BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Oddelek za lesarstvo Slovenska gozdno-lesna tehnološka platforma Svet za les Za Slovenijo je sodobna predelava lesa edinstvena priloţnost za izhod iz krize Prof. dr. Franc Pohleven, univ. dipl. biolog Tel: 01 360 36 42 E-mail: [email protected] EKSTREMNI in NENAVADNI VREMENSKI POJAVI? Posledice dejavnosti človeka Posledice dejavnosti človeka UKREPAJMO TAKOJ! Toplogredni plini povzročajo nad Zemljo podobi učinek kot prozorna streha na rastlinjakih TP: CO2, metan, dušikovi oksidi, fluoro-ogljikove spojine – CFCs, voda… Trend koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju, povzročenega z dejavnostjo človeka Toplogredni plini so problem, s katerim se človeštvo še ni srečalo! (TP: C02, metan, dušikovi oksidi, fluoro-ogljikove spojine – CFCs, voda…) Zavezuje nas Kjotski sporazum (CO2) in SKRB ZA OKOLJE (PM10) __________________ Potrebno ubrati nove poti, saj so nas stare pripeljale v ekonomsko in okoljsko krizo NAMEN PREDAVANJA Opozoriti na pomen predelave in uporabe lesa na zniţa nje emisije toplogrednih plinov (TP), skrb za okolje in človeka ter za gospodarski razvoj Slovenije Izpusti toplogrednih plinov so posledica izgorevanja fosilnih goriv (premog, nafta, plin) pa tudi lesne biomase. REŠITEV? ZMANJŠATI PORABO ENERGIJE! Zmanjšati porabo fosilnih goriv Manjša emisija CO2 NETO EMISIJA oz. ABSORPCIJA CO2 NA 1 m3 SUROVINE ! GRADBENIŠTVO (52%, 2008) •Proizvodnja ţ eleza, jekla •Proizvodnja cementa •Proizvodnja aluminija •Transport gradiv •Gradnja objektov ? ? UTOPIJA ×4,700.000 ×5,000.000 Realni ukrepi za zniţanje emisij ogljika  Vsesplošno zniţ ati (NE racionalizirati) porabo energije v industriji (gospodarstvu) in posredno zniţ ati emisijo CO2 KAKO?  Gospodarstvo ne po načelu kako proizvesti več energije, ampak kako z manj energije ustvariti več izdelkov  Prehod industrije na energetsko nepotratne materiale in tehnologije – les in predelava lesa nizko-ogljične tehnologije - LES NETO EMISIJA oz. ABSORPCIJA CO2 NA 1 m3 SUROVINE Poraba sive energije na m3 materiala: • • • • • Aluminij Jeklo PVC Les Kamena volna 515,700 MJ/m3 151,200 MJ/m3 93,620 MJ/m3 165 MJ/m3 ? MJ/m3 LESNI IZDELKI ZNIŢUJEJO EMISIJO CO2 Kanadski Forintek inštitut 3,7 t CO2 CO2 eq emission reduction per metric ton of dry wood used A review by Forintek in Canada of 20 studies from around the world found that “The average displacement factor value was 2.0, meaning that for each metric ton of carbon in wood products substituted for non-wood products, an average GHG emission reduction of approximately two metric tons of carbon can be expected. In other units, this value corresponds to roughly 3.7 t CO2 eq emission reduction per metric ton of dry wood used. Vancouver 2010 Les je najboljši! • Ustvarja ga narava iz CO2 (fotosinteza) • Predelava lesa v izdelke poteka z malo energije • Izdelki v času uporabe skladiščijo (ohranjajo) CO2 • Šele po izrabi izdelka, pa les uporabimo kot vir energije (vendar je medtem desetletja, stoletja v njih CO2 vezan) • Potresna in požarna varnost lesnih objektov (Les gori varno – Pro:Holz) Da, če ga predelamo v izdelke