki so navedene v odredbi. Da bi preprečili nevarnost, ki ogroža čebele in okolje, je z odredbo prepovedana uporaba naslednjih fitofarmacevtskih sredstev (FFS): Poncho FS 600 rdeč proizvajalca Bayer za tretiranje semena koruze in sladkorne pese; Cruiser 350 FS proizvajalca Syngenta Crop Protection iz Švice za tretiranje semena koruze; Cruiser 70 WS istega proizvajalca za tretiranje semena sladkorne pese; prepovedana je uporaba FFS Biscaya proizvajalca Bayer Crop Science AG v oljni ogrščici v času cvetenja; prepovedana sta tudi promet in uporaba vseh FFS, ki vsebujejo aktivne snovi klotiniadin, imidakloprid in tiametoksam na semenu koruze in oljne ogrščice. Na trgu in v uporabi je lahko le seme, ki ni tretirano z aktivnimi snovmi, prepovedanimi z veljavno odredbo, so še sporočili s kmetijskega ministrstva. D. S. 9 INTERVJU LES JE DRAGOCEN DAR NARAVE Intervju s prof. dr. Francem Pohlevnom, vodjem Delovne skupine za patologijo in zaščito lesa na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete na ljubljanski univerzi Slovenija je dežela gozdov, ki pokrivajo skoraj 62 odstotkov površin, les pa je edina surovina, ki je imamo v izobilju, a je doma ustrezno ne izkoristimo. Na leto prirastejo 4 kubični metri lesa na prebivalca, posekamo ga le slabo polovico. Preusmeritev našega gospodarstva na domačo surovinsko osnovo ter opiranje na lastne energetske zmožnosti v času boja proti podnebnim spremembam in v globalni gospodarski krizi zato predstavlja enkratno priložnost za razvoj Slovenije, je prepričan prof. dr. Franc Pohleven. Trdite, da bi morali v Sloveniji ekonomsko krizo reševati v povezavi s podnebnimi spremembami? Les in predelava lesa sta za izhod iz krize izrednega pomena, saj bi omogočila zagon lesnopredelovalne industrije, ki bi temeljil na lastni surovini. Predelava lesa sovpada tudi s turistično usmerjenostjo Slovenije in predstavlja velike zaposlitvene možnosti, hkrati pa ne onesnažuje okolja, omogoča prehod v nizkoogljično družbo ter veliko prinaša k varovanju okolja in blaženju podnebnih sprememb. Uporaba lesa je namreč izjemno široka in raznovrstna, saj je iz lesa mogoče narediti skoraj vse: od stanovanjskih in drugih objektov do visokotehnoloških izdelkov, izolacijskih pen, plastičnih mas, tekočih goriv, zdravil, kemikalij. Ob tem je za okolje zelo pomembno, da so izpusti ogljikovega dioksida pri izdelavi lesenih izdelkov tudi nekaj desetkrat manjši od drugih. Kaj se zdaj dogaja s slovenskim lesom? Naš les predstavlja za Slovenijo največje bogastvo, zame kot biologa pa je kar dar narave, ki ostaja v postaranih drevesih naših gozdov neizkoriščen. Ker nimamo ustrezne predelave, naši gozdovi niso gospodarni v tem pogledu, da bi dorasla in dozorela drevesa v sečni zrelosti posekali in omogočili vznik podrasti, saj zrela drevesa več CO2 sprostijo, kot ga s fotosintezo vežejo. Zato slovenski gozdovi ne prispevajo v zadostni meri k čistejšemu okolju in ne znižujejo emisij ogljikovega dioksida kot glavnega povzročitelja podnebnih sprememb. Če temu dejstvu, 10 AKTUALNO INTERVJU da nimamo gospodarnih gozdov, ki bi odločilno zniževali količino ogljikovega dioksida, dodamo še ugotovitev, da nimamo lesnopredelovalne industrije, ki bi z manj energije izdelovala lesene izdelke – ti v letih uporabe skladiščijo določeno količino ogljika in nadomeščajo ogljikovo intenzivne materiale –, potem je jasno, da je Slovenija še daleč od nizkoogljične družbe. Kaj bi morali v Sloveniji spremeniti, da bi se uporaba in ustrezna izraba lesa povečali? Les bi morali opredeliti kot nacionalno strateško surovino za proizvodnjo izdelkov z najvišjo možno dodano vrednostjo. Predelava lesa bi morala potekati tam, kjer ta dobrina nastaja, zato bi morali na gozdnatih območjih ustanoviti vsaj 30 centrov predelave lesa, okoli katerih bi stkali celotno gozdno-lesno verigo. Povezali bi osnovne pridelovalce lesa (lastnike gozdov) s primarnimi predelovalci (žagami) in proizvajalci izdelkov iz lesa (izdelovalci ivernih plošč, celuloze, pohištva in drugih lesnih izdelkov). Seveda bi morali centri predelave lesa povezovati tudi oblikovalce in trgovce lesnih izdelkov, organizirati razvojne oddelke kot podporo pri uvajanju novih tehnologij predelave lesa, zagotavljati