1. No category

Prejmejo vsa gospodinjstva.
.s i
tapetništvo, salon sedežnih garnitur
GSM: 041/628-140
- sedežne garniture
- izdelava po meri
- vzmetnice, sedalne vrece...
- tapiciranje kuhinjskih kotov, stolov...
Cestogradnik d.o.o., Središka 4, 1000 Ljubljana
www.cestogradnik.si
w w w.
KAMNIK • DOMŽALE • MENGEŠ • TRZIN • KOMENDA
November
Marec
20132011
• številka
• številka
160 145
• Regionalna
• Regionalna
informativno
informativno
razvedrilna
razvedrilna
revija
revija
• Brezplačna
• Brezplačna
tiskovina
tiskovina
• 30.000
• 29.500
izvodov
izvodov
ASFALTIRANJE
IN TLAKOVANJE
SALON Suhadole 57, 1218 Komenda M: 051/877 920 T: 01/723 92 16
•
•
•
•
Stiropor
Fasadni material
Hidroizolacije
Plošče za talno ogrevanje
in ves gradbeni material
OČALA 50 € CENEJE*
*velja za nove stranke Optike Aleksandra ob nakupu korekcijskih očal do 30.4.2013. Ugodnosti se ne seštevajo.
Optika Aleksandra
t: 030/313-297 e: [email protected]
tel 01 839 7500
www.optika.si
• IZDELAVAKLJUČEV
• VARNOSTNISISTEMI
• GRAVIRANJE
(medalje,pokali,štampiljke)
• BRUŠENJENOŽEVINŠKARIJ
kjučavničarski servis d.o.o., Kranj
poslovalnica Kamnik
POMLADNA AKCIJA
od 21.03. do 21.04.2013
NAJCENEJE V SLOVENIJI:
ŽLEB Fe RJAV RŠ. 33 + KLJUKA:
Ljubljanska c. 4a, Kamnik, GSM: 041 688 142
DDV je vključen v ceno. Cene veljajo za gotovinsko plačilo ob prevzemu ali avans.
PE KAMNIK: Kranjska cesta 3
T: 01/83 97 312, F: 01/83 97 313
[email protected]
www.gric-z.com
Najboljši krovci
uporabljajo
4,92 € najboljše materiale!
ŽLEBOVI GRIČ d.o.o., Žnidaršičeva 25, Šempeter pri Gorici
POPUSTI do 20%
• PVC in ALU okna in vrata
• Zimski vrtovi
• Panoramske stene
Popust velja do 30. 4. 2013
DOBAVA V 15 DNEH.
MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27 T: 01/72-44-220 M: 041/627-068
PE Ljubljana, Trpinčeva ul. 39 T: 01/540-85-20 M: 041/312-773
www.mke.si
[email protected]
Aktualne novice poiščite na www.kamniske-novice.si
2
Oglasi
Okolju prijazne male biološke čistilne naprave
Podjetje Regeneracija d. o. o. iz Lesc na Gorenjskem se je specializiralo kot projektant in proizvajalec lastnih bioloških čistilnih
naprav (namenjenih 4 ali večim, tudi do 2000 osebam) za čiščenje
komunalnih odpadnih vod.
Mala biološka čistilna naprava je namenja za čiščenje odpadne
vode iz stranišč, kopalnic, kuhinj in podobnih virov onesnaženja
v gospodinjstvu, poslovnih zgradbah in gostinskih lokalih. Pri
snovanju biološke čistilne naprave je upoštevana dnevna poraba
vode 150 litrov na osebo (povprečna dnevna poraba vode v individualni hiši v Sloveniji znaša od 120 do 150 litrov na osebo).
Odpadna voda priteka v mehanski del biološke čistilne naprave,
kjer se večji delci usedajo. Nato voda odteka v biološko stopnjo,
iz katere očiščena voda odteka naprej v ponikalnico ali v odprte
vode.
V zadnjih letih je podjetje Regeneracija d.o.o. izdelalo in prodalo
več kot 700 bioloških čistilnih naprav različnih velikosti. V letu
2012 smo zaključili uradno testiranje delovanja MČN velikosti
5 PE do 50 PE pod pogoji kot jih predpisuje slovenski standard
za male čistilne naprave SIST EN 12566-3:2005+A1:2009 in od
pooblaščenega inštituta (TÜV) prejeli Izjavo o skladnosti - tako
se lahko pohvalimo s popolnoma slovenskim proizvodom certificirane kakovosti.
SLOVENSKI PROIZVOD
Male biološke čistilne naprave SBR REG
Prednosti male biološke
čistilne naprave sbr_reg:
•
•
•
•
•
•
•
slovenski proizvod
hitra in enostavna montaža (majhna teža)
dolga življenjska doba
enostavno vzdrževanje
visoka učinkovitost čiščenja
odlično razmerje cena/kakovost
garancija na posodo 30 let, na elektro opremo 1 leto
www.regeneracija.si
KAM-BUS d.d., Perovo 30, 1241 Kamnik
Z NAMI NA IZLET!
V družbi KAM-BUS, d.d. Kamnik vam poleg rednih linijskih prevozov in
posebnih linijskih prevozov (šolski prevozi) nudimo tudi občasne prevoze
oz. prevoze na izlete.
V ta namen imamo 10 visoko turističnih avtobusov s kapacitetami
od 20 do 56 sedežev. Vsi avtobusi so opremljeni z varnostnimi pasovi,
klimami, DVD-ji, CD-ji, navigacijami in hladilniki za pijačo, v enem
avtobusu imamo tudi WC.
Vsi avtobusi so servisirani v lastni avtomehanični delavnici, v sklopu
katere deluje tudi intervencijska skupina mehanikov za popravila na
terenu. V vsakem trenutku razpolagamo tudi z nadomestnimi avtobusi
v primeru okvare.
Dodatne informacije na www.kam-bus.si ali 01/8309-404
ali [email protected] vsak delavnik med 7. in 15. uro.
Kamniške novice l marec 2013
3
Uvodnik
Rudolf Maister za zgled leta 2013
S pomladjo prihaja prijaznejši letni čas, za mnoge najlepši v letu. Še malo in vse bo
ozelenelo. Dolgo smo jo čakali, še posebej po dolgi in neprijazni zimi, ki nam je nasula
kar preveč snega. A ne gre drugače, kajne? Lopate bomo zdaj prestavili na vrtove, kjer
bodo opravljale mnogo bolj hvaležno delo, kot je bilo neprestano odmetavanje snega.
Z začetkom pomladi prihaja med nas spet eden velikih Slovencev, general in
pesnik Rudolf Maister, kamniški rojak. Rojen na Šutni, v hiši, kjer bo končno dobil
svojo spominsko sobo. Kamničani so pred natanko osemnajstimi leti sklenili, da
Maistrov rojstni dan, 29. marec, postane nov občinski praznik. In tako je še danes
in naj tako tudi ostane.
Ob prazniku odpiramo nove cestne odseke, pripravljamo spominska srečanja,
koncerte in končno – tudi nagrajujemo. Občinska komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je tudi letos prejela veliko več predlogov za občinska
priznanja, kot jih bodo podelili na slavnostni seji občinskega sveta, ki bo v ponedeljek, 25. marca, v Domu kulture Kamnik. Med prejemniki priznanj so ljudje,
ki jih bolj ali manj poznamo, med njimi so tudi povsem neznana imena. Morda
bo ravno podelitev priznanj prispevala k temu, da bomo ljudi, ki so si priznanje
zaslužili, spoznali bolje. Da ne bodo ostali anonimni, zaprti v svojem svetu, čeprav
se v naprej zavedam, da sleherni, ki je priznanje dobil (ali ga še bo, v prihodnje),
svojih (dobrih) del ne opravlja zaradi priznanj, ampak zaradi poslanstva, ki mu je
bilo dano oziroma položeno v zibel ali kot življenjsko popotnico.
Ko svetniki potrdijo predloge prejemnikov občinskih priznanj, vseeno ostaja nekakšen
grenak priokus. Kaj pa tisti, ki so sicer bili predlagani, pa jih komisija ni potrdila? Zagotovo je že nominacija (izraz sicer nekoliko diši po filmskih oskarjih, kajne?) svojevrstno
priznanje, čeprav – roko na srce – tudi slaba tolažba. A sito že omenjene komisije naj
bi bilo kar se da pravično in razumsko. Pravzaprav je težko biti pravičen in razumen,
zato je delo te komisije več kot odgovorno in verjamemo, da ni lahko opravljati tega
dela. Morda bo kdo celo s prstom pokazal ali na glas komentiral, češ, prikrajšali ste
me, čeprav sem bil predlagan oziroma predlagana za občinsko priznanje.
Potem pa, ko že priznanja nekako razdelijo in jih razvrstijo po žlahtnosti kovine,
spet nastopi vprašanje pravičnosti in upravičenosti. Morda bi v prihodnje le kazalo
razmisliti o nekoliko drugačni vsebini podeljevanja priznanj in žlahtnosti kovin,
ki ta priznanja predstavljajo.
Nekaj pa je vseeno dobro. Čeprav je priznanj manj, kot je predlogov, pa je to znak,
da so med nami ljudje, ki si – vsak na svojem področju – za nekaj prizadevajo. Da
nekaj dobrega naredijo za širšo skupnost, torej ne le zase. Vsekakor je bil tak že
Rudolf Maister, ki ga v teh dneh ponovno slavimo. Žrtvoval se je. Prav to pogrešam v teh dneh in mesecih, ko iščemo vse mogoče izhode iz krize. In kar sem mi
zdi najbolj pomembno – Rudolf Maister res ni bil egoist. In v pravem trenutku je
znal narediti tisto, kar bi moral danes storiti sodoben slovenski politik. Potegniti
odločen rez.
Zgleden primer torej tudi za leto 2013. In lep občinski praznik vsem Kamničankam
in Kamničanom ter vsem, ki imajo mesto radi in z njim živijo!
Primož Hieng, glavni in odgovorni urednik
[email protected]
Zadnja novica
Nizozemska vas v Volčjem Potoku
4
Skupina Helios pred večjimi lastniškimi
spremembami
11
Martina Golob Bohte, zlata nagrajenka
Občine Kamnik
17
Prenovili so vrtec Pestrna
28
Šport
38
Praznik Občine Kamnik: osrednja proslava bo v
ponedeljek, 25. marca 2013
Kamnik • Osrednja slovesnost ob letošnjem kamniškem občinskem prazniku, ki ga
sicer praznujemo na rojstni dan Rudolfa Maistra, bo v ponedeljek, 25. marca 2013.
Ob 17. uri bodo najprej pripravili proslavo pri spomeniku Rudolfa Maistra na Trgu
talcev, kjer bo sodelovala tudi častna četa Slovenske vojske. Ob 18. uri se bo v
Domu kulture Kamnik začela še slavnostna seja občinskega sveta, na kateri bodo
podelili letošnja občinska priznanja. Slavnostni govornik bo župan Marjan Šarec.
Priznanja bodo prejeli Martina Golob Bohte, Miha Kač, Andreja Humar Gruden,
Ivana Jevšnik, Maja Avguštin ter Miha Volgemut in Rok Vetorazzi.
25. 1.
28. 2.
22. 3.
19. 4.
17. 5.
14. 6.
5. 7.
30. 8.
20. 9. 18. 10. 22. 11. 13. 12.
Na naslovnici: Želimo vam vesele velikonočne praznike!
KAMNIŠKE NOVICE - tudi na www.kamniske-novice.si
30.000 brezplačnih izvodov
Naslednja številka izide 19. aprila 2013
Ustanovitelj in izdajatelj: IR image d.o.o. - glavni in odgovorni urednik: Primož Hieng - Stalni sodelavci: Dragica Sušnik, Aco Kramar, Miro Štebe, Andrej Žalar - Tehnično urejanje, prelom in priprava
za tisk: IR image d.o.o. - Oddaja oglasov: [email protected] - Trženje: oglaševalska agencija IR image, Medvedova ulica 25, Kamnik, telefon: 01/ 83 96 400, faks: 01/ 83 96 411, e-mail: [email protected] - Kamniške novice izhajajo enkrat mesečno v nakladi 30.000 izvodov in jih vsa gospodinjstva v Kamniku, Domžalah, Mengšu, Komendi, Trzinu prejemajo brezplačno - Naslov uredništva:
IR Image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik - številka TRR pri NLB d.d.: 02312-0011092444 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk: SET VEVČE d.d., Ljubljana - Na podlagi zakona o davku
na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija Kamniške novice med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %.
marec 2013 l www.kamniske-novice.si
4
Predstavitev kamniške turistične ponudbe
na sejmu BIT Milano
Kamnik • Od četrtka, 14. februarja, do nedelje, 17. februarja, je v
Milanu potekala največja poslovna borza na italijanskem tržišču: BIT
2013 – Borsa Internationale del Turismo.
Na njej se je predstavilo več kot 5.000
r a z s t av l javce v iz
120 dr ž av, sejem
pa je obiskalo prek
50.000 obiskovalcev. V okviru stojnice
SPIRIT Slovenija se
je predstavljal tudi
kamniški turizem.
Slovenija je za italijanske goste tržno
zelo zanimiva, saj jih
privlačijo predvsem
aktivne počitnice v
Alpah, obala, zdravilišča in wellness ponudba ter igralništvo.
Tudi tokrat so na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik v sodelovanju s kamniškimi turističnimi ponudniki poskrbeli za animacijo.
Obiskovalce sejma so animirali s kuliso s fotografijo Velike planine,
pastirskim klobukom in že poznano leseno kravico. Animatorka Sabina Romšak je bila oblečena v slovensko narodno nošo in obiskovalce
sejma vabila k fotografiranju ter predstavitvi pestre turistične ponudbe. Na promociji v Milanu sta bila prisotna tudi predstavnika dveh
kamniških turističnih ponudnikov, direktorica Term Snovik Karmen
Kajba in Žiga Habjan iz hotela Malograjski dvor.
Največ povpraševanja je bilo po namestitvah, turistične agencije pa
so spraševale po paketni ponudbi, to je namestitev, animacija gostov,
pohodništvo, ogled starega mestnega jedra in paketov za družine.
“Animacijska predstavitev kamniškega turizma na borzi BIT Milano
je v obdobju zmanjševanja števila prihodov italijanskih gostov v
Slovenijo zelo pomembna,” poročajo z Zavoda za turozem in šport
v občini Kamnik. “Obisk kamniške stojnice je bil nad pričakovanji in
upamo, da bodo italijanski gosti v tako velikem številu tudi prišli v
naše zeleno, aktivno in zdravo okolje.” (Sabina Romšak)
Ceneje v Arboretum
Kamnik • Občina Kamnik že vrsto let sofinancira svojim občanom
letne karte za vstop v park Arboretum. Že konec prihodnjega meseca
se tam začenja vsakoletna velika cvetlična razstava.
V skladu s podpisanimi sporazumi za sofinanciranje za leto 2013 cena
letne karte za vstop v park Arboretum znaša 23 evrov, otroška 14
evrov (od tega znaša sofinanciranje občine Kamnik 22 evrov oziroma
pri otroški 11 evrov).
Kamniške novice l marec 2013
Na kratko iz Kamnika
ARSO skupaj z občino proti poplavam
Kamnik • Kot je poročal Tednik občine Kamnik, so s predstavniki
Agencije RS za okolje opravili terenski ogled protipoplavnega nasipa
v Šmarci, Titanove brvi in jezu.
Ogleda brvi se je udeležil tudi projektant, ki bo pripravil projektno
dokumentacijo za ureditev Titanove brvi. Dogovorjeno je bilo, da
bodo predstavniki ARSO in Občine Kamnik po izdelani projektni dokumentaciji skupaj pregledali rešitev s ciljem čim hitrejše realizacije
projekta. V nadaljevanju ogleda so potekali pogovori o urejanju in
vzdrževanju vodotokov v občini Kamnik.