z najvišjo DV Smrtna cesta Ljubljana – Kočevje Zaradi kurjenja lene biomase kolone avtomobilov zagotovo ne bodo krajše Če bi les namesto, da ga pokurimo predelali v lesne izdelke – bi bile kolone na cesti smrti zagotovo krajše Podpreti predelavo lesa in omogočiti zaposlitev v kraju bivanja (na primer: Kočevje, Ribnica) ZAVAJANJE CO2 CO2 CO2 CO2 Zakaj je lesna biomasa neustrezna? Les vsebuje tudi aromatske spojine LIGNIN in pri kurjenju pride do emisije teh spojin (katran, saje) ter prašnih delcev SMOG Primernejši so sečni ostanki – listi, skorja in vejice Hitro rastoče rastline LIGNIN Zaradi neizpolnjevanja kjotskega sporazuma bo Slovenija plačala 80 milijonov evrov Znanost in tehnologije - petek, 31.07.2009 00:25 Tekst: (sta) Ljubljana - Vlada je sprejela operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 in se seznanila s poročilom o pospeševanju črpanja sredstev kohezijske politike. Slovenija za milijon kiloton ton CO2 ekvivalenta presega kjotski sporazum, kar bo državo stalo 80 milijonov evrov, je pojasnil okoljski minister Karl Erjavec. 25.02.2010 Spremenjena Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz Novica obnovljivih virov energije Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Vlada je določila prečiščeno besedilo Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije je bila sprejeta na podlagi devetega odstavka 64. n člena Energetskega zakona. Uredba v prvem odstavku 3. člena določa energetske tehnologije proizvodnih naprav OVE, za katere so določeni referenčni stroški in so podlaga za določitev podpor v uredbi. Za vse druge OVE tehnologije, ki še niso tržno močno prisotne, vendar izpolnjujejo zahteve Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, je možno po tej uredbi dobiti podporo po individualnem postopku na Agenciji za energijo ob tem, da obstaja letna kvota, kot določa 3.a člen. Zaradi tega je v uredbo dodan nov 3.b člen, ki zagotavlja investitorjem, da na Agenciji za energijo spremljajo vrstni red za izdajanje odločb o dodelitvi podpor glede na postavljene letne omejitve. Črtan pa je del 14. člena, ki je do sedaj določal vrstni red, vendar le za PV proizvodne naprave, ki se gradijo v samo stoječi izvedbi na prostem. Te se po predlagani spremembi uredbe obravnavajo enako kot vse druge elektrarne, ki so predmet kvot. Nov 24.a člen je dodan zato, da se s sodelovanjem sistemskih operaterjev prenosnega in distribucijskega omrežja, ki izdajajo dovoljenja za priključitev proizvodnih naprav na omrežje, Agenciji za energijo, zagotovijo podatki za pravočasno objavo in tako potencialnim investitorjem omogočijo presojo ali ima njihov projekt še možnosti za pridobitev podpore v tekočem letu. Razpisov s področja energetske izrabe lesne biomase Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: naročnik) izvaja aktivnosti, ki so potrebne za nemoten potek aktiviranja sredstev kohezijske pomoči EU. Cilj razpisane storitve je pridobiti strokovno pomoč pri vseh fazah izvajanja javnih razpisov za spodbujanje energetske izrabe lesne biomase oziroma daljinskega ogrevanja na lesno biomaso ter drugih obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: OVE) v Sloveniji. ŢELEZNIKI, 2009 IZIV ZA PRIHODNOST Z človeštvo v prihodnosti ne bo pomembno kako proizvesti več energije, ampak kako z manj energije ustvariti (proizvesti) več izdelkov! Kroženje CO2 IZIV ZA SEDANJOST  Gospodarsko in okoljsko (podnebno) krizo reševati sočasno  Premalo oz. zanemarljivo, če nadomestimo emisijo CO 2 iz fosilnih goriv, z emisijo CO2 iz lesne biomase (kurjenje lesa)  Emisijo CO2 moramo znižati posredno s prestrukturiranjem industrije, ki bo temeljila na manjši porabi energije tako iz fosilnih goriv, kot tudi AVE  Z človeštvo v prihodnosti bo pomembno, da z najnižjo možno emisijo TP poizvemo več izdelkov!  IDEALNA REŠITEV JE PREHOD NA NARAVNA GRADIVA oz MATERIALE in med temi je najpomembnejši LES PRIMERJAVA EMISIJE CO2 PRI GRADNJI HIŠE IZ LESA in ARMIRANO-BETONA Izračun na ogljik in ne CO2! ZAVAJANJE RUŠI? GOLTE Kaj je trajnostni razvoj? Dom za ostarele – Špital, Avstrija Tromso - NORVEŠKA Tromso - NORVEŠKA Lepljen nosilec 44,5 m Čar lesa 2010 Na Kitajskem sem pred leti kupil lesen glavnik. Tehtal je osem in pol gramov. Kubični meter lesnega izdelka zniža izpuste ogljikovega dioksida v ozračje za dve toni. Si lahko predstavljate, da bi šest milijard ljudi 60 let uporabljalo lesene glavnike? V vsem tem času bi uskladiščili 162.000 ton ogljikovega dioksida. Ţupnišče v Črenšovcih intarzija Delovna mesta v Avstriji 2009 Avstrija - lesna panoga Lesna industrija podjetij zaposlenih promet [Mrd €] Avstrijska Štajerska 53.000 Mizarstvo Leseno-gradnja SKUPAJ 1.547 9.394 1.949 12.890 27.875 40.000 9.629 77.504 6,12 3,2 1,25 10,57 Slovenija 11.000 delavnih mest Podatki so za leto 2009 Holzcluster Steiermark GmbH Klemen Klemenak S prehodom na naravne materiale, bi se ljudem kvaliteta ţiv ljenja znatno izboljšala! STANJE V SLOVENIJI Naše moţ nosti so v primerjavi z vrsto drţav EU NEIZMERNE!!! Les(e)na država Vprašate katerega od zahodnih novinarjev, kako vidi Slovenijo, pa odvrne, da je verjetno bolj kmetijska država. Ni res, niti za lastne potrebe ne pridelamo dovolj hrane, poleg tega 60 odstotkov države pokriva gozd, povem. DELO, januar 2011 Gozd je namreč vir za celo verigo panog., foto: Domg »Hm, potem pa imate gotovo razvito lesnopredelovalno industrijo.« Tudi to ni res, to panogo nam je uspelo že skoraj popolnoma uničiti. »Ja, kaj pa je potem narobe z vami?« BOHOR -Mestinje KJE SO DELOVNA MESTA? kulturna krajina, biološka pestrost GOSPODARJENJE Z GOZDOVI Kulturna krajina 400000 350000 300000 m3 250000 200000 150000 100000 50000 0 1970 1980 1990 2000 2010 Izvoz hlodovine iz Slovenije v zadnjih 60-ih letih (vir: Mitja Piškur, Revija Les, 3/2011) Opomba: Vir osnovnih podatkov: arhivski podatki SURS; obdelave, interpolacije in interpretacija: GIS; do leta 1991 ni zajeta prodaja v druge republike nekdanje države Jugoslavije. Indeks glede na povprečje 1996-2000 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 2001 2002 2003 2004 Indeks izvoza IND-OKL 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Indeks poraba IND-OKL iz SLO Indeksi izvoza in predelave okroglega industrijskega lesa glede na povprečje v obdobju 1996-2000 (indeks =100) (vir: Mitja Piškur, revija Les, 3/2011) Opomba*: IND-OKL – industrijski okrogli les Opomba**: Vir osnovnih podatkov: arhivski podatki SURS; obdelave, interpolacije in interpretacija: GIS. ČEMU??? Slovenija 4,4 % (2009) CENTRI PREDELAVE LESA - CPL Centri Predelave Lesa - CPL • Prehod na nizko-ogljične tehnologije - LES predstavlja možnost za RAZVOJ • V času ekonomske krize opora na LASTNO SUROVINO – les (pa ne le kot kurjava!) • Obrati predelave lesa v izdelke (hiše in pohištvo) z najvišjo dodano vrednostjo CENTRI PREDELAVE LESA tam kjer les nastaja - CPL LIP Poljčane LIP Poljčane MURALES Čar lesa 2009 KOMORA ZA MODIFIKACIJO LESA S B H KOMORA ZA MODIFICIRANJE LESA Ambient Ljubljana - sejem pohištva Ambienta - Zagreb 1949 1949 Če bomo spoštovali les – bo tudi gozd še bolj pridobil na pomenu! 13. maj – Mednarodni dan lesa LES(CO2)OZAVEŠČENI – Hiša EU v Ljubljani oktober 2010 Čar lesa 2010 - v CD in MOL od 12. do 16. maja 2010 Čar lesa 2011 – v CD 12. do 19. maja 2011 in Magistrat MO Ljubljana od 12. do 31. maja 2011 IZDELKI OZNAČENI GLEDE NA ZNIŢANJE CO2 13. maj – Mednarodni dan lesa Hitro rastoče sirek, konoplja, japonski dresnik, koruza???? Bambus kot CO2 – akumulator (skladiščnik)? UKREPI ZA PRIHODNOST Slovenije  Les opredeliti les kot nacionalno strateško surovin (dobrino)  Pospešiti predelavo lesa v izdelke (objekte) z najvišjo dodano vrednost (tehnologija in dizajn), kot stranski produkt bo nastalo znatno več lesne biomase  POVEČATI PORABO IZDELKOV IZ LESA NA PREBIVALCA (Slovenija 0,26; Avstrija do leta 2020 1,2 m3/prebivalca)  Ministrstvo ali vsaj  Predelava lesa ne ogroţa zdravja ljudi in okolja (vode, tla, zrak, podtalnico) ter sovpada s turistično resor za lesarstvo na Vladi usmerjenostjo Slovenije UKREPI za LESARSTVO • Lesni izdelki in objekti absolutno prednost • Promocija lesnih izdelkov po vzoru promocije hrane (tudi Čar lesa, CD 12. – 19.5.2011) • Podpora (stimulacija) ob nakupu lesnega izdelka in gradnje lesene hiše • Javni izdelki iz lesa (ZJN) – obveza • Stimulacija nakupa staro za nov za lesne izdelke po vzoru nakupov avtomobilov • CPL (male prilagodljive žage v sklopu proizvodnje izdelkov • Transport – posredni ukrepi za njegovo zmanjšanje, da se ljudem ne bi bilo potrebno voziti in poraba izdelkov v regijah njihove proizvodnje (leseni objekti, mostovi, cestne ograje) Za razmislek ! Kako so lahko gradiva, proizvedena z mnogo energije in vloţ enega dela, cenejša od lesa, ki ga ustvari narava? Zakaj je energija, proizvedena iz premoga cenejša od tiste, ki jo dobimo iz ostankov lesne biomase nastali pri sečnji in predelavi lesa? Slovenija ne more odločati o ceni energije v svetu, lahko pa sami odločamo, koliko bomo energije porabili oz. kakšno bo naše gospodarstvo! Vlada z ukrepi - ne kako proizvesti več energije ampak, kako z manj energije ustvariti več izdelkov! Konec decembra 2010 Čar lesa 2010 HVALA ZA POZORNOST Les je priloţ nost za Slovenijo in za mlade generacije CO2 capture and storage is still "too expensive", the report says 13,4 (15.3 EU) kWh/kg aluminija (prej pribl. 16 kWh/kg) 157.000 ton aluminija 2.103,8 GWh v letu 2007 (1.646 ?)