pa bi morali na koncu verige tudi energetsko izrabo ostankov predelave lesa in odsluženih lesnih izdelkov, s čimer bi se z energijo samostojno oskrbovali centri predelave lesa in bližnji zaselki. Na potezi je torej država. Kaj bi morala storiti? Lesarska stroka je v naši družbi povsem zapostavljena kljub izjemnemu bogastvu lesa. Vlada nima resorja za lesarstvo in država ne nacionalnega inštituta za lesarstvo. Lesnopredelovalna industrija, ki je nekdaj zaposlovala 42 tisoč delavcev, je večinoma propadla in zaposluje le še 11 tisoč ljudi, medtem ko se je v Avstriji zelo razvila in zaposluje že 77 tisoč ljudi. Vendar v Avstriji država z denarjem podpira lesno industrijo, tam celo stanovanjske bloke gradijo iz lesa. Pri nas pa je država počela celo takšne nesmisle, da je spodbujala vgrajevanje plastičnih oken namesto lesenih in enostransko uporabo lesa v energetske namene, hkrati pa finančno podpirala pasivne objekte, zgrajene iz betona in obdane s kameno volno, ter tako dosegala nasprotni okoljski učinek od želenega. Je izraba lesa v energetske namene v Sloveniji zdaj smiselna? Ni, ker o tem, v kakšne namene bomo les porabili, koliko ga bo šlo v izdelke in koliko v energetske namene, bi morali odločati lesarji. Kurjenje lesa je skrajni ukrep, ki je opravičljiv le pri lesnih ostankih, ki jih ne moremo več uporabiti za izdelke, ter pri izrabljenih lesenih izdelkih, v manjšemu delu se lahko v energetske namene uporabijo ostanki sečnje. Damjana Stamejčič 1111 Dr. Francu Pohlevnu je v največje veselje vnuček Andraž Pri raziskovanju zdravilnih gob je dr. Pohleven sodeloval z biotehnologi, farmacevti in mikologi s Kitajske Vse fotografije osebni arhiv Franc Pohleven Franc Pohleven osebno Po osnovni izobrazbi biolog, redni univerzitetni profesor na Biotehniški fakulteti, raziskovalec lesnih škodljivcev, višjih gliv in novih postopkov zaščite lesa – vse to in še marsikaj, tudi predsednik društva gojiteljev gob Slovenije ter ustanovitelj Tehnološkega inštituta za lesarstvo - je Franc Pohleven kot znanstvenik in raziskovalec. Služba mu je hkrati hobi in hobiji so mu hkrati služba, zato med delovnim in prostim časom ne ločuje. Odraščal je na hribčku med Dravinjskimi goricami, zdaj živi z družino v Ljubljani, katere najmlajši član in dedkovo največje veselje je triletni vnuk Andraž. Iz mlajših časov pogreša petje, ki ga je pred mnogimi leti gojil kot član APZ Tone Tomšič in pozneje Biološkega okteta. NOVICE SOCIALNO PODJETNIŠTVO PRILOŽNOST ZA ZADRUGE PREJ PRINCESA, ZDAJ KRALJICA Martina Baškovič, 24-letna študentka prava iz Krške vasi v občini Brežice, je bila na slovesnosti v Radencih okronana za šestnajsto vinsko kraljico Slovenije. Martina, ki so ji pred dvema letoma s podporo domačega društva vinogradnikov in vinogradnic Gadova Peč že nadeli laskavi naziv cvičkove princese, je dobra citrarka in učiteljica rolkanja, kot vinska kraljica pa bo doma in v tujini predano predstavljala slovenska vina in Slovenijo kot vinorodno deželo. »Zavedam se, da je naloga vinske kraljice zelo odgovorna, a se je bom lotila z vso resnostjo. Sama prihajam z vinorodnega območja in se dobro zavedam, da sta za večjo prodajo slovenskih vin ključni njihovo poznavanje in hkrati razumevanje kulture pitja vin. Kot vinska kraljica bom torej doma in na tujem promovirala našo vinorodno deželo, naša vina in vinsko kulturo.« Za svoje protokolarno vino je izbrala vino predikat Sauvignon, izbor letnik 2010, iz Vinske kleti Krško, največje cvičkove kleti. Janez Živič, direktor KZ Krško, z.o.o., je ob razglasitvi vinske kraljice Slovenije dejal: »Ponosni in veseli smo, da bo vrhunski predikat naše kleti Sauvignon, izbor letnik 2010, spremljal vinsko kraljico Slovenije kot njeno protokolarno vino, kar potrjuje, da so vina iz Vinske kleti Krško vrhunska vina. Prav tako smo ponosni, da je postala prvič v zgodovini vinska kraljica Slovenije nekdanja cvičkova princesa.