V Mekinjah iščejo zemljišče za športno igrišče
Mekinje • Predstavniki občine Kamnik so se sestali s predstavniki
KS Mekinje v zvezi z odkupom zemljišča zaradi zagotovitve ustrezne
površine za ureditev športnega igrišča v Mekinjah.
Predstavnika KS sta
izpostavila tri lokacije, na katerih bi
bilo mogoče urediti špor tno igrišče,
vendar nobeno od
treh zemljišč ni v
lasti občine oziroma
krajevne skupnosti.
Dogovorili so se, da
občina pred nadaljevanjem aktivnosti v zvezi z iskanjem primerne
lokacije, možnosti ureditve športnega igrišča na omenjenih treh
lokacijah preveri določene zadeve pri pristojnem Zavodu za varstvo
kulturne dediščine, OE Kranj. (Občina Kamnik)
Nizozemska vas v Volčjem Potoku
Volčji Potok • Konec aprila in v začetku maja bodo v Arboretumu
Volčji Potok spet zacveteli tulipani, več kot dva milijona jih bo, torej
za vsakega Slovenca eden.
Tedne tulipanov bo popestrila Nizozemska vas z 12 hiškami in mlinom
na veter. V vasi bo Nizozemska predstavila svoje običaje, kulturo
in tradicionalne izdelke. Tako si boste lahko ogledali modno revijo
tradicionalnih nizozemskih oblačil, pihanje stekla, izdelovanje cokel,
peko nizozemskih palačink, cvetličarsko tekmovanje in še veliko
več. Uživali boste ob zvokih nizozemskega ansambla Oberkrainer.
Na ogled in naprodaj bodo značilni nizozemski izdelki ter dobrote,
kot so paradižnik, raznovrstni siri, sladoled in tudi različno cvetje in
čebulice. Otroci bodo lahko obiskali otroški bolšji sejem, uživali v tradicionalnih otroških igrah ob Kraljičinem dnevu, čarali s čarovnikom
in se udeležili mini nizozemskega jezikovnega tečaja. S pomočjo zemljevida bodo lahko poiskali določene cvetlice in se hkrati seznanili
z njihovimi osnovnimi značilnostmi.
Kraljica tulipanov in župan Nizozemske vasi bosta prerezala trak in
odprla vrata Nizozemske vasi 25. aprila in jih zaprla 5. maja 2013.
5
Na kratko iz Kamnika
Lenuhov zimski orientacijski pokal
Kamnik • Športno in turistično društvo Lenuh je poskrbelo, da je
bila zima v Kamniku športno aktivna. Svojemu imenu navkljub so
organizirali 1. Lenuhov zimsko orientacijski pokal.
Gre za nekoliko drugačen način spoznavanja Kamnika
in okolice. Sodelujoči so s pomočjo
kompasa iskali skrite
kotičke naših krajev, vmes pa obiskali tudi tiste najbolj
znane turistične bisere, kot sta Stari
in Mali grad, Snovik
in cerkev Sv. Ane v Tunjicah. Seveda ne vse v enem dnevu. V okviru
pokala se je od decembra do marca odvilo pet tekem naraščajoče
zahtevnosti. Vsaka tekma je bila unikat tudi glede vremenskih razmer.
Tekmovalci so doživeli dež, dva prelepa sončna dneva, nočno idilo
in pravo snežno dogodivščino. Ena izmed tekem je bila še prav posebna zato, ker je potekala po sistemu imenovanem score (seštevek,
rezultat). To pomeni, da je bilo na zemljevidu postavljenih preveliko
število orientacijskih točk, da bi v omejenem času lahko obiskali vse.
Tekmovalec je moral zato dobro načrtovati pot do zmage. Tekme so
bile dobro obiskane, dobre volje pa tudi ni manjkalo. Prevladovali so
domačini, nekaj pa je bilo tudi tekačev in orientacistov iz Komende
in Ljubljane.
Na zadnji preizkušnji smo dobili najboljše tri tekmovalce v skupnem
seštevku. Zmagovalec pokala je postal gorski tekač Gregor Mlakar,
ki si je prvo mesto prislužil z osvojenimi 70 točkami. Drugo mesto
je z minimalnim zaostankom zasedla najzvestejša obiskovalka Ema
Štupar, ki je uspešno zastopala nežnejši spol. Tretji je bil z 49 točkami
Blaž Urbanija. Čestitamo najboljšim in se obenem zahvaljujemo vsem
ostalim devetnajstim sodelujočim, ki so s svojo prisotnostjo vdihnili
življenje orientacijskemu pokalu, za katerega upamo, da bo postal
tradicionalen.
Podrobnejše opise posameznih tekem in seznam udeležencev ter
slikovno gradivo s tekem si lahko ogledate na spletni strani društva
Lenuh.si. Na fotografiji: Ema Štupar in Blaž Urbanija (Špela Novak,
foto Aleš Zobavnik)
Na graščini Zaprice nova okna
Kamnik • Občina Kamnik je zaključila s projektom zamenjave oken
na gradu Zaprice, kjer deluje Medobčinski muzej Kamnik.
Ker je objekt spomeniško zaščiten, so morali upoštevati smernice
in pogoje strokovnih služb Zavoda za varstvo kulturne dediščine. V
proračunu za leto 2013 je občina namenila sredstva za nadaljevanje
projekta zamenjave oken na gradu Zaprice.
Pravico do subvencije bo dobilo
večje število učencev
Kamnik • S 1. februarjem 2013 je pričel veljati nov Zakon o šolski
prehrani, so sporočili z oddelka za družbene dejavnosti Občine
Kamnik.
Pravica do subvencije se ne ugotavlja več po predhodno ugotovljenih
in v skupnem izračunu družinskih dohodkov upoštevanih pravic do
otroškega dodatka, denarne socialne pomoči in državne štipendije,
ampak je vezana neposredno na odstotek, ugotovljen v postopku
odločanja o pravici do otroškega dodatka. To pomeni, da bo pravico
do subvencije za malico in kosilo dobilo bistveno večje število učencev kot do sedaj.
Pri upravičenost do polne subvencije za malico se upošteva povprečni
dohodek na družinskega člana in ki ne presega 53 odstotkov neto
povprečne plače v RS. Pri upravičencih do subvencije za kosilo se
upošteva povprečni dohodek na družinskega člana, ki ne presega 18
odstotkov neto povprečne plače v RS.
Kar dve okolju prijazni planinski koči
Kamnik • Na 2. konferenci o planinskem gospodarstvu je Planinska
zveza Slovenije slovesno podelila prve certifikate Okolju prijazna
planinska koča.
Med dobitniki sta tudi koči Planinskega društva Kamnik in sicer
Cojzova koča na Kokrskem sedlu
in Kamniška koča na Kamniškem
sedlu. Certifikata sta prevzela
oskrbnika Rajko Balantič in Roman Resnik.
Presoja planinskih koč je potekala v letu 2012, prejemniki
tega priznanja pa so zavezani,
da s celotnim upravljanjem koč
vplivajo prijazno in z minimalnimi negativnimi vplivi na okolje, kjer
koče stojijo. (Planinsko društvo Kamnik)
Koliko avtomobilov na elektriko?
Kamnik • Svetnico Ano Marijo Suhoveršnik je zanimalo, koliko uporabnikov v občini Kamnik polni svoj električni avtomobil na polnilnem
mestu, ki so ga odprli aprila lani. Gre za trinajsto polnilno mesto za
električna vozila, to je elektro črpalko v Sloveniji.
Odgovor sta pripravila mag. Matjaž Srša in Sandi Borec z občine
Kamnik. »Občinska uprava je preko pristojnih služb Elektro Ljubljana
poskušala pridobiti verodostojne podatke o dejanski uporabi polnilnega mesta, vendar teh podatkov nismo pridobili. Z aktivnostmi za
pridobitev le teh bomo nadaljevali in jih posredovali,« piše v odgovoru. (Foto: arhiv Občine Kamnik)
marec 2013 l www.kamniske-novice.si
6
Pogovor z županom
Marjan Šarec: Kamničani ta praznik jemljejo
za svojega
Ob letošnjem kamniškem občinskem prazniku, 29. marcu,
je za Kamniške novice spregovoril župan Marjan Šarec.
Dogodkov ob prazniku je veliko, kar kaže, da so se na praznik
zelo skrbno pripravili.
Imajo občani občutek, da je res praznik?
Kamničani praznujemo občinski praznik na rojstni dan generala in pesnika Rudolfa Maistra, ki se je rodil v hiši na Šutni. Tradicija praznovanja
se je od leta 1995 že močno razvila in Kamničani ta praznik jemljejo za
svojega. Veseli so številnih prireditev in pridobitev, ki jih odpiramo ob
prazniku. Mestni promet se je že dobro prijel, smo pred tem, da odpremo javni WC na avtobusni postaji, kar bo koristna pridobitev, urejamo
Spominsko sobo Rudolfa Maistra. To slednje nekateri ocenjujejo za
zgodovinski dogodek, saj se je več kot deset let govorilo o tem, zdaj
pa smo že tako daleč, da bomo sobo predali namenu 23. novembra, ko
praznujemo dan Rudolfa Maistra. Na najbolj kritičnih mestih smo preplastili avtobusno postajo in kaže mnogo lepšo podobo, v zaklonišču
si prizadevamo urediti muzej vojaške tehnike in še bi lahko našteval.
Že od začetka vašega mandata, konec leta 2010, so zagotovo najpomembnejše osnovne šole. V tem trenutku je zagotovo najbolj v ospredju
Osnovna šola Toma Brejca. Kako napredujejo dela, kakšno je stanje na
gradbišču?
To je področje, ki je bilo dolga leta potisnjeno v stran. Šolstvo ni področje, kjer bi se dalo pridobivati velike politične točke. Osnovna šola
je neka dobrina, ki jo ljudje pričakujejo in jo jemljejo kot samoumevno.
Že od začetka mojega mandata je bilo prelitega veliko črnila na to
temo. Smo v fazi adaptacije in gradnje OŠ Toma Brejca. Šola napreduje,
zaradi snega smo imeli nekaj težav na gradbišču. Res je tudi, da se vsak
dan pojavljajo določeni problemi. Bistvo pa je v tem, da se šele zdaj
vidi pravilnost odločitve, zakaj smo se najprej lotili te šole. Ko smo
odprli zadevo, ko smo videli zidove in razpoke, smo dejansko dobili
tisto potrditev, da je bila to smrtno nevarna zgradba. Ta šola naj bi bila
nemška in že zaradi tega veliko bolj varna. Pokazalo pa se je, kakšna
je bila dejanska gradnja, torej zelo slaba, in prav zaradi tega je prišlo
do rušenja v večjem obsegu, kot smo sprva mislili. Ugotovili smo, da
drugače ne gre. Ostrešje je bilo resnično nagnito, pojavil pa se je dodaten problem. Leta 2006 je bila zamenjana kritina, ostrešje samo pa
ne. Ko je izvajalec to odprl, se je pokazalo, da je ostrešje popolnoma
nagnito, da lege niso dihale in podobno. Težave, ki nastajajo, so čisto
tehnično-gradbene narave. To so težave, ki se pojavljajo pri vsaki novogradnji ali sanaciji. Dejstvo je, da bi morali projektanti v preteklosti
malce bolj natančno pregledati objekt in so morda imeli preveč proste
roke. Poleg tega pa so statične presoje ta objekt zanemarjali, oziroma
se jih ni poudarjalo, govorilo se je zgolj o sosednji šoli. Z gotovostjo
pa lahko rečem, da bo šola Toma Brejca sodoben objekt, ki bo ustrezal
vsem kriterijem in standardom. Je pa res, da nekateri kar čakajo, kdaj
bomo naredili kakšno napako …
Predhodnica šolarjev so malčki, zato nas zanima, kakšno je stanje na
področju otroškega varstva.
Na področju predšolske vzgoje je stanje še vedno pereče. Pričakovali
smo, da bomo z razpisom koncesije rešili vsaj del teh težav. Razpis je bil
že trikrat neuspešen, poleg tega je šel investitor vrtca na Fužinah v stečaj. Lastnik terjatev je banka, s katero smo že stopili v stik. Pogovarjamo
se o možnostih odkupa s strani občine, dobili bi sedemoddelčni vrtec,
ki bi precej ublažil stisko. Seveda pa je pri tem še kar nekaj neznank.
Drugače pa naše vrtce obiskuje 1.270 otrok v občini Kamnik, 100 otrok
pa obiskuje vrtce zunaj občine. Trenutno je prostih mest 285, prijav pa
556. Odkar smo izvedeli za težave z vrtcem na Fužinah, razmišljamo
tudi o montažnem vrtcu, a je problem lokacija.
Kamniške novice l marec 2013
Marjan Šarec, župan Občine Kamnik
Kakšno je stanje na Veliki planini?
Na družbo Velika planina d. o. o. sem zelo ponosen in ponosen sem
tudi na direktorja ter na vse zaposlene. Ko sem kandidiral za župana,
se je govorilo kot o nerešljivem projektu, o izgubi, skratka o samih
problemih. Govorilo se je o tem, kdo bo vlagal, ali bodo to Rusi, Kitajci
ali Arabci. Po dveh letih lahko povem, da ni ne Rusov ne Kitajcev, pa
Velika planina za leto 2012 beleži le še 50.000 evrov izgube. Pred tremi
leti je bila ta številka več kot 400.000 evrov. Občina vsako leto vlaga
200.000 evrov, vendar ne gre več za pokrivanje izgube, temveč gre ta
denar strogo v investicije. Na zgornji postaji smo z rolo vrati zaprli pogled na mehanizacijo, dosegli smo, da je gostišče Zeleni rob spet v lasti
družbe Velika planina in da dobro posluje, prav tako gostišče Skodla na
zgornji postaji gondole. Parcele na spodnji postaji so v fazi mediacije
na sodišču, tako da računamo, da bodo spet v občinski lasti. Investirali
smo že v pogonski sklop, pogovarjamo se tudi o usodi hotela Šimnovec.
S temi majhnimi, a vztrajnimi koraki, se družba približuje cilju, da bi
zaživela brez izgube in delala naprej. Obnovili bomo otroško vlečnico
Jurček, želimo pa urediti družinam prijazen turizem. Razmišljamo tudi,
da bi na občinskih parcelah zgradili objekte v stilu pastirskih koč, ki bi
jih lahko oddajali. Zanimanja je kar veliko. Osnovni problem je še vedno
voda, ki je na Veliki planini ni, in tudi v tej smeri že potekajo ustrezna
razmišljanja. Velika planina mora ostati taka, kot je, biser narave. Prebuja se, kot gospodarska družba in tudi kot privlačna turistična točka.
Pohvaliti moram direktorja Dušana Bombača, ker deluje v pravi smeri.
Še to: na razpisu so dobili evropska sredstva za obnovo spodnje postaje
gondolske žičnice.
Kamnik ima odslej dva poslanca, mag. Braneta Goluboviča in mag.
Mateja Tonina. Kaj pričakujete kot župan, da bi Kamnik lahko dobil
na ta račun?
Da imamo zdaj dva poslanca, je za Kamnik edinstvena priložnost. Dva
poslanca smo imeli že v mandatu 1990/92, in sicer v takratni tridomni
skupščini. To je velika odgovornost nas treh, torej Goluboviča, Tonina
in mene, da za Kamnik naredimo najboljše kar se da. Mateju Toninu se
ob tej priložnosti zahvaljujem za njegovo dosedanje delo. Veliko dela
je bilo opravljenega na področju kohezijskih sredstev za kanalizacijo,
tudi pri OŠ Toma Brejca, res pa je, da tega nisva obešala na veliki
zvon. Brane Golubovič bo moral nadaljevati na istih področjih, zlasti
pri izplačilu sredstev za šolo Toma Brejca. Skratka, vedno pričakujem
dejanja, ne besed.
Primož Hieng
7
Oglasi
NOVO! NOVO! NOVO!