« D. S. Zimske mesece pogosto izkoristimo za izobraževanje in pridobivanje novega znanja. V okviru Zadružne akademije, ki se že vrsto let izvaja na Zadružni zvezi Slovenije, je tema prvega seminarja bila namenjena socialnemu podjetništvu. Z novim letom 2012 se je začel v Sloveniji uporabljati Zakon o socialnem podjetništvu, s katerim naj bi spodbudili razvoj socialnega podjetništva v Sloveniji, ki naj bi po besedah doc. dr. Andreje Črnak Meglič, pobudnice in soavtorice zakona, močno zaostajal za razvojem socialnega podjetništva v Evropi. Organizacij, ki poslujejo po načelih socialnega podjetništva, je v Evropi dva milijona ter delujejo na skoraj vseh ekonomskih področjih in zaposlujejo 11 milijonov ljudi, kar predstavlja 6 odstotkov vseh zaposlitev. Socialno podjetništvo zadovoljuje splošno koristne cilje. Pomeni trajno opravljanje družbeno koristnih dejavnosti ali opravljanje drugih dejavnosti pod posebnimi pogoji zaposlovanja s proizvodnjo in prodajo proizvodov ter opravljanjem storitev na trgu, pri čemer ustvarjanje dobička ni izključni niti glavni cilj opravljanja dejavnosti. B. J. Dr. Andreja Črnak Meglič pravi: »Ni pomembna pravna oblika organiziranosti podjetja, pomembno je, da izpolnjuješ temeljna načela socialnega podjetništva. Zadruge so hrbtenica socialnih podjetij. V Sloveniji so ledino na področju socialnega podjetništva orala društva, ki so si prizadevala za zaposlovanje oseb z motnjami v duševnem razvoju. Največji potencial so tisti projekti, ki vedo, da trajno ne bodo mogli biti odvisni od državnih subvencij, ampak bodo sposobni sredstva pridobiti na trgu. Poseben pomen in prednosti imajo socialna podjetja za razvoj lokalnih skupnosti. Vlada je že pripravila osnutek strategije razvoja socialnega podjetništva do leta 2015, pravica in dolžnost vseh zainteresiranih skupin pa sta, da nanjo podajo svoje predloge in pripombe.« NAPOVEDUJEMO: Tradicionalni letni posvet zadružnikov v Portorožu V Portorožu bo 6. in 7. marca 2012 potekal tradicionalni letni posvet zadružnikov z naslovom »Prihodnja skupna kmetijska politika – s tradicijo v prihodnost«. Na posvetu pričakujemo številne ugledne goste iz Slovenije in tujine. Svoj obisk je potrdil tudi dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije. S PODEŽELJA.SI na Radiu Ognjišče Po novem letu lahko vsak prvi in tretji torek v mesecu prisluhnete oddaji S PODEŽELJA.SI na Radiu Ognjišče, ki jo pripravlja Zadružna zveza Slovenije skupaj z Radiem Ognjišče. Oddaja, ki jo vodi novinar Jure Sešek, je na sporedu ob 13.25 uri. 12 AKTUALNO NOVICE ŠESTA LICITACIJA VREDNEJŠIH SORTIMENTOV V ZAČETKU POMLADI SEJEM COLLECTA Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zveza lastnikov gozdov Slovenije v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije organizirata že šesto licitacijo vrednejših sortimentov, ki bo potekala 9. februarja 2012 ob 10. uri na parkirišču podjetja Prevent v centru Slovenj Gradca. V letošnjem letu je izjemno zanimanje lastnikov gozdov za dovoz hlodovine z območja celotne Slovenije. Pričakujemo, da bo lanska rekordna količina ponujenega lesa presežena. Veliko zanimanja je tudi pri kupcih, zato vljudno vabljeni na prireditev. Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se bo od 23. do 25. marca 2012 odvijal mednarodni sejem zbirateljstva Collecta, na katerem se bodo srečali evropski zbiratelji in trgovci, ki hranijo in prodajajo dragocene zbirke s področij filatelije, numizmatike, kartofilije, militarije, antikvitet, gramofonskih plošč in zgoščenk, stripov in različnih drugih zbirk. Na sejmu bo sodelovala tudi Deželna banka Slovenije – obiskovalcem bo predstavila zbirateljske in spominske kovance Republike Slovenije, ki so sicer naprodaj izključno v izbranih poslovalnicah banke. Več informacij na www.collecta.si. S. V. Besedilo in fotografija Jošt JAKŠA, ZGS ZLATNIK IN SREBRNIK EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE MARIBOR 2012 Od ponedeljka, 16. januarja 2012, sta v 25 poslovalnicah Deželne banke Slovenije v prodaji zbirateljski zlatnik in srebrnik, izdana ob priložnosti Evropska prestolnica kulture – Maribor 2012. Zlatnik z nominalno vrednostjo 100 EUR je na voljo za 300 EUR, srebrnik z nominalno vrednostjo 30 EUR za 40 EUR. Republika Slovenija se z izdajo zbirateljskih kovancev pridružuje promociji Evropske prestolnice kulture, ki je bila v letu 2012 dodeljena Mariboru in partnerskim mestom. Motiv na kovancih je simbolna interpretacija starega mariborskega mostu, v prenesenem pomenu pa ponazarja povezovanje, komunikacijo in ustvarjalnost. Avtor idejnega osnutka kovancev je Tomaž Plečko. Predvidoma junija bodo v prodaji zbirateljski kovanci, izdani ob 100-letnici osvojitve prve olimpijske medalje, in zbirka evrokovancev z letnico kovanja 2012. S. V. Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SI Če se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI , izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov: S PODEŽELJA.SI , Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo časopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si. 쏿쏿쏴쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏷쏿 IZJAVA: Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec. PODATKI O NAROČNIKU: Ime in priimek: ............................................................................................................................................... Naslov (kraj in hišna številka) ..................................................................... Poštna številka: ................... Pošta: .......................................................... Telefon: ......................................................... Elektronska pošta: .......................................................................................................................................... Ste član ali delavec zadruge? DA NE Katere: ......................................... Datum: ........................................... Podpis: ...................................... Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki ga izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. STROKOVNJAK SVETUJE Foto: arhiv DBS FINANČNI NASVETI PRAVNI NASVETI Aleš Viher, direktor Poslovne enote Podravje pri Deželni banki Slovenije INVESTIRANJE V PROIZVODNJO SONČNE ENERGIJE JE DONOSNO V skladu s težnjo svetovnega gospodarstva k razvoju obnovljivih virov energije, ki so neomejeni in ne onesnažujejo okolja, se iz leta v leto povečuje zanimanje prebivalstva za investicije predvsem v proizvajanje sončne energije za prodajo in s tem za dodatni zaslužek. Proizvajanje sončne energije za nadaljnjo prodajo podpira tudi država z Uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, ki je bila sprejeta leta 2009. V uredbi sta določeni dve vrsti podpor: zagotovljen odkup električne energije po zagotovljeni odkupni ceni (cena zagotovljenega odkupa je s pogodbo sklenjena za 15 let in se ves čas veljavnosti pogodbe ne spreminja) ali zagotovljena obratovalna podpora, če lastnik elektrarne sam proda električno energijo na trgu. Banke v sodelovanju s partnerji ponujamo interesentom financiranje in možnost postavitve sončne elektrarne. Pogoji financiranja se od banke do banke razlikujejo, ponudba pa praviloma vsebuje: – svetovanje in oceno lokacije, – vodenje upravnega postopka, – izdelavo projektne dokumentacije, – gradnjo in postavitev sončne elektrarne, – vključitev v omrežje, – vzdrževanje in nadzor fotonapetostnega sistema, – financiranje in – zavarovanje investicije. Solar kredit je namenjen predvsem vsem kmetovalcem z velikimi in dobro osončenimi gospodarskimi poslopji, ki si želijo perspektivno naložbo in okolju prijazno izkoriščanje virov energije. Investicija v gradnjo sončne elektrarne se giblje med 2.000 do 2.500 EUR/kWp ter se povrne prej kot v desetih letih. dr. Franci Avsec, pravni strokovnjak POVRAČILO STROŠKOV PREVOZA NA DELO IN Z DELA Kako panožna kolektivna pogodba za kmetijstvo ureja povračilo stroškov za prevoz na delo? V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 107, z dne 29. decembra 2011 je bil objavljen Aneks h Kolektivni pogodbi za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije. Aneks določa, da je Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije sklenjena za določen čas in velja do 31. decembra 2012. Aneks vsebuje med drugim določbe o višini povračila stroškov prevoza na delo in z dela. Po 2.b členu tarifne priloge povračilo stroškov prevoza na delo in z dela znaša 70 % cene javnega prevoza. Če ni možnosti javnega prevoza, pripada delavcu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini 0,15 € za vsak polni kilometer med prebivališčem in mestom opravljanja dela. KAJ JE BONITETNA OCENA? V zadnjem času je zaradi aktualnih dogodkov