Avtotehna Vis in Kosec, Domžale
• Pooblaščeni servis vozil CHEVROLET
• Pogodbeno sklepalno in cenilno mesto zavarovalnic:
Generali, Zavarovalnica Maribor, Triglav, Grawe, Adriatic Slovenica, Ergo in Tilia
• Popravila poškodb vseh vozil – kleparska in ličarska dela
Avtotehna VIS in Kosec d.o.o.,
Kamniška cesta 19, Domžale
www.avtokosec.si
Servis: 01/7215 333
031/681 715
[email protected]
PLISE SENČILA
DECORUS
TEL.: 01 / 8394000
www.decorus.si
ljubljanska c. 21/c
kamnik
kupon 15% popust
na Vam do
Ob predložitvi tega kupo
13 nudimo
konca meseca maja 20
nski pregled
brezplačen spomlada
darilo*!
Vašega Chevroleta +
(*prilitje tekočin)
kleparstvo • krovstvo
Bogdan Prezelj, s.p.
PRAVI NASLOV
ZA CELOSTNO
IZVEDBO
VAŠE STREHE!
Izvajamo krovska,
kleparska in
tesarska dela.
***
Želimo vam vesele
Velikonočne praznike.
Podgorje 2a, Kamnik • t: 041/683754 • e: [email protected]
Salon pohištva Dabor,
Kranjska 3a, Kamnik
tel.: 01 831 04 81, 051 399 577
www.pohistvo-dabor.si
Zdaj je pravi čas
za nakup nove kuhinje:
pri nas kar do 50%
ugodneje!
marec 2013 l www.kamniske-novice.si
8
Predstavljamo vam
Katja & Alen spet v središču Domžal
Razveseljiva novica: poznavalci in ljubitelji izdelkov blagovne
znamke Katja & Alen se z njihovimi izdelki zdaj lahko spet srečujete
v središču Domžal, točneje na Ljubljanski 76 v SPB-1. Tu so odprli
prodajno razstavi salon s šivalnico.
S temi izdelki se zdaj ukvarjajo v podjetju oblikovalska skupina –
Design Group d. o. o. (do leta 2010 pod imenom Katja & Alen), ki je
proizvodno tekstilno podjetje. Ukvarjajo se z izdelovanjem tekstilnih izdelkov pod svojimi blagovnimi znamkami in za naročnike pod
imenom njihovih blagovnih znamk.
»Obstajamo že od leta 1986,« pove Katja Komlanc. »Začeli smo v
domači delavnici v Nožicah. Gospa Dragica in gospod Sandi sta z
veseljem in z veliko mero optimizma začela z izdelavo tekstilnih
izdelkov, ki so se hitro preoblikovali v otroška oblačila in opremo.
Takrat je nastalo ime blagovne znamke Katja & Alen.«
S časom in po večletnih izkušnjah ter po željah kupcev in potrebah
na trgu se je paleta izdelkov razširila, s tem pa tudi ponudba tudi
drugih tekstilnih programov. V letu 2000 smo začeli z izdelavo
maskot za podjetja s karakterjem ter z izdelavo tekstilnih izdelkov,
kot so zavese in ostali dekor za dom, hotele in gostišča.
V marcu so proizvodnjo, trgovino in salon preselili v sam center
Domžal, v SPB-1 na Ljubljansko 76, kjer želijo biti bolj dostopni
njihovim rednim strankam ter pridobiti nove stranke in hkrati
opomniti mimoidoče, da blagovna znamka Katja & Alen še obstaja,
da se še trudijo obstati na trgu, ki je trenutno najbolj šibek prav v
tekstilni panogi.
»Smo zelo fleksibilno podjetje, odprti za vse nove podvige, izdelave marsičesa iz tekstila, saj smo zmožni izdelati vse, kar se lahko
oblikuje iz tekstila,« pravi gospa Katja. »To nam omogoča delo in
vrsto let izkušenj, ki smo si jih nabrali v 27 letih.«
Izbor izdelkov, ki zdaj nastajajo pod spretnimi prsti šivilj v njihovih
novih prostorih na Ljubljanski 76 v Domžalah, je zares širok, pester
in nadvse zanimiv. Začnimo pri najmlajših: izdelujejo otroška oblačila, oblačila za nedonošenčke in invalidno mladino ter opremo za
posteljice, košare in zibelke. In če gremo naprej, izdelujejo še vso
tekstilno opremo za vrtce, šole in porodnišnice. Ukvarjajo se tudi
s preoblačenjem v novo tekstilno prevleko in sicer za vozičke in
hojice, avtosedeže, jahače in jajčke. Zanimivo: niso pozabili tudi na
hišne ljubljenčke, saj izdelujejo tekstilne izdelke za male živali, kot
so oblačila in oprema, preoblačijo pa tudi košare za male živali.
Na področju tekstilnega dekorja velja omeniti vse vrste zaves, blazine vseh dimenzij, prevlek in polnila, odeje vseh dimenzij in prevlek,
prte, nadprte in prevleke, pregrinjala, posteljne tekače, prevleke za
enosede, tabureje in blazine za prikolice.
Zagotovo je nekaj posebnega tudi izdelava maskot oziroma kostumov. Tudi našo maskoto, priljubljenega Mihca, so izdelali pri njih.
In končno, znajo narediti imenitne male in velike tekstilne igrače,
tudi po naročilu.
V letošnjem letu pelje vso zgodbo naprej Katja Komlanc s partnerjem, tista Katja, po kateri je priznana blagovna znamka Katja & Alen
dobila tudi ime. Alen je njen brat, ki pomaga v gostinskem delu, v
drugem družinskem podjetju.
Telefon: 01/729-21-60
GSM: 031/365-442 in 041/809-601
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.katja-alen.si
Salon in trgovina Katja & Alen sta odprta od ponedeljka do
srede od 8. do 18. ure, v četrtek in petek od 8. do 15. ure ter
ob sobotah od 9. do 12. ure.
Kamniške novice l marec 2013
Na kratko iz Domžal
9
Širitev vrtca Krtek in Podružnične šole
v Ihanu
nica. Dela bodo zaključena predvidoma do konca marca, slavnostno
odprte pa bo v sredo, 3. aprila 2013, ob 15. uri. (Foto: Vido Repanšek)
Ihan • Več kot 120 otrok je v začetku marca prvič vstopilo v nove
prostore vrtca Krtek v Ihanu v domžalski občini, slavnostno odprtje
vrtca pa je bilo v torek, 19. marca 2013, ob 16. uri.
V nadstropju so urejene štiri igralnice,
hodnik z garderobami za otroke, prostor
za dejavnost otrok,
knjižni prostor, ena
šolska učilnica, sanit arije za š ol ski
prostor in garderobe za šolski prostor.
Pritličje obsega pet
igralnic, en večnamenski prostor, hodnik z garderobami, sanitarije
za otroke in druge potrebne prostore.
Vsaka igralnica in učilnica ima tudi pripadajočo zunanjo teraso.
Poleg tega so v nove prostore dodani trije novi vhodi z vetrolovi.
Zunanje površine so predvidene na jugovzhodni strani v atriju, ki ga
objema novi prizidek in povezovalni hodnik do telovadnice. (Foto:
Vido Repanšek)
Nadaljujejo z rekonstrukcijo dela Pelechove ceste v Preserjah pri Radomljah
Gradnja prizidka k Osnovni šoli Rodica
Rodica • Gradnja prizidka k Osnovni šoli Rodica je v zaključni fazi.
Na Občini Domžale so povedali, da bodo slavnostno odprtje prizidka
pripravili v sredo, 10. aprila 2013, ob 15. uri.
Na šoli so se do sedaj spopadli s prostorsko stisko, tako
pri izvajanju pouka
v učilnicah kot tudi
v telovadnici. Kapaciteta šolske telovadnice je komaj pokrila potrebe pouka v
drugem in zadnjem
triletju. Z izgradnjo
prizidka bo veliko bolje poskrbljeno za zagotavljanje optimalnih
prostorskih pogojev. Delo učiteljev pri izvajanju individualnega dela
z učenci ter ostalo delo pa bo s pridobitvijo novih učilnic in kabinetov
veliko lažje.
Učenci bodo imeli po novem tudi boljše pogoje pri pouku telesne
vzgoje. V kleti so namreč uredili telovadnico in spremljajoče prostore, v pritličju in v prvem nadstropju pa so zgradili po dve učilnici in
kabineti. (Foto: Vido Repanšek)
Preserje pri Radomljah • Občina Domžale je v začetku marca 2013 začela z rekonstrukcijo dela Pelechove ceste v Preserjah pri Radomljah
in sicer od mostu pri Lipu Radomlje do Gajeve ulice.
Izvajalec bo z deli zaključil predvidoma konec maja 2013. V času gradnje je cesta popolnoma zaprta za ves promet, obvozi bodo urejeni.
V le toš njem le tu
bo Občina Domžale
prenavljala še nekatere ceste odseke,
med katerimi velja
omeniti odsek Kolodvorske ulice od
spomenika do železniške postaje Domžale, urejali bodo
Prešernovo ces to
v Radomljah in nadaljevali s prenovo
Ceste Radomeljske
čete, tretjo fazo Rojske ceste in cesto
Turnše – Dob. (Foto:
Vido Repanšek)
Za Zverjascem še Zverjašček
Preserje pri Radomljah • Na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah so
spet dokazali, da držijo obljubo. Tokrat so člani Gledališke skupine z
mentoricama Jasmino Pogačnik in Tanjo Kastelic, ki so držali lanskoletno obljubo najmlajšim, in za njih z veseljem pripravili nadaljevanje
Pravljice o Zverjascu.
Razveselili so jih z zgodbo o malem zvedavem Zverjaščku, kateremu,
kljub očetovim opozorilom, ne da miru radovednost, ali je miška
res tako velika in hudobna. Pri svojem raziskovanju se je pogumni
Zverjašček srečal z zajcem, lisico, ježem, kačo, medvedko, metuljčico, ptico in nazadnje tudi z malo miško, ki ga je prav tako kot očeta
Zverjasca ugnala v kozji rog. Igralci so bili šestošolci in devetošolci,
ki so mlade gledalce iz šole in sosednjih vrtcev ter v sodelovanju s
Knjižnico Domžale tudi iz vrtcev iz Domžal navdušili ne le z odlično
igro, ampak jo popestrili še z igranjem na flavto in plesom. Skratka
zgodba se ni končala pri Zverjascu, ampak se nadaljuje še z Zverjaščkom in zagotovo se bo še s čim. (Tanja Kastelic)
Izgradnja postajališča na železniški
postaji Rodica
Rodica • Na Rodici zaključujejo z deli pri železniški postaji Rodica,
kjer bo urejenih 17 parkirnih mest, javna razsvetljava in nova nadstrešnica.
Pod to nadstrešnico,
ki bo nadomestila
staro poslopje železniške postaje –
zaradi dotrajanosti
so ga morali podreti
– bo informacijska
tabla, javno stranišče, zadaj pa bo
urejena tudi kolesarmarec 2013 l www.kamniske-novice.si
10
Novosti Radia Hit
Radio Hit v družbi Teda Ligetyja in Primoža Ulage
zaključil z deseto sezono Hit pokala
Kranjska Gora je bila ponovno zbirališče najboljših svetovnih smučarjev, ki pa so družbo imeli tudi v veliki družini slovenskih rekreativcev. Po podkorenski strmini so vijugali tekmovalci svetovnega
pokala, po Dolenčevem rutu in to ponoči pa udeleženci zaključka
Hit pokala.
Dnevni del dogajanja je popestril trikratni svetovni prvak iz Schladminga in najboljši veleslalomist zadnjih let, Američan Ted Ligety,
ki z avtogrami in ameriškim nasmeškom ni skoparil. Ligety je z
izbranim besedami pohvalil tudi projekt, nad katerim že deset let
bdi športni novinar Gašper Bolhar. Nad vprašanjem, koliko blizu mu
na progi lahko pridejo najboljši rekreativci, pa je dejal: »Če vzamejo
resno, jaz pa ne toliko, me lahko tudi premagajo.«
O hitrosti, ki jo razvijajo najboljši na Hit pokalu, ne gre izgubljati
besed, saj na pogled, vsi po vrsti delujejo kot tekmovalci svetovnega pokala. Za dodatno vzpodbudo in veselje med tekmovalci
je poskrbel predsednik SZS Primož Ulaga, ki je vsem najboljšim
podelil pokale. Tako Bolhar kot tudi Ulaga sta na koncu zadovoljno
ugotovila, da je druženje med slovenskimi smučarji pristno in, kar se
projekta tiče, hvalevredno, ter le potrdila Hitovo tezo, da je v majhni
Sloveniji velik smučarski narod.
Med ženskami so naslove osvojile Ida Istenič iz Spodnje Idrije,
nekdanja mladinska svetovna podprvakinja Katarina Breznik iz
Ljubljane in Tina Gradišnik s Prevalj. Med sila spoštovano kategorijo Superveterani (60+) je pričakovano slavil Goričan Lojze Faletič,
četudi je ogromen aplavz dobil 74-letni Slavko Svetličič, sicer eden
najboljših smučarjev na svetu v svoji starostni kategoriji. V preostalih moških kategorijah so rekreativne smučarske globuse osvojili:
Drago Bornšek iz Celja, Bernard Adam iz Šentjošta pri Horjulu,
Boštjan Bernik iz Železnikov in Rok Šinkovec iz Gornjega Grada.
Jubilejna, deseta sezona Hit pokala je pod streho, navdušujočo
snežno zabavo pod taktirko razpoloženega DJ Baze pa bodo mnogi
pomnili še dolgo.
Radio Hit v družbi Teda Ligetyja
Veselo razpoloženje v Kranjski Gori
Hitovci poskrbeli za razvajanje osmih poslušalk
Dan žena je prišel kot naročen, saj je slovensko blagostanje vse prej
kot prijetno. Prav zato je bil tradicionalni dan razvajanja za Hitove
gostje več kot dobrodošel.
Ves dan je osem žena, Hitovih poslušalk, uživalo kot že dolgo ne.
Nekatere so celo pritrdile, da takšnega dneva ne pomnijo. Radio
Hit poskuša ohraniti ljubezniv in prijazen ton ob vsakem dnevu,
tokrat je Hitovcem uspelo dvigniti razpoloženje tako zelo, da so
praznične razvajenke obljubile, da radia Hit nikoli ne bodo pozabile. Po urejenih pričeskah, kozmetičnih dodatkih, okusnem kosilu
in sladkanju, sta dekleta obiskali še pevka Alenka Godec in igralka
Nataša Tič Ralijan.
Hitove razvajenke sta obiskali pevka Alenka Godec in igralka Nataša Tič Ralijan.
Kamniške novice l marec 2013
„Hvala Radiu Hit, da nam je omogočil nekaj, kar res redkokdaj doživimo in hvala našim najdražjim, da so nas predlagali za izbor,“ so
skoraj enoglasno izjavljale naše nove prijateljice. „Komaj čakamo,
da pridemo domov in podelimo s svojimi to neverjetno doživetje!“
Z njimi je doživetje podelil tudi domžalski župan Toni Dragar, ki se
je izkazal za pravega gentlemana.
Veseli smo, da smo lahko vsaj za en dan osrečili tiste, ki si to pogosteje zaslužijo – naše žene, mame, babice, hčerke, sestre, prijateljice,
sodelavke, z eno besedo ženske, ki iz dneva v dan skrbijo, da so naše
življenjske niti stkane iz razumevanja, nežnosti, topline in ljubezni.
Z njimi je doživetje podelil tudi domžalski župan Toni Dragar, ki se je izkazal za
pravega gentlemana.
11
Aktualno iz Domžal
Skupina Helios pred večjimi
lastniškimi spremembami
Pozivi k premišljeni odločitvi lastnikov
glede prodaje domžalskega Heliosa
s e s topnjujejo. Z adnji prihaja iz
domžalske občine, kjer opozarjajo,
da je obstoj največjega domžalskega
zaposlovalca v interesu občine, širšega
območja Domžal in tudi države.
O tem so govorili na zadnji seji občinskega
sveta Občine Domžale, prejeli pa smo tudi
pismo domžalskega župana Tonija Dragarja
v zvezi z večjimi lastniškimi spremembami
v skupini Helios.