na finančnih trgih pozornost širše javnosti usmerjena v bonitetne ocene. Bonitetne agencije, ki izdajajo bonitetne ocene, naj bi predstavljale neodvisne strokovne službe, ki s svojim znanjem o analizi kreditnega stanja posameznih ocenjevanih subjektov ponujajo finančnim trgom neodvisno informacijo o kreditnem tveganju posameznega izdajatelja. Z izdelavo bonitetnih ocen rešujejo vprašanje asimetrije informacij na finančnih trgih. Težava se kaže v tem, da imajo kreditojemalci oziroma izdajatelji dolžniških vrednostnih papirjev več informacij o svoji kreditni sposobnosti kot potencialni investitorji. Ker imajo investitorji manj informacij, niso prepričani, kateri izdajatelji so kreditno sposobni in kateri ne. Vprašanje asimetrije informacij vodi v klasično težavo napačne izbire, ki se pojavi pred odločitvijo o investiranju. Kreditno najbolj tvegani izdajatelji namreč najbolj vztrajno iščejo zunanje vire. Ker investitorji to pričakujejo, se težje (ali sploh ne) odločijo za investiranje v tvegane instrumente, to pa škodi tudi dobrim oziroma nizko kreditno tveganim izdajateljem, saj zaradi asimetrije informacij, finančni trg ne deluje. Bonitetne ocene neodvisnih agencij zmanjšujejo (a ne v celoti odpravijo) težavo napačne izbire, zato prispevajo k boljšemu delovanju finančnega trga. A. G. 14 KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO STRATEGIJA O OBNOVLJIVIH VIRIH ENERGIJE S prizadevanji v smeri blaženja podnebnih sprememb in s povečevanjem cen energije postajata kmetijska in gozdarska biomasa ponovno pomembnejši. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se zaveda, da sta kmetijstvo in gozdarstvo med sektorji, ki jih bodo morebitne večje podnebne spremembe najbolj prizadele, in želi kar največ prispevati k blaženju podnebnih sprememb. V sklopu teh prizadevanj podpira tudi proizvodnjo zelene energije na kmetijah, s tem da daje v kmetijstvu prednost izrabi odpadne biomase, v gozdarstvu pa gozdni biomasi, za katero ni zanimanja, da bi jo predelali v izdelke. Priložnosti, ki jih nudi pridobivanje energije iz kmetijske in gozdarske biomase, želimo izkoristiti ob čim manjšem tveganju. Prepričani smo, da je to mogoče le ob upoštevanju naravnih danosti in posebnosti kmetijskega prostora. Velikost naprav za proizvodnjo energije mora biti prilagojena razpoložljivim surovinam, shema podpor za proizvodnjo energije pa velikosti slovenskih kmetij. Pri proizvodnji električne energije mora biti poleg tega omogočeno koristno koriščenje toplotne energije. Posebnosti kmetijskega prostora narekujejo tudi omejeno rabo glavnih pridelkov z njiv, ki jih je smiselno uporabiti za proizvodnjo energije le, če z njimi omogočimo izkoriščanje energije sicer neizkoriščenega potenciala, kot je energija živinskih gnojil. Strategija izkoriščanja biomase iz kmetijstva in gozdarstva opredeljuje vizijo in vlogo kmetijstva in gozdarstva na področju prizadevanj za povečanje zagotavljanja obnovljivih virov energije v Sloveniji do leta 2020. Obravnava uporabo gozdne in kmetijske biomase za proizvodnjo toplotne in električne energije ter pridelovanje oljnic za pridobivanje biodizla in pogonskih olj. Izhodišče strategije je, da je treba v največjem obsegu izkoristiti potencial za proizvodnjo energije iz kmetijske in gozdne biomase, ob tem pa upoštevati družbeno, gospodarsko in okoljsko sprejemljivost uporabe omenjenih virov s poudarkom na zavedanju, da je primarna naloga kmetijstva pridelava hrane, primarna vloga gozdarstva pa zagotavljanje surovine za izdelke iz lesa. Kmetijski potencial za pridobivanje bioplina temelji v prvi vrsti na neizkoriščenem potencialu živinskih gnojil, rastlinske odpadne biomase in organskih odpadkov. Uporabo rastlin omejuje na strniščne dosevke in travinje, vključevanje glavnih posevkov mora biti nadzorovano. Besedilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano VLOGA GOZDOV V KLIMATSKIH SPREMEMBAH za življenje na zemlji vitalnega pomena. Je pa za krhko ravnovesje te klimatske naprave in za prebivalce zemlje zelo pomembno, da teh plinov v ozračju ni preveč, ker potem odvečne toplote ne moremo več spustiti v vesolje in nam postaja bolj in bolj vroče. Z zelo obsežno rabo fosilnih goriv človek v ozračje spušča dolgo