»Skupina Helios, največje podjetje v občini Domžale, je pred večjimi lastniškimi
spremembami,« je v pismu zapisal Dragar.
»Postopki za prodajo večinskega paketa
delnic Heliosa že potekajo, potencialni vlagatelji bodo v kratkem zaključili s pregledi
poslovanja družbe. Ponudniki, med katerimi
so ameriška multinacionalka PPG, avstrijski
holding Ring International in One Equity
Partners, bodo morali do konca marca 2013
oddati zavezujoče ponudbe za nakup.
Helios je v občini največji zaposlovalec s kar
795 zaposlenimi. Podjetje s svojim poslovanjem pomembno vpliva na gospodarsko in
družbeno okolje v državi. Njegova največja
tovarna, s sedežem v občini Domžale, je po
prihodkih na 24. mestu v državi, po številu
zaposlenih pa na 39. V celotni Sloveniji zaposluje 1364 ljudi.
Podjetje je pomembno povezano z lokalnim
okoljem, saj podpira številna lokalna društva, poleg tega pa že kar 30 let sponzorira
košarkaški klub v Domžalah.
»Za Občino Domžale je pomembna tudi
sedanja organizacija gasilske službe, ki s
Centrom požarne varnosti kot enkratno obliko sodelovanja gospodarske družbe, države
in občine na zelo ekonomičen način zagotavlja visok standard varovanja življenj ter
premoženja občank in občanov na območjih
občin Domžale, Moravče, Lukovica in Trzin,«
poudarja župan Toni Dragar.
Helios je v okviru družbene odgovornosti
pomembno vpleten tudi v širše okolje.
»Znan je Heliosov sklad za ohranjanje čistih
slovenskih voda, s pomočjo katerega je
bilo očiščenih 17 kraških jam in brezen ter
obnovljenih 82 vodnih virov po vsej državi,«
piše v pismu domžalski župan. »Pomembno
pa je tudi podpiranje projekta zasnov vodnih
učnih poti v slovenskih osnovnih šolah ter
sodelovanje z Olimpijskim komitejem Slovenije in združenjem športnih zvez pri obnovi
športnih objektov.«
Helios je izrednega pomena
za lokalno skupnost
Podjetje Helios je izrednega pomena tako
za lokalno skupnost, občanke in občane kot
tudi za državo. »Zato menimo, da morajo
biti v postopek prodaje vključene varovalke,
s katerimi bi zaščitili interese zaposlenih
(delovna mesta, masa za plače, spoštovanje
zakonodaje, itd.) ter z njimi zagotovili ohranitev sedeža podjetja, proizvodnih lokacij,
razvojnih aktivnosti, blagovnih znamk, obsega trgov in finančne trdnosti podjetja. S
tem bi se izognili velikim tveganjem oziroma
posledicami, ki jih tovrstni prevzemi lahko
povzročijo,« še sporoča Dragar in sklene:
»Upamo, da bo konzorcij lastnikov, v katerem
so poleg Slovenske odškodninske družbe,
Modre Zavarovalnice tudi zastavne upnice
propadlega cerkvenega holdinga Zvon Ena,
Zavarovalnica Triglav in nekatere družbe za
upravljanje, zahteve uprave pripravljen upoštevati in jih bo vključil v pogodbo.«
Kaj o tem menijo v Heliosu?
Helios Domžale d. d. je največji proizvajalec
premazov v srednji in vzhodni Evropi. Začetki Heliosa segajo v leta 1924, ko je Ljudevit
Marx skupaj s še nekaterimi drugimi vlagatelji na Količevem ustanovil Tovarno lakov.
»Danes ima skupina Helios 33 podjetij v 17
državah,« pravi predsednik uprave Heliosa
CPV Domžale zagotavlja visok standard varovanja življenj in premoženja občank in občanov. (Foto: Vido Repanšek)
Uroš Slavinec, predsednik uprave Heliosa (Foto: Primož
Hieng)
Uroš Slavinec. »V letu 2012 so čisti prihodki
od prodaje znašali 337.664.000 evrov, čisti
dobiček pa 4.438.000 evrov. V sistemu je
zaposlenih 2344 ljudi, od tega ima kar 32 odstotkov zaposlenih visoko ali višjo izobrazbo.
Glavni proizvodni in prodajni progami skupine so dekorativni premazi, avtoreparaturni
premazi, premazi za avtomobilsko industrijo
– avtoserija, premazi za kovinsko industrijo, premazi za lesno industrijo, praškasti
premazi, premazi za horizontalno cestno
signalizacijo, umetne smole.«
Podjetja iz Slovenije prodajo v tujini več
kot 90 odstotkov proizvedenih količin; 35
odstotkov prodaje realizirajo na trgih EU,
34 odstotkov v državah SND, 20 odstotkov
v državah bivše Jugoslavije in 2 odstotka v
drugih regijah. V Sloveniji Helios zaposluje
1364 ljudi, na območju občine Domžale pa
je največji zaposlovalec s 795 zaposlenimi.
Kandidatov za nakup je več
In kaj k temu dodaja Uroš Slavinec, predsednik uprave Heliosa? »Med največjimi
lastniki Heliosa so Zvon I. holding d.d. v
stečaju, Slovenska odškodninska družba,
Modra zavarovalnica, Triglav vzajemni skladi
in Nova KBM,« pojasnjuje Slavinec. »Zaradi
stečaja največjega lastnika so večji delničarji
začeli z aktivnostjo za odprodajo Heliosovih
delnic. V ta namen so se združili v prodajni
konzorcij, ki bo sprejel dokončno odločitev
o pogojih in načinu prodaje. Po do sedaj
znanih podatkih, ki so bili objavljeni tudi v
sredstvih javnega obveščanja, sta kandidata
za nakup dva finančna sklada in multinacionalka, ki proizvaja premaze. Knjigovodska
vrednost delnice na dan 31.12.2012 znaša
488,96 evra.«
Uprava si po besedah Uroša Slavinca v
okviru procesa prodaje, kjer sama sicer ni
vključena neposredno, prizadeva zagotoviti
delovanje Heliosa v sedanjem obsegu tako
glede števila zaposlenih, proizvodnih lokacij,
razvojne aktivnosti, blagovnih znamk, obsega trgov in finančne trdnosti.
Primož Hieng
marec 2013 l www.kamniske-novice.si
12
Na kratko iz Kamnika
KVALITETNO,
ZANESLJIVO
IN UGODNO
V&D
gradbeni
inženiring
GSM: 030 313 297, 040 293 312
E: [email protected]
Mag. Brane Golubovič nadomestil
poslanko Alenko Bratušek
Alfa M d.o.o. s svojo osnovno dejavnostjo suhomontažne gradnje svoje znanje
uporablja v projektih vseh tipov.
Individualna obravnava, stalen nadzor nad delom in vrhunski materiali omogočajo
stranki kakovost na najvišjem nivoju, kar nam potrjujejo tudi pridobljena priznanja
GIZ - ZNAK KAKOVOSTI SLOVENSKIH IZVAJALCEV SUHE GRADNJE.
T: +386 059 091 500
F: +386 059 091 510
www.alfa-m.net
E: [email protected]
Kamnik • Državni zbor RS je
v ponedeljek, 4. marca 2013,
ko je začel redno februarsko
sejo, določil poslanca, ki je v
poslanskih klopeh nadomestil
mandatarko za sestavo nove
vlade Alenko Bratušek iz vrst
Pozitivne Slovenije.
Bratuškovo je v poslanskih klopeh nadomestil mag. Brane
Golubovič, nazadnje zaposlen v
Državnem zboru kot podsekretar za področje gospodarstva
in lokalne samouprave ter dela
infrastrukture. Leta 2011 je končal podiplomski študij – Bolonjski študijski program II. stopnje na temo družbenega (socialnega)
podjetništva na lokalni ravni na Fakulteti za upravo Univerze v
Ljubljani. Golubovič je bil v letih 2007 do 2010 podžupan občine
Kamnik.
Izmenjajmo si bogastvo življenja –
semena
Kamnik • Tudi v letošnjem letu pripravljajo izmenjavo semen in
sadik, ta dogodek pa bodo popestrili z ogledom dokumentarnega
filma.
V torek, 9. aprila 2013, vas vabijo v prostore matične knjižnice Kamnik, kjer bo najprej ob 17.30 ogled filma, ob 18. uri pa se bo začela
izmenjava semen in znanja.
»Vabimo vas na izmenjavo avtohtonih in doma pridelanih semen
in sadik, ob tem pa si bomo podelili znanje in izkušnje o naravni
vzgoji rastlin,« pravijo organizatorji. »Tokrat si bomo ogledali kratek dokumentarni film (v angleščini – brez podnapisov); prikazuje
prehransko, kulturno in biodiverzitetno pomembnost semen za naše
življenje ter trenutno dogajanje s semeni v svetu.« (Kaja Pohar)
Kamniške novice l marec 2013
13
Prvošolce na OŠ Preserje
pri Radomljah obiskal
maček Muri
Kdo ne pozna črnega mačka z velikimi zelenimi očmi in
dolgimi brki, ki stanuje v Vrtni ulici, v stari hiši na robu
veselega mesta? Mačka, ki muco Maco povabi na kosilo v
gostilno Pri črnem mačku?
www.miranbrodar-sp.si
Iz Domžal
DIMNIKI
Naše podjetje vam nudi brezplačne oglede in svetovanje.
Vgrajujemo tuljave iz najkvalitetnejših kislinsko odpornih
materialov s certifikatom (1.4404.)
- Povrtavanje in sanacija opečnatih dimnikov z vstavitvijo Inox tuljav,
- montaža troslojnih dimnikov ob fasadi,
- izdelava dimniških priključkov po meri,
- izdelava Inox krovnih plošč in dimniških pokrovov po meri,
- vgradnja kaminov,
- druga zaključna dela v gradbeništvu,
- 10 letna garancija na opravljeno delo.
Podjetje za dimniško tehniko ter storitve, Miran Brodar s.p.
Klavčičeva 11, 1241 Kamnik, Slovenija
GSM: 041492169, T: (01) 831 51 82
E: [email protected]
Prvošolce OŠ Preserje pri Radomljah je pozdravil maček Muri.
.
.
FIESTA
J DAN
O
FORD
V
A
V
S
O
I
N
€
RIST
IZKO
re m o v
js ko o p
la zi n ,
n o se ri
z iz je m , 7 zr a č n ih b® Ta
A
T
S
IE
P
ES
y .
rd F
e
o
K
m
F
y
e
M
st
va
No
u: si
te m
lj a ,
ra zr e d
te r s is iko m za g o tav
sv o je m
p rava
zn
i pa
ka n a
la d im vo , n jih o v i st a rš
m
kl im a ts
m
e
sa j
oj dan
v n i si st
sk rb i,
in o va ti
st ijo sv ln o m a b re z
o
o iz ko ri
p o zo ri la
p
o
rn
o
i,
p
va
st
da
h it ro
ži v ijo
ob
ko p re
n a jv iš je io si st e m a le i
g a la h
av it e v
rd .s
č a n a st d e lo va n je avd
p a su . fo
m
o m ogo
e
in
n
rn o st
g o ri va
za n iv o vo zn iko ve m va
m
p ri p e te
Poraba goriva: 3,3-5,8 l/100 km. Emisije CO : 87-133 g/km.
Slika je simbolična.
ŽE OD
9.920
Go Further
VEIT TEAM, Čufarjeva ulica 24, Vir, Domžale,
GSM: 031 395 395, www.veitteam.si
Prodaja semenskega krompirja
Slovenske sorte KIS SORA, PŠATA, BISTRA, KIS MIRNA, KIS
SOTLA, KIS MURA, KIS KRKA, KIS VIPAVA
• Skladišče za krompir, Moste pri Komendi — od ponedeljka
do petka, od 6. do 14. ure, tel.: 01 834 35 73 ali 031 814 022
• Infrastrukturni center Jablje, Loka pri Mengšu —
od ponedeljka do petka, od 7. do 15. ure,
tel.: 01 560 74 00
KIS SORA
Kdo ne pozna mačka Murija, ki nas že 37 let razveseljuje in kratkočasi? Tudi prvošolcem in prvošolkam OŠ Preserje pri Radomljah bo ostal
v večnem spominu, saj jih obiskal na Prvošolčkovem dnevu oziroma
dnevu, ko so bili sprejeti v šolsko skupnost.
Bilo je takole … Radecki marš. Prihod prvošolcev in prvošolk. Prvošolčkova četvorka, ki so jo prvošolci zaplesali zelo ponosno in
elegantno, za kar ima velike zasluge učiteljica Barbara Črnak Rešek.
Ponosni starši ...
A to je bil šele začetek. V nadaljevanju so vse prvošolce in prvošolke
pozdravili člani otroškega pevskega zbora pod vodstvom Karmen
Logar, nato pa so jih učenci devetih razredov z mentorico Tanjo
Kastelic prijazno popeljali in sprejeli v šolsko skupnost. Tokrat so ta
dan obarvali pravljično, saj je bila prireditev polna dogodivščin mačka
Murija, pesmi o muci Maci, mačji šoli ...
Največje presenečenje je bil zagotovo pravi maček Muri, ki je vse
prvošolce veselo pozdravil in na oder pospremil ravnateljico Ano
Nušo Kern. Iz njenih ust je zavela čestitka za skok v 1. razred, iz njenih
rok pa so učenci prejeli darila, ki so jih zanje pri izbirnem predmetu
učiteljice Jelke Frelih naredili učenci predmetne stopnje.
Tudi zaključili so pravljično, za kar so poskrbeli lanski prvošolci in
učiteljica Mateja Jerina s Sneguljčico in sedem palčkov, ki so tudi
tokrat navdušili vse obiskovalce. Vsi nastopajoči so pripomogli, da je
pravljičnost, veselje, razigranost in sreča prevevala tako prvošolce,
učence višjih razredov, razredničarke in ostale učitelje, predvsem pa
ponosne starše, ki so na njihove obraze priklicali neskončen nasmešek, ki se je mešal s toplino v srcu.
Najbolj toplo in prijetno pri srcu je bilo ravnateljici, ko so prvošolci
devetošolcem sporočili z angleško pesmijo, da jih imajo za prijatelje,
devetošolci pa so jim v srce zapisali naslednje misli: »Pred vami je
devet neskončno lepih let, polnih dogodivščin, smeha, nepozabnih
trenutkov in novih znanj. Vemo, da vam bodo učitelji z veseljem
posredovali raznovrstna znanja, vas spodbujali ter pomagali uresničevati cilje, vi pa boste vzorni predstavniki šole. Želimo vam, da
se na šoli počutite dobro, se imate lepo, da sledite svojim sanjam,
predvsem pa, da zablestite. Pa vso srečo!«
Tanja Kastelic
www.kis.si
marec 2013 l www.kamniske-novice.si
14
Oglas
TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV NA TERENU
OBVESTILO!
Obveščamo lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil po
naslednjem razporedu:
KRAJ IN LOKACIJA
TERMIN
Moravče
Ponedeljek, 15.4.2013 od 8:00 do 12:00 ure in od 13:30 do 18:00 ure
Torek, 16.4.2013 od 8:00 do 12:00 ure in od 13:30 do 18:00 ure
(pred AC Nissan Krulc)
Blagovica
(pred pisarno krajevne skupnosti pri igrišču)
Trojane
(pred gasilskim domom)
Sreda, 17.4.2013 od 8:00 do 12:00 ure in od 14:00 do 17:00 ure
Četrtek, 18.4.2013 od 8:00 do 12:00 ure in od 13:30 do 17:00 ure
Mengeš
Sobota, 04.05.2013 od 8:00 do 12:00 ure
(na parkirišču podjetja Klemen transport)
Dob
(pred dvorano ŠD Dob - Ljubljanska cesta)
Domžale
(pred športnim centrom Ten-Ten)
Trzin
(pred kmetijskim inštitutom Jable)
Radomlje
(pred AC Šubelj)
Ponedeljek, 6.5.2013 od 8:00 do 12:00 ure in od 13:30 do 18:00 ure
Torek, 7.5.2013 od 8:00 do 12:00 ure in od 13:30 do 18:00 ure
Sreda, 8.5.2013 od 8:00 do 12:00 ure in od 13:30 do 18:00 ure
Sobota, 11.5.2013 od 8:00 do 12:00 ure in od 13:30 do 18:00 ure
izreži
kup
on
Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov OPOZARJAMO,
naj na tehnični pregled pripeljejo usposobljena vozila, zlasti
naj pregledajo krmilni mehanizem, svetlobna telesa in
zavore, s seboj pa naj imajo obvezno opremo: prvo pomoč in
varnostni trikotnik!