varno uskladiščen CO2 in s tem ogrevanje planeta zelo pospešuje. Gozdovi igrajo zelo pomembno vlogo v kroženju CO2. Ko drevje raste, se ta plin vgrajuje v les in temu pravimo tudi ponor ogljika. Po drugi strani se les razgradi bodisi na naraven način ali pa ga uporabimo kot kurivo. Takrat se ujeti CO2 zopet sprosti v ozračje in temu rečemo emisija ogljika. Gozdovi ves čas delujejo tako kot ponor, kot tudi emitent ogljika, vendar je njihova vloga skladiščnika ogljika bistveno večja, če so v fazi aktivne rasti, torej ne prestari. Zelo pomembna je uporaba lesa: če gre za kurjenje, potem bodo gozdovi do klimatskih sprememb nevtralni, saj se vsrkani CO2 hitro tudi vrne v ozračje. Če pa les trajneje uporabimo (gradnja, pohištvo ipd.), pa bo njihova vloga blažilca ogrevanja atmosfere toliko večja. Gozdovi na klimatske spremembe vplivajo blažilno ali vsaj nevtralno. Ob tem je pomembna (zlasti) raba lesa. Odgovor je v uporabi lesa, fotografija: foto Kajndol Del sončnega obsevanja se odbije od zemeljskega površja in precej ga gre v vesolje, del pa ga, zaradi atmosfere, v njej ostane ali pa je ponovno preusmerjen proti površju planeta. To imenujemo učinek tople grede. Za te procese so odgovorni toplogredni plini in med njimi je najbolj pogost ogljikov dioksid (CO2 ). Učinek tople grede je Damjan Oražem, Zavod za gozdove Slovenije Bralce vabimo, da nam pošljete na uredništvo vaša vprašanja na temo gozdarstva ali predlagate vsebine, o katerih bi želeli izvedeti kaj več. 15 ZDRAVJE IN PROSTI ČAS PREHRANSKI URNIK Prehrana, ki podpira zdravje, zahteva poleg kakovostnih živil in njihove ustrezne priprave tudi prilagoditev vnosa hranil posamezniku. Na prilagoditev vnosa hranil poleg zdravstvenega stanja vpliva tudi ustrezen »timing« oziroma časovnik ali še bolj po domače: »urnik, kako bomo jedli«. Nezdrav prehranski urnik Najlažje grešimo, dokler nimamo težav, in to velja tudi za zdravje. Nespameten vnos hrane: preveč, premalo, nesorazmerno ali enolično, sicer lahko vpliva na naše počutje, a dokler smo mladi in zdravi, traja kar nekaj časa, da načne zdravje. V sodobnem času se ta težava pokaže ponavadi preko nastanka debelosti in posledičnih zdravstvenih težav. Debelost se praviloma razvije takrat, kadar zaužijemo več energije, kot je potrebujemo. Velikokrat je to povezano s slabim ali napačnim urnikom prehranjevanja. Zjutraj ne jemo, ker želimo varčevati pri kalorijah, in telo takrat najeda tiste strukture, ki sicer kurijo največ: to so mišice. Zaloga teh se počasi najeda in bazalna presnova, ki določa osnovno porabo energije v telesu, se zmanjšuje. Nato se enkrat ali dvakrat na dan najemo. Saj smo vendarle varčevali energijo ves dan, kajne! Ker pa je hrane na časovno enoto preveč, se odvečni energijski vnos akumulira v maščevje. Ne v mišice. Še dodatni udarec za mišice je, da se po obilnih obrokih težko premikamo, in tako se mišice, ki smo jih prej najedali, ne morejo popraviti. In tako se ta film odvija naprej. Manj puste funkcionalne mase zaradi relativnega stradanja in več špeha zaradi prenajedanja. Posledice poznate: debelost. Če so mišice zelo načete, se pojavi njena najslabša oblika: sarkopenična debelost. Pri tej obliki debelosti je mišične mase res malo, zato je osnovna telesna poraba energije zelo nizka in v praksi to zelo dobro poznajo tisti, ki se redijo celo, če ne jedo pretirane količine hrane. Zdrav prehranski urnik Neurejeno prehranjevanje torej slej ko prej načne tudi tiste, ki so zdravi. Pri bolnikih so njegove posledice še hujše. Ob nespametnem prehranjevanju se mišice kar dobesedno »stopijo«. Ob tem ne gre pozabiti, da je mišica tudi srce ter da s slabim in nerednim prehranjevanjem lahko hitro poslabšamo stanje srčnih obolenj. Zato še dokler smo zdravi, poskrbimo za enakomeren vnos hranil čez ves dan. Razdeljen naj bo v vsaj tri obroke. Če smo športno aktivni, jim priključimo še kakšen prigrizek ob telesni vadbi. Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani PARTNERSTVO IN DRUŽINA Orožje za mir, ljubezen in povezanost V teh stresnih časih, ko nas z vseh strani bombardirajo, kako je hudo, kako bo še huje, smo pogosto na koncu svojih moči in potrpežljivosti. Vso to energijo navadno »podarimo« tistim, ki jih imamo najraje. Ste se kdaj vprašali, kako to, da v zunanjem svetu lahko kontroliramo svoje vedenje, doma pa vzkipimo za vsako malenkost? Doma se počutimo varno. Vemo, da nam ti ljudje ne bodo kar tako dali odpovedi. Vendar, če pogledamo od zunaj, ni pošteno, da z ljudmi, ki so nam najpomembnejši in najbližji, ravnamo na tak način. S tem si uničimo okolje, v katerem naj bi si oddahnili in nabrali novih moči. Najmočnejši orožji za mir sta zavedanje in odgovornost. V praksi to pomeni, da znamo povedati na glas in na lep način, kako se počutimo, to je ZAVEDANJE. Naslednji korak, ki nato sledi, je, da smo odgovorni do svojega počutja. Da se zavedamo, da je to NAŠE počutje, za katerega ne more biti odgovoren naš partner ali celo otrok. Ko sprejmemo to odgovornost, veliko lažje obvladamo svoja rušilna čustva. Svetuje Leonida Mrgole, Zavod Vezal IZ ZAKLADNICE NARAVE JABOLKA so odlična preventiva Jabolka so v starem Rimu veljala za prestižen sadež, ki je krasil kraljevske mize. So eden od najbolj dostopnih in najbolj zdravih sadežev. So tudi odličen vir energije. Jabolko vsebuje veliko snovi, ki krepijo odpornost organizma in pomagajo pri preprečevanju številnih obolenj. Znan pregovor pravi: »Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran.« Jabolka pomagajo pri hujšanju, depresiji, čiščenju celotnega organizma, revmi, boleznih srca in ožilja, spodbujajo boljše delovanje jeter, žolča, želodca, ledvic in trebušne slinavke ter na splošno krepijo organizem. Pri revmatičnih bolečinah v sklepih, vnetju ledvic, problemih z mozolji, za krepitev odpornosti in za boljšo koncentracijo je najbolje uživati jabolčni kis. Ta je zelo uspešen tudi pri hujšanju. Za ta namen ga je uporabljala že Kleopatra. V zimskem času so jabolka pomemben vir vitaminov in mineralov. Uživamo jih sveže, kot krhlje ali sokove. Iz njih lahko pripravimo tudi izvrstne zdrave sladice. Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu 16 TURIZEM IN KULINARIKA KGZ SLOVENSKE KONJICE USPEŠNO ŽE VEČ KOT 60 LET Milan Hrovat, predsednik KGZ Slovenske Konjice pravi: »Letno odkupimo več kakor 8 milijonov litrov mleka, ki ga v celoti prodamo v mlekarno Celeia, kjer imamo lastniški delež. V lanskem letu smo poslovali pozitivno. Letos nameravamo začeti graditi novo trgovino in skladišče v Ločah v skupni površini 1000 m2.« Kmetijsko-gozdarska zadruga Slovenske Konjice deluje od leta 1948. V tem času je doživela nekaj organizacijskih sprememb. Deluje na območju občin Vitanje, Zreče, Slovenske Konjice in Oplotnica. V zadrugo je vključen 301 član, pogodbeno pa sodeluje še s približno 400 kmetijami. Recept za pohorski lonec, značilno jed za tamkajšnje območje, in kruhovo potico so pripravile članice iz Društva kmetic LIPA iz Vitanja, ki že vrsto let aktivno delujejo na območju zadruge Slovenske Konjice. Otvoritev zadružne trgovine v Vitanju septembra 2010 Zadruga je lani odkupila 2.100 glav govedi in 6.800 m3 lesa. Skupni prihodki so v lanskem letu presegli 10 milijonov evrov. Zelo pomembna dejavnost zadruge pa je trgovina. Ima pet trgovin s kmetijskimi potrebščinami, gradbenim materialom in drugim tehničnim blagom. POHORSKI LONEC Sestavine (za 5 oseb): • svinjsko, goveje in telečje meso (vsakega po 12 dag), • malo slanine, • česen, • suhe in sveže gobe, • krompir (3 kos), • 10 dag ješprenove kaše, • lovorjev list, • 1,5 l kostne juhe, • kis Na vroči maščobi prepražimo sesekljano čebulo. Nato dodamo na kocke narezano slanino, potem damo pražiti goveje meso, nato še svinjsko in telečje. Začinimo s sesekljanim česnom, dodamo začimbe in gobe. Zalijemo z juho. Dodamo še posebej kuhan na kocke narezan krompir ter posebej skuhano ješprenovo kašo, ki smo jo pred kuhanjem namakali čez noč. Vse to pomešamo in prevremo. Nazadnje dodamo kis in sesekljan peteršilj. KRUHOVA POTICA Sestavine: • na rezine narezan star kruh ali žemlje, • 1 l mleka, • 3 jajca, • sladkor, • vanilijev sladkor, • cimet, • 3–4 jabolka, • 1 kg skute, • kisla smetana Skutin nadev: skuti dodamo rumenjak, sladkor, 1 dcl kisle smetane in sneg iz beljaka Rezine kruha ali žemlje namočimo v mleko. Na dno namaščenega pekača damo plast namočenih rezin kruha. Na rezine damo skutini nadev, po katerem še potrosimo dušena jabolka, katerim