3
0
%
PO
Na tehnični pregled prinesite s seboj prometno dovoljenje
in zavarovalno polico iz preteklega obdobja, če je vozilo
evidentirano, sicer pa osnovne dokumente vozila - račun,
izjavo o ustreznosti vozila (homologacijo) in pogodbo.
S seboj OBVEZNO prinesite dokumente, ki so potrebni za
tehnični pregled in veljavni osebni dokument, o istovetnosti
lastnika vozila!
PUST
Za več in
NA VEČNA
MENSKO
TRAKTOR
SKO
OLJE REP
SOL!
formacij
pokličite
na:
01 562 1
8 13
AS Domžale Moto center d.o.o.
Blatnica 3a, 1236 Trzin
Tel.: 01 562 18 13
www.as-domzale-motoc.si
Kamniške novice l marec 2013
15
Ljubiteljska kultura
Za Kulturno društvo Tuhinj ni meja
Kulturno društvo Tuhinj je v letu 2012 praznovalo 60-letnico delovanja, kar pa ne
pomeni, da kulturnega utripa v kraju prej ni bilo.
Igralska zasedba po premieri veseloigre Kje je meja? Foto: Metka Komatar
V pisnih virih je zaslediti, da se je okrepilo
s prihodom učitelja Melanška v Zgornji Tuhinj v začetku 20. stoletja, pa tudi kasneje
so Tuhinjci velikokrat pripravili uprizoritve
različnih odrskih del, s katerimi so gostovali
tudi v sosednjih krajih. Ljudje pripovedujejo,
da so se igralci vozili na gostovanja skupaj s
kulisami, natrpanimi v star tovornjak. Volje
jim ni nikoli manjkalo in še ne tako dolgo
nazaj sta v Tuhinju delovali kar dve dramski
skupini – mlajša in starejša; sedaj deluje le
ena, pomlajena. Koncert Mance Izmajlove
novembra 2012 je bil vrhunec in zaključek
dvomesečnih prireditev ob 60-letnici Kulturnega društva Tuhinj. Tu je potrebno omeniti
ponovitev domače predstave Pika Nogavička
in premiero lutkovne predstave Bratec in
sestrica. Vse – od dramatizacije avtorskega
besedila, lutk in scenskih del – so naredili
domači ustvarjalci predstave. Z njimi je nastopil še pevski zborček POŠ Zgornji Tuhinj.
Tudi leto 2013 so tuhinjski kulturniki začeli
delovno. Nekaj dni po gledališki premieri je
otroke razveselilo Lutkovno gledališče FRU
FRU s predstavo Zimska pravljica, 9. marca
pa je obiskovalce v popolnoma prenovljeni
in do zadnjega kotička napolnjeni dvorani na
Lazah s samostojnim koncertom Melodije za
srce navdušil Slovenski oktet.
»Kje je meja?« so se v letošnji gledališki
premieri na pustno soboto in v ponovitvi
naslednji dan spraševali igralci KD Tuhinj.
Odrsko dogajanje je postavljeno na mejo
med domačiji Križ in Kraž. Na hudomušen
način predstavlja slovensko pravdarsko slast
za ped zemlje, aktualno še danes, čeprav je
igra nastala že leta 1876. Tuhinjski izvedbi
igre so dodali skupino otrok (Zala, Kristina in
Tadej Koncilja, Doroteja in Bor Gorjan, Lana
Hribar ter Lucija in Samo Bajde) s starimi
pastirskimi igrami, pesmijo in plesom ob
spremljavi harmonikarja Mateja Vrankarja.
Ob njihovi igri so predvsem pri starejših gledalcih na plano privreli spomini na mladost.
V odlični igralski zasedbi (v novih kostumih, ki jih je sešila članica Pavla Gorjan)
so nastopili: Matevž Hribar (gruntar Matija
Križ), Ljuba Lajmiš (njegova žena Marjana),
Žana Hribar (hči Polona), Primož Kožlakar
(sosed Blaž Kraž), Brane Vrankar (advokatov
pomočnik Zveriga).
Vezne recitacije so predstavili: Edita Vran-
Argentinska Slovenka Ivana Tekavec iz Buenos Airesa si je na Lazah ogledala tuhinjsko
gledališko premiero, prišla pa je tudi na koncert Slovenskega okteta (na fotografiji prva
z leve v prvi vrsti). Foto: Metka Komatar
kar, Marjana Kadunc, Matjaž Gorjan in Janez
Novak. Tudi za vse ostalo so poskrbeli sami:
Suzana Hribar in Patricija Hacin za masko, Janez Podbelšek je izdelal sceno, vodja odrskih
del je bil Marko Koncilja, scenske elemente
je poslikal Janez Novak, za luč in tehniko je
skrbel Primož Pančur.
To jim bo še kako prav prišlo, saj amatersko
dramsko skupino KD Tuhinj v letošnjem letu
poleg gostovanja po Sloveniji in uspešnega
gostovanja pri zamejskih Slovencih v Železni
Kapli na avstrijskem Koroškem, čaka tudi
gostovanje v Južni Ameriki.
Režiser Uroš Bajde je povedal: »V KD Tuhinj
smo se lotili zahtevnega projekta. Gre seveda za gostovanje s predstavo Kje je meja pri
Slovencih v Argentini. Poleti se bomo predstavili v treh od petih slovenskih domov v
argentinskem glavnem mestu Buenos Aires.
Leta 2010 je namreč v naši dvorani na Lazah
gostovala gledališka skupina Naš dom - San
Justo iz Buenos Airesa z veličastno predstavo
Veliki oder sveta. Takrat smo bili povabljeni,
da gostovanje vrnemo in ko smo lani dobili še
uradno vabilo, smo se odločili, da ga sprejmemo, čeprav smo se zavedali, kaj to pomeni z
organizacijske kot tudi s finančne strani, saj si bo
vsak član odprave moral stroške kriti sam. Seveda si bomo pomagali s prodanimi vstopnicami
od predstav, iščemo sponzorje. Upamo tudi na
uspeh na kakšnem od kulturnih razpisov.
Slovencem v Argentini se hočemo predstaviti s slovenskim avtorskim delom in slovenskimi običaji, zato se nam je zdelo prav,
da izberemo kmečko veseloigro, še več –
izbrali smo tekst rojaka Kamničana oziroma
Podgorca Josipa Ogrinca. Dogovorili smo se
tudi, da v predstavi na tak ali drugačen način
sodelujemo prav vsi, ki se odpravljamo na
gostovanje; ekipa šteje 26 članov.«
Predsednik Matjaž Gorjan pravi, da si člani
KD Tuhinj prizadevajo zadovoljiti različne
okuse gledalcev in poslušalcev, posebno
skrb posvečajo predstavam za otroke in
mladino in želijo tudi na podeželje pripeljati
vrhunske umetnike.
Kulturno društvo Tuhinj se zahvaljuje vsem
sponzorjem, še posebej Zavarovalnici Triglav
d.d., ki je s svojim prispevkom izdatno pripomogla k izvedbi projekta.
Marinka Mošnik
Slovenski oktet med koncertom na Lazah Foto: Metka Komatar
marec 2013 l www.kamniske-novice.si
16
Povabilo na izlet
Povabilo na
Spomladanski kmetijski
sejem v Komendi
Komenda – V Konjeniškem klubu Komenda, kjer so se v
zadnjih štirinajstih dneh intenzivno pripravljali na letošnji
spomladanski sejem kmetijske, gozdarske in gradbene
mehanizacije ter vrtnarske in ogrevalne opreme, ob
zaključku redakcije tokratnih Kamniških novic ugotavljajo
izredno veliko zanimanje za sejem med razstavljavci iz vse
Slovenije in tudi iz sosednjih držav.
Sejem bo od 22. do 24. marca
že po tradiciji tokrat 18. spomlad zapored potekal teden
dni pred veliko nočjo. Od začetkov, ko se je na razstavi
v Komendi prvič predstavilo
pet razstavljavcev kmetijske
mehanizacije na pobudo predsednika KK Komenda Lojzeta
Laha, je sejem prerasel na letošnjih blizu 500 razstavljavcev,
ki se bodo z bogatimi programi
in ponudbo predstavljali tri dni
na 30 tisoč kvadratnih metrih.
Sejem bo vse tri dneve bogatil
poleg številnih prikazov in
razlag razstavljavcev tudi strokovno izobraževalni program.
Prvi dan bo to obnova travne
ruše s predstavitvijo kmetijske
mehanizacije za njeno vsejavanje. O možnostih pridelave
in prodaje soje na naših kmetijah bodo govorili v soboto ob
10. uri. Prikazi varnega dela
z motorno žago bodo vse tri
sejemske dneve (vse v izvedbi
Zavoda za gozdove Slovenije).
Nedvomno zanimiva bo tudi
razstava govedi različnih pasem dvakrat na dan v soboto
in v nedeljo v izvedbi Kmetijsko gozdarskega zavoda
Slovenije.
Obeta se tudi bogata izbira
za vrtičkarje in drugih razstavljavcev z maloprodajo.
Ob strokovno bogatem programu in ponudbi za široko
potrošnjo ter tudi velikem
zanimanju tako razstavljavcev
kot obiskovalcev je presenetljivo, da se prireditelju še nekaj
dni pred začetkom sejma niso
odzvali iz državnih inštitucij,
kdo oziroma kateri predstavnik
bo tokratni sejem odprl.
So pa prireditelji tudi tokrat
poskrbeli za gostinsko po-
strežbo in zabavni program
ter za urejeno parkiranje avtomobilov in za av tobusni
prevoz iz Poslovne cone na
sejem v Komendo. V petek in
v soboto zvečer bodo na sejmu skrbeli za zabavo Ognjeni
muzikanti, Mambo Kings in
ansambel Viharnik ter skupina
Skater.
Andrej Žalar
Za dober vid v Optiko Vid
Dober vid bi moral biti za vsakega izmed nas bistvenega pomena,
redne kontrole vida pa imajo preventivni učinek na naše zdravje
ter omogočajo zgodnje odkrivanje očesnih napak in bolezni.
V današnjem načinu življenja smo vse bolj bližinsko obremenjeni,
zato se povečuje tudi potreba po bližinskih očalih, ki jim le redko
kdo uide. V ta namen vam nudimo tudi brezplačen pregled vida
za očala in kontaktne leče ter merjenje očesnega pritiska. Pri nas
lahko opravite tudi okulistični pregled za vozniški izpit.
družinska gostilna s tradicijo
Kako pa čim hitreje na pregled?
Na voljo sta številki: 01/722 88 90 in 031/635 801.
Delovni čas Optike VID: od 8. do 12. ure in od 15. do 19. ure,
ob sobotah od 8. do 12. ure.
(promocijsko besedilo)
POSEBNA UGODNOST: Ob nakupu
korekcijskih očal si lahko brezplačno
izberete sončna očala v vrednosti
65€!
Kupon velja od 22. 3. do 1. 7. 2013.
Kamniške novice l marec 2013
Novo!
S 1. 1. 2013 vam nudimo še pestrejši izbor malic
in sicer kar 6 različnih menijev!
Dnevna juha,
skutni štruklji
Dnevna
malica
Testenine (špageti) z
bolonjsko omako, solata
Goveji golaž s
kruhovim cmokom
Pečenica, zelje
s praženim krompirjem
Puran po dunajsko, pomfrit,
tatarska omaka ali solata
Želimo vam vesele Velikonočne praznike.
Vrhpolje 186 , SI - 1240 Kamnik / Telefon: ++386 1 839 12 93
E-mail: [email protected] / www.gostilna-repnik.si
17
Občinski praznik
Martina Golob Bohte, zlata nagrajenka Občine Kamnik
Občinski svet Občine Kamnik bo na slavnostni seji ob občinskem prazniku, ki bo
v ponedeljek, 25. marca, v Domu kulture Kamnik, zlato priznanje Občine Kamnik
podelil Martini Golob Bohte.
Golob Bohtetova bo priznanje prejela za vsestransko ustvarjalno kulturno in umetniško
udejstvovanje, pedagoško delo, prostovoljno
sodelovanje pri številnih kulturnih dogodkih
in promocijo kamniške oblačilne dediščine.
Akademska glasbenica, profesorica klavirske
igre in pianistka – koncertantka Martina
Golob Bohte se je kot rojena Kamničanka
sooblikovanju kulturnega utripa svojega
mesta in občine pridružila že v otroštvu s
sodelovanjem v več pevskih zborih, kar je vse
bolj dejavno dopolnjevala tudi z aktivnostmi
na področju instrumentalne glasbe, besedne
umetnosti in ljubiteljskega gledališča.
Več kot tri desetletja je bila zaposlena v
Glasbeni šoli Kamnik, še vedno pa poučuje
klavir v Glasbeni šoli Domžale, kjer je zaposlena kot profesorica in korepetitorka.
V svoji dolgoletni pedagoški praksi je vzgojila številne glasbenike ter prejela mnoga
priznanja in nagrade na republiških in mednarodnih tekmovanjih. Minister za šolstvo
in šport ji je za vsestransko ustvarjalno in
pedagoško delo podelil naziv Svetnica. Je
večkratna prejemnica posebnega priznanja
za odlične korepeticije na državnih in mednarodnih tekmovanjih mladih glasbenikov.
Martina Golob Bohte deluje na širšem kulturnem področju kot pianistka in korepetitorka
številnih pevskih zborov in solistov. Več let
je članica Kulturnega društva Miran Jarc v
Škocjanu, kjer deluje kot korepetitorka in
pevka v zboru. Pevsko izobrazbo si je pridobila v času študija na Akademiji za glasbo v
Ljubljani, končala pa je tudi nižjo glasbeno
šolo iz harmonike in violončela.
Sodelovala je kot pianistka v Simfoničnem
orkestru Domžale – Kamnik, igrala na številnih občinskih proslavah, ob odprtjih slikarskih razstav, knjižnih predstavitvah, redno
je sodelovala z Zvezo kulturnih organizacij
Kamnik ter s sosednjimi občinami ob pomembnih občinskih proslavah in obletnicah.
Mesto Kamnik ji je za dolgoletno vsestransko kulturno in umetniško udejstvovanje
pred leti podelilo nagrado Toma Brejca.
Martina Golob Bohte je več kot štiri desetletja dejavna tudi na področju turistične
ponudbe mesta Kamnik kot promotorka
slovenske oblačilne dediščine. S svojo
Martina Golob Bohte, prejemnica zlatega priznanja
Občine Kamnik, z možem Maksom (Foto: Primož Hieng)
družino že tri generacije promovira kmečko
ali mestno narodno nošo, kar jim pomeni
oživitev narodne kulture, kar predstavlja
velik prispevek k tradiciji, ki predstavlja
ohranjanje slovenske identitete.
»Primož Hieng je o Martini Golob Bohte lepo
zapisal, da sta z možem Maksimiljanom živi
legendi narodne oblačilne dediščine,« so
zapisali v obrazložitvi. »Ženska revija Jana pa
je pred leti Martino Golob Bohte izbirala za
najlepšo Slovenko v kamniški rdeči narodni
noši. To njeno ohranjanje kulturne dediščine
nam je lahko v velik ponos.« (P.H.)
Enzo grafika na novi lokaciji v Domžalah
Podjetje Enzo grafika, Aleš Grm s.p., ki deluje že enajsto leto, boste
odslej našli na novi lokaciji v Domžalah. Preselili so se namreč v
nove prostore na Miklošičevo 5 v središču Domžal.
Novi poslovni prostori Enzo grafike so zdaj večji in tudi bolj prijazni
do strank. Na novi lokaciji je na voljo dovolj prostora za parkiranje,
razširili pa so tudi prodajno ponudbo.Ta je še naprej zelo pestra
in raznolika. Opozarjajo na fotokopiranje ter tisk velikih in malih
formatov, še posebej bi opozorili na tisk zabavnih izdelkov. Pri njih
lahko naročite vizitke, štampiljke, nalepke, napise, table in oznake, transparente, koledarje in poslovna darila, na voljo pa je tudi
vezava in dodelava najrazličnejših tiskovin, sitotisk in tampotisk,
offset, graviranje in vezenje. Organizatorji tekmovanj boste v Enzo
grafiki dobili tudi pokale, medalje, plakete in priznanja.
A to še ni vse. Njihovo celotno ponudbo si lahko ogledate na spletni strani www.enzo.si. Odprto imajo od ponedeljka do četrtka od
8. do 19. ure, ob petkih pa od 8. do 16. ure. Še telefonski številki:
01/721-17-17 in 041/606-509.
marec 2013 l www.kamniske-novice.si
18
Pozdrav Gregorjevemu
Mengeš • V organizaciji Kulturnega društva Antona Lobode Loka pri
Mengšu in KD Franca Jelovška so tudi Mengšani praznovali Gregorjevo, “dan, ko se ptički ženijo”. Na predvečer tega praznika se že po
tradiciji spušča lučke v vodo, da se simbolno poslovi od vse prekratkih
dni ob umetni svetlobi in pozdravi prihod daljših, sončnih dni.
Ponekod tekmujejo v izdelovanju ‘gregorčkov’, barčic, ki so opremljene z lučkami, in se jih spušča po rekah, drugod priredijo tudi izbor najlepših gregorčkov. Čeprav je tokrat ponagajalo deževno vreme, so se
gregorčke namenili spuščati tudi
pri Bognarjevem mostu v Pristavi
pri Mengšu. Zaradi dežja se je
precejšen del prireditve preselil
pod streho. Večina gregorčkov
pa je letos bolj ali manj ostala
na suhem, saj je bila Pšata zaradi
obilnega dežja preveč narasla in
zato nevarna za približevanje
bregu. Bo pa drugo leto več
gregorčkov v vodi! (Foto: arhiv
PGD Loka)
Na kratko iz Mengša
Lastnica psičke, sicer delovna terapevtka, je učencem razložila, kako
ravnamo s psom in kako se približamo neznanemu psu. Opozorila je
tudi na najpogostejše napake, ki jih delamo ob srečanju z neznanim
psom. Illa je seveda prijazen in socializiran kuža, ki se rad crklja.
Njena bližina in blagodejna družba tudi prebivalcem doma starejših
občanov pomaga premagovati tesnobo in osamljenost ter jim polepša
marsikateri dan. (Foto: arhiv OŠ Mengeš)
Več požarne varnosti
Loka pri Mengšu • V gasilskem domu Loka pri Mengšu so pripravili
predavanje na temo dinamike in razvoja požarov, nevarnosti povratnega udara in požarnega preskoka.
Čili 90-letnik Albin Burger
Mengeš • Prvega marca je Jerčkov Albin, kot kličejo Albina Burgerja,
praznoval visok jubilej 90 let. Krepkemu Mengšanu je čestital tudi
župan Franc Jerič.
Albin Burger se je rodil v številčni družini, še vedno ima šest bratov
in tri sestre. Kot vojak je bil v 2. svetovni vojni v Srbiji, Bosni, Rusiji in Nemčiji, po vojni pa si je
ustvaril družino; z ženo sta bila
poročena kar 61 let. Albina, ki
je bil po poklicu mizar, delal je
v Melodiji Mengeš, še zdaj radi
obiskujejo njegovi trije odrasli
otroci v družbi vnukov in pravnukov. Njegov recept za dolgo
življenje bi najbrž bilo tudi čim
več preživljanja časa v naravi,
saj je bil Albin navdušen gobar.
(Foto: Občina Mengeš)
Štirinajst operativnih gasilcev je na usposabljanju ‘obdelalo’ različne
tipe prezračevanja objektov ob požaru in se seznanilo z različnimi
postopki prezračevanja z nadtlačnim prezračevalnikom v sklopu
napada na goreči objekt ter po lokalizaciji požara. (Foto: PGD Loka)
Lipovke obiskale Dom počitka Mengeš
Mengeš • Da so starejši občani deležni dobre družbe, poskrbijo tudi
Lipovci in Lipovke, člani in članice domžalskega društva Lipa, univerze za tretje življenjsko obdobje. Starejše občanke so z obiskom in
nastopom razveselili na predvečer dneva žena.
Terapevtska psička na obisku
Mengeš • Na Osnovni šoli Mengeš so učenci, ki obiskujejo krožek
Bibliopreventiva, na obisk dobili štirinožno lepotočko Illo. Zlata
prinašalka je t.i. terapevtski kuža, ki predvsem starejšim občanom
pomaga premagovati osamljenost.
Stanovalke Doma in tudi kakšnega moškega predstavnika med njimi
je razveselil nastop pevskega zbora Lipovk pod vodstvom Marine
Aparnik, z venčkom najlepših zimzelenih melodij in narodnih pesmi.
Marsikdo je tudi sam zapel. Predsednica Lipe Metka Zupanek je vodila program in ga spretno povezovala z recitacijami pesnic. Poleg
čestitke je stanovalke ob dnevu žena razveselil tudi šopek nageljnov.
(Foto: arhiv Dom počitka Mengeš)
Pripravila Dragica Sušnik
Kamniške novice l marec 2013
Oglas
19
Kakovostna, varčna in lahka streha
Pri sanaciji streh želimo slediti različnim zahtevam. Nekaterim je pomembnejši videz, drugim pa funkcionalnost
strehe. Vašemu strokovnjaku za strehe in fasade je pomembno oboje.
Funkcionalnost strehe je odvisna predvsem od izbire materialov, razporejenih od znotraj navzven, ki služijo kot parna ovira in izolacija.
Parna ovira Bauder PIR Select ima s pomočjo odstranljivih lepilnih trakov dvojno funkcionalnost. V kritičnih predelih škarnikov je paropropustna pri SD-vrednosti ≥ 0,1
m, v predelu toplotne izolacije pa deluje kot parna ovira
pri SD-vrednosti ≥ 4,6 m, s čimer tudi špirovci postanejo
izolatorji.
Naslednja plast je toplotna izolacija med špirovci: povprečna višina le-teh je 14-16 cm in jo lahko zapolnimo z
eno od toplotnih izolacij (mineralna steklena ali kamena
volna).
Če želite dodatno izolacijo in manj toplotnih mostov v predelih špirovcev in sten, se odločite za Bauder PIR visoko
zmogljive toplotno izolacijske plošče, ki ob izolacijski funkciji služijo tudi kot nadomestni leseni opaž.
Na zgornji strani so opremljene s posebno samolepilno
paro propustno folijo, pri debelini 8 cm pa tehtajo samo
2,2 kg/m2.
Toplotna prevodnost Bauder PIR plošč je λ = 0,026 W/
mK, kar v končni fazi za zgoraj naveden sistem pomeni U
vrednost = 0,164 W/m€K.
Ne glede na to, ali pokrivate novogradnjo ali obnavljate
staro streho, vam tudi teža predstavlja poseben izziv. Gerard strešna kritina je ena najlažjih, saj tehta zgolj 7 kg/m2
je prijetnega videza in ima dolgo življenjsko dobo v praktično vsakem bivalnem okolju.
Vsaka plošča je izdelana iz visokokavostnega jekla, prevlečena s pocinkanim aluminijem, ki ji daje trdnost, za
lepši videz pa je posuta s tanko plastjo naravnih kamnitih
delcev. Široka paleta barv vam omogoča ustvarjalnost pri
izbiri barvnih kombinacij.
Izdelki Bauder in Gerard jamčijo visoko kakovost, varčno in lahko streho, vaš strokovnjak za strehe in fasade
podjetje Oben-Auf pa vam je z veseljem na voljo za dodatne informacije in ponudbo v prodajno-razstavnem salonu v Črnučah in na www.obenauf.si.
Moja streha. Moja fasada. Premium kakovost!
PREMIUM PARTNER
K VALITET
NA KRITIN
A
+ IZOL AC
IJA
+ SISTEM
ZA
ODVODN
JAVANJE
+ OK N O
= PREMIU
M KOMB
INACIJA
-5
%
OBEN-AUF d.o.o.,
Šlandrova 4,
Ljubljana-Črnuče
T: 01/561 32 39
F: 01/537 14 36
G: 031/891 321
Brezpogojna kakovost je pri nas na prvem mestu. Zato smo naše dobavitelje skrbno izbrali in jih združili
v celovito ponudbo pod imenom PREMIUM PARTNER. Za Premium rešitve in ugodnosti, ki vam jih
nudimo, povprašajte svojega strokovnjaka za strehe in fasade v Ljubljani-Črnuče ali v Mariboru.
Več na www.obenauf.si.
PE Maribor:
Tržaška cesta 23
T: 02/613 01 00
F: 02/613 01 01
marec 2013 l www.kamniske-novice.si
20
Upravna enota Kamnik v letu 2012
v številkah
Kamnik • V letu 2012 je imela
Upravna enota Kamnik v reševanju 23.194 upravnih zadev, kar je
5.923 (34,3 odstotka) več kot v
preteklem letu. Podatke o delu
UE so predstavili na redni letni
novinarski konferenci.
Skupno število upravnih zadev
se je v letu 2012 povečalo na
vseh področjih dela, razen na
področju kmetijstva. Največje
povečanje je bilo na področju
upravno-notranjih zadev zaradi
zamenjave osebnih izkaznic
ter potnih listov in na področju
uveljavljanja pravic po vojnih
zakonih zaradi uveljavitve ZUJF.
Iz rezultatov dela je razvidno, da so v preteklem letu na UE Kamnik
rešili kar 23.124 upravnih zadev, to je 99,7 odstotka vseh upravnih
zadev v reševanju. V poročevalnem obdobju so prejeli 26 pritožb
uporabnikov, ki z odločitvijo UE niso soglašali, kar je primerljivo s
preteklim letom. V ponovno reševanje je bilo vrnjenih pet upravnih
zadev, ki predstavljajo le 0,02 odstotka vseh rešenih zadev.
»Ob koncu leta nam je ostalo 70 nerešenih upravnih zadev, kar znaša
0,3 odstotka vseh upravnih zadev v reševanju, medtem ko je ta delež
za vse upravne enote ob koncu leta 2011 znašal 2,31 odstotka, vendar s podatkom za leto 2012 še ne razpolagamo,« je povedal Mihael
Novak, načelnik Upravne enote Kamnik. »Nerešena ni ostala nobena
upravna zadeva, ki bi ji potekel zakoniti rok za reševanje (zaostanek).«
V letu 2012 so opravili tudi 34.842 drugih upravnih nalog, kar je
2.316 oziroma 7,1 odstotka več kot v preteklem letu. Povečanje je
bilo na račun uskladitve GERK-ov z dejansko rabo zemljišč, saj je na
podlagi novih letalskih posnetkov obnovljena evidenca dejanske
rabe zahtevala zelo obsežno delo, povečalo pa se je tudi število e-VEM postopkov in izdaja potrdil iz uradnih evidenc ter posredovanje
podatkov osebam, ki izkažejo pravni interes na področju prometa.
»Poleg upravnih zadev in drugih upravnih nalog je bilo v preteklem
letu izvedenih še veliko drugih nalog in spremljajočih opravil, ki se
ne evidentirajo in niso vključene v statistične prikaze, predstavljajo
pa pomembno podlago za nadgradnjo upravnega dela,« pravi Novak.
»Tako smo uspešno opravili tudi vse nenačrtovane dodatne naloge,
povezane z izvedbo referenduma o družinskem zakoniku in volitev
predsednika države.«
Kaj delata podžupanja in podžupan?
Kamnik • Občinska svetnica Ana Marija Suhoveršnik pravi, da jo
občanke in občani kamniške občine zadnje čase kar precej pogosto
sprašujejo, kakšne so naloge in zadolžitve obeh podžupanov – mag.
Julijane Bizjak Mlakar in Damjana Hribarja.
»Zanima jih tudi, koliko denarja dobita mesečno za opravljanje te
funkcije,« dodaja Suhoveršnikova. »Ker pravzaprav ne vem, kakšne
naloge in projekte v občini sta prevzela, saj se v medijih kažeta le
raznih odprtjih, proslavah in ob prvem šolskem dnevu. V nekaterih
občinah celo zmanjšujejo število podžupanskih mest (Ravne na
Koroškem). Prosim, da mi poveste katere projekte vodita oziroma za
katere projekte sta zadolžena in kakšno je njuno mesečno plačilo.«
Odgovor je pripravil Marjan Šarec, župan občine Kamnik: »Po zakonu
o lokalni samoupravi mora imeti vsaka občina vsaj enega podžupana,
po statutu občine Kamnik pa največ dva. Julijana Bizjak Mlakar pokriva področje socialnih vprašanj in delovanje domoljubnih društev
ter opravlja posamezne naloge po nalogu župana. Damjan Hribar
je zadolžen za področje krajevnih skupnosti in opravlja posamezne
naloge po nalogu župana. Trenutno je zadolžen za ureditev vojaškeKamniške novice l marec 2013
Na kratko iz Kamnika
ga muzeja v kletnih prostorih glavne avtobusne postaje. V primeru
županove bolezni, smrti, odstopa oziroma druge nezmožnosti opravljanja funkcije, bi prevzel vodenje občine Kamnik. Oba podžupana
opravljata funkcijo nepoklicno, prejemata pa nadomestilo v višini
939,80 evra bruto.«
Na Upravni enoti Kamnik tudi o prometu
Kamnik • Glede na dobro in sprotno informiranost občanov so
na Upravni enoti Kamnik zabeležili pozitivni trend pri zamenjavi
vozniških dovoljenj. Izdanih in zamenjanih je bilo 2.781 vozniških
dovoljenj, kar je za 109 več kot leto poprej (2.672).
Povečalo se je tudi število registriranih motornih in priklopnih vozil.
V letu 2011 je bilo registriranih 22.337 vozil, v letu 2012 pa 22.403.
Prav tako se je povečalo število voznikov in sicer z 22.702 na 22.942.
Na novo je bilo registriranih 1.173, odjavljenih pa 1.802 vozil. Izvršenih je bilo 176 sodb o prekršku, s katerimi je bila voznikom izrečena
sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved vožnje z motornim vozilom.
S 1. januarjem 2012 so upravne enote postale prekrškovni organ,
nadaljevali pa so tudi z izvajanjem že v letu 2011 sprejete nove
prometne zakonodaje: zakon o pravilih cestnega prometa, zakon o
voznikih, zakon o motornih vozilih in zakon o javnih cestah. Temu je
bilo potrebno prilagoditi njihovo delo tako v vsebinskem (spremembe
v delovnih procesih), strokovnem (oprava preizkusa znanja za vodenje
in odločanje v prekrškovnem postopku) in tehničnem smislu.
Na Upravni enoti Kamnik so lani izdali 1.492 obvestil o poteku
registracije in uvedbi postopka o prekršku, če obveznosti ne bodo
izpolnjene v 15 dneh. Izdali so 154 plačilnih nalogov in 77 predlogov
za prisilno izterjavo, sami so rešili osem zahtev za sodno varstvo, štiri
pa odstopili v pristojno reševanje Okrajnemu sodišču v Kamniku.
(Foto: Delo.si)
21
Iz Kamnika
Je bolj pomembna varnost ali cena?