smo še dodali cimet in sladkor. Nato dodamo spet plast rezin kruha in nadeva. Pečemo približno 1 uro pri 180 °C. Besedilo in fotografije KGZ Slovenske Konjice 17 RAZVEDRILO IN PROSTI ČAS IZDELOVALKA PAPIRNATIH ROŽ, Iluška Doncsecz, Števanovci (Porabje) Foto: Jelka Pšajd Iluška Doncsecz se je izdelovanja papirnatih rož naučila doma, izdelovala jih je tudi njena mati. V preteklosti ni bilo denarja, da bi kupili žive rože. Papirnate rože so uporabljali in izdelovali ob smrti, za dan mrtvih, ob birmah in borovem gostüvanju. Za slednje so se ženske zbirale že en mesec prej in izdelovale papirnato okrasje. KRIŽANKA SESTAVIL: ALEN BUČAR BARAS KNJIGA PSALMOV ZDRAVNIK SPECIALIST ZA PSIHIATRIJO MAJHNA DRŽAVICA V ITALIJI ITALIJANSKI SKLADATELJ (ANTONIO, 1750-1825) JUŽNOAMERIŠKI INDIJANEC HERMANN MAIER MESTO V ROMUNIJI, SREDIŠČE ROMUNSKE MOLDAVIJE VELIKA TROPSKA PAPIGA MOŠTVO, TEAM ORIGINALNA LISTINA ALI PREDMET, UNIKAT SLOVENSKA NOVINARKA PESEK 2 6 7 3 GRŠKI OTOK SPODNJI DEL NOGE PRI ŽIVALIH PINGVINU PODOBNA PTICA, NJORKA 4 JANJA VIDMAR TRAČNICA LEV IVANOV ŠTAMPILJKA, PEČAT PAS PRI KIMONU PRIPADNIKI ANTIČNIH AONOV ANICA ČERNEJ SILA, S KATERO ZEMLJA PRIVLAČI NEKO TELO AMERIŠKA PISATELJICA JONG OSNOVNA ENOTA INFORMACIJE OSEL LETOVIŠČE PRI OPATIJI 5 GESLO: __ __ __ __ __ __ __ 1 2 3 4 5 6 7 1 Rešitev prejšnje križanke je SODELOVANJE. Iluškine rože. Iluška izdeluje različne rože: trombete, šküfke, margarete, trnjove rože, mešnice, oleandre. Izdelovanje rož je zamudno delo: »Če vse bolj počasi delaš, lepšo rožo narediš.« Danes na pokopališču v Porabju ni več papirnatih rož, zagotovo pa papirnate rože krasijo like borovega gostüvanja. NEKOČ JE BILO … Premog je bil pri nas zelo pomemben vir energije. Velika naložba v Šoštanju dokazuje, da bo tako še nekaj časa. V Sloveniji je bilo nekoč precej rudnikov rjavega premoga in lignita, na razglednici iz zbirke Milana Škrabca pa je mogoče videti rudarje in naprave nad Grofovim jaškom v Zagorju. Okoli leta 1910 jo je založil fotograf Rožun iz Litije. Foto: Jelka Pšajd Več informacij na: Zveza Slovencev na Madžarskem, Monošter, tel. 0036 94/380 208 ali [email protected]. Besedilo: Stanislav Čičerov Iluška pri izdelovanju šküfke. Števanovci, julij 2011. Za Slovensko etnološko društvo pripravila: Jelka Pšajd 18 OGLASI AKTUALNE CENE za obdobje od 2. do 8. januar 2012 v EUR €/kg Mleko 0,35 0,34 0,33 0,32 0,31 0,30 0,29 0,28 0,27 0,26 0,25 0,24 PONUDBA KREDITOV ZA KMETIJSKO DEJAVNOST 0,33 Pribitek na 6M EURIBOR jan feb mar apr maj jun jul teden avg sep okt nov do 3 mesecev do 6 mesecev do 12 mesecev do 36 mesecev do 60 mesecev do 72 mesecev do 120 mesecev do 240 mesecev do 360 mesecev* dec €/kg k.t. Mlado pitano govedo, razred R3 3,70 3,60 3,50 3,40 3,30 3,20 3,10 3,00 2,90 2,80 3,62 * Kredit do 360 mesecev je namenjen za financiranje nakupa zemljišč. MALI OGLASI 1 5 9 13 17 21 25 29 teden 33 37 41 45 49 53 PRODAM KROJENA BUKOVA DRVA IN BIO KROMPIR Prodam krojena bukova drva in bio krompir s certifikatom (Banjška planota). Telefon 031/693 592 ali [email protected]. Klavni prašiči, razred E 1,60 1,55 1,51 1,50 PRODAM VISOKO BREJI TELICI IN KRAVE SIMENTALKE 1,45 €/kg k.t. 2,70 % 2,95 % 3,00 % 3,30 % 3,50 % 3,70 % Nespremenljiva obrestna mera 4,40 % 4,50 % 4,80 % 6,50 % 6,80 % 7,00 % 7,30 % 1,40 Prodam visoko breji telici, simentalko in sivko, ter krave simentalke. Telefon 03/584 11 96 1,35 1,30 1,25 Naročilo malih oglasov na spletni strani www.spodezelja.si. 1,20 1,15 1 5 9 13 17 21 25 29 teden 33 37 41 45 49 53 Pšenica 3,40 3,10 2,80 €/kg 2,50 2,20 1,91 1,90 Kmečka lista – društvo za razvoj kmetijstva in podeželja prostovoljno združuje vse kmete, tako male in velike kmete, kmete, ki kmetujejo v nižinah, in tiste, ki kmetujejo na hribovitih območjih in območjih z omejenimi dejavniki. 1,60 1,30 1,00 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 53 teden 2009 2010 2011 Vabimo vas, da aktivno sodelujete pri oblikovanju časopisa S PODEŽELJA.SI s svojimi vsebinskimi predlogi, prav tako lahko predlagate primere dobre prakse na podeželju, saj bo glasilo tako z vašo pomočjo doseglo svoj namen. Svoje predloge pošljite na elektronski naslov [email protected]. Prijetno branje vam želimo! 19
© Copyright 2024