Projekt izvedbe Osnovnih šol, predvsem pa šole Toma Brejca, je
dejansko že politični projekt občine Kamnik, saj se na njem lomijo
vsa možna kopja, predvsem pa v zadnjih dveh letih, ko so se postopki za njegovo realizacijo pospešili.
Z začetkom predvidenih sanacijskih del je bilo ugotovljeno, da
je stanje konstrukcije objekta zares slabše od predvidenega.
Projekt ohranitve objekta v čim večji meri, je bil zahtevan s strani
nekaterih svetnikov in gospoda Schlegla, ki so in še trdijo, da bi
bilo možno objekt z nekaterimi lepotnimi popravki ohraniti in to z
minimalnimi stroški oziroma, da se v celoti ruši ena najbolj trdnih
zgradb v Kamniku.
Najbolj pomembno bi verjetno moralo biti to, da so šolarji in zaposleni obiskovali potresno zelo nevaren objekt (sploh v primerjavi s
sosednjo šolo Frana Albrehta), kar lahko vsakdo preveri v statičnih
presojah, narejenih v letih 2006, ki pa so bile, žal, skorajda vsem
skrite, pa tudi tisti, ki so jih pregledali, do danes niso reagirali, kar je
zelo zaskrbljujoče dejstvo. Nikjer še nisem zasledil vprašanja o tem,
ali so bili uporabniki zares v življenjski nevarnosti, kako bi bilo, če
bi po prvotnih načrtih na novo šolo čakali še vsaj deset let, ipd…..??
Zaradi večje trdnosti objekta in posledično varnosti izvajanja
del (preprečitve nekontroliranih porušitev poškodovanih delov
objekta in eventualnih nesreč pri delu), smo se naročnik, nadzori in
izvajalec odločili, da se vzhodna vzdolžna stena poruši, medetažne
stropne konstrukcije se izdelajo kot AB plošče, namesto sovprežne
konstrukcije na starih lesenih nosilcih, kar ni v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, saj je bilo predvideno armiranje obstoječih
konstrukcij v vsakem primeru.
Izbrana je bila konstrukcija, ki je bistveno bolj odporna na dinamično horizontalno potresno obtežbo. Zaradi rušenja stene je bilo
potrebno odstraniti tudi del obstoječe strehe, ki je slonel na tej
steni. Ugotovljeno je bilo, da sta bila v letu 2006 zamenjana le kritina in letve, tramovi pa so ostali isti, nekateri dobesedno prepereli.
Projektant je že od začetka načrtovana upošteval dejstvo, da je bila
streha zamenjana v celoti.
Dopolnitve gradbenega dovoljenja za spremenjene dele konstrukcije obstoječe šole so v fazi izdelave načrta (skladno z odstavki
Zakona o gradnji objektov iz leta 2012). Poudariti je potrebno, da se
ostala dela izvajajo skladno s pridobljenim gradbenim dovoljenjem,
ki obsega tudi novi prizidek, kar pomeni, da nekdaj 18 oddelčna šola
po novem postane 23 oddelčna.
Naročnik že od samega začetka izvedbe vztraja pri preglednem
vodenju projekta, prav tako sta za izvedbo izbran nadzor in super
nadzor. Na projektu se vodi stroškovna in terminska spremljava
projekta, vsaj enkrat tedensko poteka koordinacija projekta, na
katerih sodelujeta tudi projektant in izvajalec. Vse spremembe,
ki nastanejo na projektu se evidentirajo in potrdijo s strani vseh
udeležencev na projektu.
Pri vseh spremembah so opisane finančne in terminske posledice.
Dodatni stroški zaradi rušitve vzhodne stene, dela obstoječe strehe
in spremembe konstrukcije so zaenkrat v sklopu podpisane pogodbe za izvedbo del. Vzporedno s spremembami, se iščejo rezerve v
okviru predračuna projekta, ne da bo bil okrnjen obseg, varnost in
funkcionalnost objekta in opreme.
Pogodba z izvajalcem za gradnjo in sanacijo objekta, je bila podpisana v višini 6.641.229.95 evrov € brez DDV (za 7.200 m2), cena je
919,33 EUR/m2. Naročnik mora izvesti še razpis za opremo šole in
izbrati najugodnejšega izvajalca.
Navedeni stroški, so kljub sanaciji objekta precej nižji od marsikatere
slovenske novogradnje (!!). Glede na zgornje podatke smo mnenja,
da gre za primer racionalne gradnje šole, ne pa za »najdražjo šolo
v državi«.
Izvajalec je bil uveden v delo dne, 29. 11. 2012. Končni rok predaje
objekta, vključno z opravljenim tehničnim pregledom, odpravo
pomanjkljivosti, upoštevanjem morebitnih razmer in pridobljenim
uporabnim dovoljenjem je 10 mesecev od uvedbe v delo torej 29.
9. 2013. Ocenjujemo, da bi bila dela lahko končana do konca leta
2013. Če izvajalec ne bo predal objekta v pogodbenem roku, ima
naročnik možnost uveljavljati pogodbena določila.
mag. Ivan Kenda
direktor občinske uprave
www.kamnik.si
marec 2013 l www.kamniske-novice.si
22
Iz Kamnika
POZOR, AKCIJA!
PLAČAŠ 2, DOBIŠ 3!
Akcija velja ob naročilu hrane za dostavo na dom!
839 27 44, 051 898 150
www.picerijanapoli.com
Turizem Vrankar
v Kamniku
01 8347064
www.turizem-vrankar.si
Pred kratkim sta zakonca Edita in Brane Vrankar v Kamniku odprla
turistično agencijo. Kot sta povedala, so to narekovale potrebe
in usmerjenost podjetja turizem Vrankar. S svojo ponudbo sta
se želela približati ljudem. V agenciji Vrankar ponujajo zanimive
izlete in počitnice, hit letošnje pomladi je izlet na Bavarske gradove in pa potepanje po Vojvodini. Organizirajo pa tudi počitnice
z avtobusnim prevozom na otokih Lastovo, Vis, Mljet in Korčula z
animacijo in izleti po otokih. Vljudno vabljeni v poslovalnico Novi
trg 26 a ob zdravstvenem domu Kamnik.
Podgorje: cesta, ki si
tega imena ne zasluži
(več) – do kdaj?
Ni še dolgo tega, ko je Občina Kamnik prenavljala glavno
cesto med Kamnikom in Mostami, točneje na območju
Podgorja. Obvoz je v času prenove glavne ceste potekal skozi
vas, pri tem pa je na lokalni cesti prišlo do številnih poškodb.
Drugače povedano: cesta je povsem uničena.
V tem duhu je izzvenelo tudi pismo enega od naših bralcev (naslov
hranimo v uredništvu), ki med drugim pravi, da je promet zaradi obvoza pred dvema oziroma tremi leti pošteno uničil lokalno podgorsko
cesto. »Včeraj, ko pa sem tudi sam pozabil obvoziti eno od mnogih
ogromnih lukenj, sem mislil, da mi je utrgalo kolo,« piše naš bralec.
»Verjetno se spominjate, da je bila obljuba, sicer še prejšnjega župana,
da bodo najkasneje v dveh letih povsem prenovili podgorsko cesto,
ker jo je gost promet zaradi obvoza, ko so urejali glavno cesto Kamnik
- Moste, pošteno uničil,« dodaja v svojem pismu.
»Sedaj je minilo – po mojem mnenju dve leti in pol, a nisem povsem
prepričan, kdaj se je glavna cesta obnavljala – in razen posameznih
'flikarij' lukenj, ki ublažijo najhuje le dva do tri tedne, se ni s prenovo
zgodilo še nič. Razmere so dejansko nevzdržne in vsi tukajšnji prebivalci vsakodnevno uničujemo svoje jeklene konjičke zaradi slabega
(ne)vzdrževanja te ceste oziroma nespoštovanja obljube za njeno
celovito prenovo.«
Vprašanje smo naslovili na službo za stike z javnostjo Občine Kamnik. V imenu občine je o problematiki lokalne podgorske ceste
odgovoril vodja oddelka za gospodarske javne službe mag. Matjaž
Srša: »Pregledne službe vzdrževalca občinskih cest na terenu izvajajo
oglede poškodovanih cestnih odsekov, ki so najpogosteje posledice
dotrajanosti vozišča in zimske odjuge. Dejstvo je, da je lokalna ceste
skozi vas Podgorje na več odsekih močno poškodovana in dotrajana,
zato bo potrebno izvesti nujna vzdrževalna dela v okviru rednega
vzdrževanja občinskih cest, ter s tem zagotoviti normalno prevoznost
cest. Zadeva bo s strani občinske uprave obravnavana prioritetno,
glede na kriterije poškodovanosti vozišča.«
Tako torej na Občini Kamnik, predvsem v upanju, da bo »prioritetna
obravnava« zares hitra in učinkovita. Upamo, da bomo že v naslednji
številki Kamniških novic poročali o boljšem stanju lokalne ceste v
Podgorju. (P.H.)
Rezervirajte si dopust
v Piranu že danes!
informacije in rezervacije:
+386 1 83 96 400 ali +386 51 815 646
Kamniške novice l marec 2013
Luknje in luže so dovolj zgovoren dokaz o stanju ceste skozi Podgorje.
23
Mnenja
Rekli so ...
Franc Jerič, župan Občine Mengeš, o letošnjih najpomembnejših načrtih: »Žal v tem trenutku gospodarska situacija ni takšna, da bi nam zagotovila priliv
vseh planiranih sredstev. Seveda bi poudaril tudi
večje projekte, ki se pripravljajo skupaj z občinami
Domžale, Kamnik in Trzin. Najpomembnejša od njih
sta oskrba s pitno vodo in rekonstrukcija Centralne
čistilne naprave Domžale-Kamnik. Če bodo predvidena sredstva pridobljena tudi iz kohezijskih skladov, bomo te projekte realizirali s temi sredstvi, če pa teh sredstev
ne bo, bomo morali resno razmisliti, ali sredstva, ki so namenjena za
izgradnjo športne dvorane, preusmeriti na prej omenjena projekta.
O odobritvi teh sredstev iz kohezijskih skladov naj bi bili obveščeni
v prvi polovici letošnjega leta.«
Mag. Matjaž Srša, vodja oddelka za gospodarske
javne službe Občine Kamnik, o urejanju ceste na
grad Zaprice: »Občinska uprava zaradi omejenih
proračunskih sredstev v letu 2013 ne predvideva
ureditve ceste do kamniškega muzeja. Urejanje te
ceste bomo izvajali v okviru rednega vzdrževanja
občinskih cest, s čimer bomo zagotavljali normalno
prevoznost. Največji problema predstavlja neustrezno odvodnjavanje meteorne vode. Glede postavitve javne razsvetljave so bili pridobljeni predračuni, vendar zaradi
omejenih proračunskih sredstev v letu 2013 ne predvidevamo njene
postavitve. Postavitev zapornic pri prehodu čez železniško progo in
osvetlitev prehoda je v pristojnosti Slovenskih železnic. Še naprej
bomo opozarjali pristojne službe, da je treba to problematiko čim
prej urediti zaradi varnosti.«
Mihael Novak, načelnik Upravne enote Kamnik, o reševanju njihovih zadev: »V letu 2012 je imela Upravna enota Kamnik v reševanju 23.194 upravnih zadev,
kar je 5.923 (34,3 odstotka) več kot v preteklem letu.
Skupno število upravnih zadev se je v letu 2012
povečalo na vseh področjih dela, razen na področju
kmetijstva. Največje povečanje je bilo na področju
upravno-notranjih zadev zaradi zamenjave osebnih
izkaznic ter potnih listov in na področju uveljavljanja
pravic po vojnih zakonih zaradi uveljavitve ZUJF. Iz rezultatov dela
je razvidno, da smo v preteklem letu na UE Kamnik rešili kar 23.124
upravnih zadev, to je 99,7 odstotka vseh upravnih zadev v reševanju.
V poročevalnem obdobju smo prejeli 26 pritožb uporabnikov, ki z
odločitvijo UE niso soglašali, kar je primerljivo s preteklim letom.«
Toni Dragar, župan Občine Domžale, o privatizaciji
vodnih virov: »Da bi voda postala tržno blago in ne
več javna dobrina, ne bomo dopustili. Odločitev,
komu prepustiti oskrbo z vodo, bo še vedno v rokah posameznih držav in občin. Pripraviti moramo
takšno zakonodajo, ki bo preprečila morebitno
bodočo privatizacijo upravljanja s pitno vodo in bo
še naprej zagotavljala enak dostop do vode vsem
državljankam in državljanom. Kot župan Občine
Domžale pozdravljam evropsko državljansko pobudo in prepričanje,
da sta voda in komunalna ureditev nezanemarljivi človekovi pravici
in da je za življenje najpomembnejša naravna danost – voda – javna
dobrina in ne blago, ki bi ga privatizirali in neenakovredno distribuirali občankam in občanom, državljankam in državljanom.«
Dr. Zdenka Čebašek – Travnik, dosedanja Varuhinja
človekovih pravic, o svojem delu in opozorilih: »Naj
povem, da sem o revščini govorila že leta 2008 in
da bi bil danes spopad z njo lažji, če bi država resno
vzela moja opozorila. Prav tako sem že v letu 2009
postavila vprašanje, ali je Slovenija še pravna in
socialna država, leto zatem pa sem opozarjala, da je
nadzor v Sloveniji slab, neučinkovit, da ne deluje ali
pa je, kot sem dodala na zadnjem srečanju z novinarji,
skorumpiran. Za mano je življenjsko obdobje, polno različnih izzivov in
tudi osebnih preizkušenj. Prepričana sem, da sem upravičila zaupanje
predlagateljev, pokojnega primarija Jožeta Felca in pokojnega predsednika republike dr. Janeza Drnovška in svoje delo opravila pošteno ter
na področju varovanja človekovih pravic, medsebojnega razumevanja.«
Vabljeni na okusne jedi
v prijeten ambient.
839 27 44, 051 898 150
www.picerijanapoli.com
Sobota, 23.3.2013 ob 10. uri
Predice
Ponudili vam bomo velikonočne dobrote, kot jih pripravijo slovenske predice. Da pa bo
dogodek tudi glasbeno popestren, smo v goste povabili tudi godce, ki bodo nastopili skupaj z
predicami, in zapeli ter zaigrali nekaj slovenskih ljudskih pesmi.
Sobota, 30.3.2013 ob 10. uri
Velikonočni zajček obdaruje
Otroci vabljeni na obisk k velikonočnim zajčkom. Vsak otrok bo obdarjen z velikonočnim
čokoladnim jajčkom. Da pa bo našim otrokom sobotno dopoldan ostalo v še prijetnejšem
spominu, se bodo lahko z velikonočnima zajčkoma tudi fotografirali in fotografijo takoj
odnesli domov. Otroci se vidimo v soboto dopoldan.
Sobota, 23.3.2013 ob 10. uri:
Priprave na cvetno nedeljo
Dan pred cvetno nedeljo, vas vabimo, da si skupaj z vzgojiteljicami VVZ Domžale izdelate svojo butarico.
JUB predstavlja novi Jupol Classic
z izboljšano formulo
JUB tudi letos navdušuje z novostmi iz svojega prodajnega programa. Tako trgu že letošnjo pomlad predstavlja izboljšano in
izdatnejšo pokrivno belo barvo Jupol Classic, s katero boste lahko
odslej prebarvali kar do petine več zidnih površin!
Na podlagi analize trga in uporabnikov notranje zidne barve
Jupol Classic so se z novo formulo približali običajnemu načinu
uporabe izdelka. V ta namen so pri razvoju nove formule dali velik
poudarek tudi redčenju barve z vodo. Tako lahko izboljšano barvo
Jupol Classic odslej redčite s 15 odstotki vode, z manjšo količino
izdatnejše barve pa odslej prepleskate še več notranjih zidnih
površin. Nanašanje barve bo enostavnejše in brez vidnih sledov
valjčka, barva z izboljšanim barvnim filmom pa bo stenam zagotovila finejšo strukturo in lepši videz, kar bodo uporabniki še posebej
cenili. Beli Jupol Classic je primeren tudi za pripravo različnih
barvnih odtenkov, ki vas bodo letos razveseljevali v vašem domu.
Jupol Classic je notranja zidna barva, ki ji uporabniki zaupajo že
več kot 40 let. To disperzijsko barvo danes kupi kar sedem od desetih kupcev, letno pa z Jupol barvami pobarvajo kar 200 milijonov
kvadratnih metrov stenskih površin. 15-litrska embalaža zadošča
za barvanje do 100 kvadratnih metrov stenskih površin.
marec 2013 l www.kamniske-novice.si
24
Mladi novinar za mlade
Duševno zdravje mladih vedno
večji problem
Duševno zdravje mladih postaja v razvitem svetu vse večji problem in tudi
Slovenija ni imuna, saj se sooča s čedalje večjimi izzivi na področju duševnega
zdravja (depresija, nezadovoljstvo z življenjem, tesnoba ipd.), kot tudi z visoko
stopnjo samomorilnosti, ki je med najvišjimi v Evropi.
Nataša B. Humar, Center za družinsko terapijo Kamnik
O problematiki duševnega zdravja smo spregovorili z Natašo Bider Humar, strokovno direktorico Centra za družinsko terapijo Kamnik
(CDTK), in psihologinjo Ano Zarnik Horvat.
Stanje duševnega zdravja prebivalstva neke
družbe je nemalokrat odsev splošnega stanja
v njej, razlike v duševnem zdravju pa odsevajo družbene razlike in čeprav je pri takem
sklepanju potrebno biti previden, ugotovitve
kažejo na to, da s slabšim duševnim zdravjem
namreč izstopajo določene družbene skupine.
Če gre verjeti navedbam nekaterih raziskav, se
kar od 19 do 28 odstotkov mladih spopada s
težavami duševnega zdravja, te pa so različne
in se največkrat izpostavijo s pomanjkanjem
volje, depresivnim razpoloženjem kot tudi z
namenskim samopoškodovanjem in celo s poskusi samomora. Nekateri podatki za Evropsko
unijo kažejo, da bodo duševne bolezni do leta
2020 na drugem mestu lestvice najpogostejših
bolezni, takoj za boleznimi srca in ožilja.
Psihologinja Ana Zarnik Horvat pripoveduje:
»Mladi, ki se odločijo poiskati pomoč in se
vključijo v proces psihoterapije v tem okolišu, ponavadi prihajajo iz vse Slovenije, saj je
večino še vedno strah prihajati v domači kraj,
ker jih skrbi, da bi se o njihovih težavah preveč
razvedelo v okolju, v katerem živijo. Tako se
mnogi iz takšnih in drugačnih razlogov raje
pripeljejo od drugod, saj se tako počutijo bolj
varno.« Zato natančnih podatkov o številu mladih v tej regiji, ki poiščejo strokovno pomoč ni.
Kljub vsemu, pa se je število mladih, ki poiščejo
kakršnokoli obliko strokovne pomoči opazno
povečalo v primerjavi s preteklimi leti. »Razlog
tega porasta lahko po eni strani pripišemo tako
naraščujočemu številu mladih z duševnimi
težavami kot tudi vse večji osveščenosti s to
problematiko med mladimi po drugi strani,«
pojasni Ana Z. Horvat. Ravno zaradi vse večje
Kamniške novice l marec 2013
informiranosti med mladimi, pa so napovedi
po ocenah mnogih optimistične, medtem ko po
drugi plati, zaradi povečanega števila pomoči
potrebnih, vzbujajo skrb. Potrebno je omeniti,
da tako na CDTK kot tudi na psihoterapiji
Anarazume.me verjamejo, da k njim pride le
majhen odstotek ljudi s težavami v duševnem
zdravju, medtem ko bi verjetno prišli do presenetljivih številk o duševno obolelih, če bi le-te
iskali zunaj teh okvirjev. Zato mladim oboji
sporočajo in svetujejo, naj se opogumijo in le
naredijo prve korake v zvezi s težavami, ki jih
imajo, saj izkušnje govorijo o tem, da prej, ko
se ukrepa, lažje, učinkoviteje in hitreje lahko
zdravijo določena duševna stanja. Depresija je
še vedno ena najpogostejših duševnih motenj,
za katero ne zbolevajo zgolj odrasli, temveč že
tudi otroci in mladi, zlasti v adolescenci, ko se
mladi spoprijemajo z novimi izzivi, učenjem novih življenjskih vlog, strahovi pred neuspehom
in prilagajanjem na kopico ostalih sprememb.
Zaradi nalaganja vedno novih bremen in včasih
skoraj nemogočih nalog, kot tudi drugih bolj
usodnih življenjskih in socialnih okoliščin,
postanejo lastne stiske mladih tako še večje
in se jih večina še težje izreče o svojih težavah
pred zdravniki, terapevti, ter drugimi usposobljenimi svetovalci, zato je vse več takih, ki
se poslužujejo t. i. samozdravljenja ali drugih
alternativnih oblik. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da hitre rešitve v tem primeru ne obstajajo in, če depresija ni primerno zdravljena s
strani usposobljenih za tovrstno delo, le to ne
prinaša dolgoročnih rešitev in je čez čas lahko
le še slabše. »Človek lahko potlači stvari, vendar to ni najbolje, ponavadi jih tako globoko,
da se niti ne zaveda in ne vidi povezave, kako
določene stvari iz otroštva vplivajo na njihovo
sedanjo situacijo in doživljanje. Potlačevanje
je obrambni mehanizem, vendar to potlačimo
nekam, kjer ne umre, ampak tam živi na nek tih
način in se nam potem na dolgi rok tudi maščuje,« razjasni psihologinja Ana Zarnik Horvat,
zaključi pa z navedbo, da je depresija vendarle
potlačena oziroma navznoter obrnjena jeza.
Tudi Nataša Bider Humar po dosedanjih izkušnjah sodeč pove: »V večini primerov duševnih
težav, s katerimi se srečujemo v Centru za
družinsko terapijo Kamnik, prihajamo vedno
znova do istih zaključkov in sicer, da vse izhaja
še iz preteklosti in skoraj ni izjeme. Torej v
času mladosti te stvari pridejo šele na plano,
vendar so že od nekdaj tam bile, tako, da to ni
nekaj, kar se je šele zgodilo, nič se ne zgodi
trenutno.« Da se starši radi izgovarjajo na slabo
družbo, potrdi tudi gospa Nataša, ki je sicer tudi
sama mati dveh otrok in nadaljuje: »Vendar to
Ana Z. Horvat, psihoterapija Anarazume.me
ni glavni in edini razlog, ampak je večkrat že
posledica. Otrok najde sebi podobne vrstnike, take, ki ga razumejo in imajo podobno
izkušnjo kot on. Vsi imamo okoli sebe ljudi,
ki so takšni, kakršni smo mi sami, pa se tega
morda niti ne zavedamo (kot pravi pregovor:
‚isti ptiči skupaj letijo‘).« Prijatelji sicer lahko
pomagajo, te podpirajo in sprejemajo, vendar
le do določene mere, če pa si želimo življenje
urediti tako, da bo to funkcioniralo, je potrebno storiti še kaj več. Predvsem je po besedah
Nataše B. Humar pomemben tudi poudarek
na varni navezanosti s starši oziroma z družinskim okoljem, saj je, kot pravi, »znano, da
si z njo otrok ali mladostnik izoblikuje bolj
pozitivno samopodobo, ki je ključnega pomena
za nadaljnje življenje. Varno navezanost pa se
gradi na boljšem spremljanju otrok in mladostnikov, ne le na zunanjem nivoju, ampak tudi
na čustvenem (odzivanje na čustvene potrebe,
razumevanje, pomiritev).« Potreben je zdrav
stik, saj je človek bitje odnosa in, če pravega
odnosa ni, privede do težav in tudi depresije,
ki se po izkušnjah naših sogovornic kaže v
nešteto oblikah. Včasih na ta stanja poleg
psihičnih in telesnih sprememb posameznika
vpliva tudi sama genetska predispozicija ali
dovzetnost. Depresija med mladimi, kot tudi
na splošno, se izraža na več nivojih, predvsem
v človeških mislih, čustvih, vedenju, ter s telesnimi značilnostmi. Vsekakor pa mladim na
tej stopnji duševnega zdravja svetujejo, naj o
teh težavah spregovorijo s strokovnjakom. Pri
hudih duševnih težavah, ko sama psihoterapija
ni dovolj, pa je le-ta morda najboljša v kombinaciji z zdravljenjem na fiziološkem nivoju,
z obiskom psihiatra, posvetom in predpisom
zdravil. »Največkrat je to, ko se ne zdravi več
samo duša, ampak je potrebno zdraviti tudi
telo, da bo okrevalo, saj je telo posoda za našo
dušo,« s svojimi besedami že omenjeno oriše
psihoterapevtka Ana Z. Horvat.
Pomembno je predvsem to, da se o tej bolezni psihološke narave in, ki prizadene vedno
večje število mladih, tudi iz naše okolice,
sploh piše in govori. Vsi srčno upamo, da se
stanje te problematike kmalu obrne na bolje
in število tovrstnih obolenj začne upadati,
saj bomo tako posledično mi manj pisali in vi
manj brali o tem.
Gregor Jež
25
Eko šolarji
Priznanji Šolski ekovrt za OŠ Domžale in Vrtec
Antona Medveda Kamnik
V četrtek, 7. marca. 2013, je bila v Ljubljani prva slavnostna podelitev znakov
Šolski ekovrt, ki ga je prejelo prvih 22 vzgojno-izobraževalnih ustanov v Sloveniji,
vključenih v Mrežo šolskih vrtov, pod okriljem Inštituta za trajnostni razvoj v
Ljubljani.
Šolski ekovrtovi – program, ki poteka pod
okriljem Inštituta za trajnostni razvoj, je
stopil korak naprej. Inštitut je namreč skupaj
z ministrom za kmetijstvo in okolje Francem
Bogovičem in ambasadorko programa Manco
Košir, prvič javno podelil znak Šolski ekovrt
(častna listina in izjava) 22 najbolj prizadevnim vrtcem, osnovnim in srednjim šolam,
ki so v zadnjih dveh letih, od kar program
poteka, ustvarili številne ekogredice in
ekosadovnjake ter pri tem sledili merilom
ekološkega kmetovanja in varovanja narave.
Znak ni le »navaden« znak. S pridobitvijo
so se šole in vrtci obvezali, da nadaljujejo z
upoštevanjem temeljnih načel šolskega oziroma vrtčevskega ekovrtnarjenja: organske
odpadke zbirajo in jih ustrezno kompostirajo,
uporabljajo ekološka semena ali kemično
Šolarji OŠ Domžale redno sodelujejo na Bio dnevu v Domžalah.
netretirana, izdelan imajo osnovni načrt
kolobarjenja, rastline gnojijo z organskimi
gnojili ter v ekovrtu ne uporabljajo nobenih
kemično-sintetičnih pesticidov in mineralnih
gnojil. Seveda ne pozabijo na trajnostno gospodarjenje z vodo ter z ločenim zbiranjem
vseh ostalih odpadkov, ne le organskih.
Dobitniki se bodo tako odslej lahko pohvalili,
da imajo v svoji vrtčevski ali šolski okolici
svoj ekovrt, ki je vzorno učno in vzgojno
orodje, za katerega so dobili priznanje,
predvsem pa za možnost, ki so jo z ekovrtom dali našim nadobudnim otrokom in
mladostnikom. Zagotovo pa je, da pisanih
ekovrtov ne bi bilo brez prizadevnih mentorjev, vzgojiteljev in učiteljev, ki so vedno
»v ekovrtnarski akciji« in zunanje sodelavke
Inštituta, permakulturne strokovnjakinje
Jožice Fabjan.
Kdo so torej dobitniki znaka? Največ jih je iz
vrst osnovnih šol, med drugim pa sta ga dobili Osnovna šola Domžale in Vrtec Antona
Medveda Kamnik, ki je priznanje dobil kot
prvi vrtec v Sloveniji.
V programu Šolski ekovrtovi v letošnjem
šolskem letu sodeluje 81 slovenskih vrtcev,
osnovnih in srednjih šol ter dijaških domov,
zato je prva podelitev potrditev dobrega
dela in sodelovanja članov ter koordinatorja
programa.
Na Inštitutu za trajnostni razvoj verjamejo,
da je bila podelitev znakov hkrati tudi navdih
in spodbuda za druge. Ključni namen obdelovanja šolskega vrta je medpredmetno povezati čim več aktivnosti učencev, ki vključujejo
promocijo samooskrbe in skrbi za šolski vrt
ter uporabo zdravo pridelane hrane. (P.H.)
%
do 95 ek
st
izkori



www.kamniske-novice.si
Kombinirane peči za centralno ogrevanje
na trda goriva, olje in pelete
prodaja kombiniranih bojlerjev
možnost ogrevanja na
lesne sekance in pelete
40-letna tradicija
(začetki izdelovanja peči
v Britofu pri Kranju)
Mirka Vadnova 22, 4000 Kranj
T: 04 204 14 79, M: 040 831 441
E: [email protected]
W: www.vrecek-agro.si
Čestitamo vam ob 29. marcu –
prazniku občine Kamnik.
marec 2013 l www.kamniske-novice.si
26
Knjižne novosti
Katarina iz domžalskega spomina
Novinar, publicist in dobitnik Steletove nagrade na področju varovanja kulturne
dediščine Matjaž Brojan je v samozaložbi izdal knjigo Katarina iz domžalskega
spomina. Pred kratkim so jo predstavili v domžalski knjižnici.
V njej na 216 straneh predstavlja zgodbo
svoje stare mame Katarine Jančigaj. Je pa
knjiga mnogo več kot opis življenjske poti
mlade Domžalčanke (1885–1918), saj v njej
avtor na zanimiv način predstavlja življenje
v tedanjih Domžalah in pomembno vlogo
Franca Bernika. Knjigo odlikujejo številne
fotografije in množica dokumentarnega gradiva, objavljenega prvič.
Ob prebiranju knjige se srečujemo z imeni več
kot 400 Domžalcev iz tistega časa, spoznamo
zgodovino pomembnih družin, med njimi Jančigajeve, Müllerjeve, Mačkove, Ravnikarjeve,
Bertoncljeve in drugih, pred nami zaživita
Goričica in zgodovina domžalske fare, delo
Katoliškega izobraževalnega in podpornega
društva Domžale ter v tem času ustanovljenih
društev, Društveni in Sokolski dom … Posebej
bodo nad knjigo navdušeni ljubitelji kulturnega in družabnega življenja, saj avtor temu
področju namenja posebno skrb.
Knjiga Katarina iz domžalskega spomina je
pomembna obogatitev vedenja o zgodovini
Domžal v času življenja Katarine Jančigaj,
avtorjeve stare mame, za katero med drugim
zapiše: »Mil, dober, mehak, darežljiv in vse-
stransko, za druge žrtvujoči se človek je bila
Katarina. Ljubezen ena sama, lepota značaja
jo je krasila, ta lepota se je izsevala z obraza
te mlade ženske, ki jo še po stoletni oddaljenosti razkrivajo njene redke fotografije iz
prvih let 20. stoletja.«
Katarina je bilo dekle s tisoč talenti, izstopala
sta igralski in pevski, pa tudi organizacijski, saj
je v društvu opravljala pomembne funkcije. V
obdobju od 1904 do 1911, ko se je poročila, je
bila imenitna igralka v naslovnih vlogah, tudi
odlična sopranistka in pravi steber društva.
Poročila se je z Matijo Ravnikarjem, katerega
brat Fran je bil ustvarjalec starih Domžal na
začetku 20.stoletja. Nato sledimo življenju
ljubeče žene in matere Katarine, saj se v celoti
posveti družini, ostala pa je članica odbora
društva. Rodila je hčer Anico in sina Andreja
ter bila priča odhodu moža na fronto v Galicijo
v prvi svetovni vojni. Sledimo njunim ljubečim
pismom, predstavitvi dogajanj v času prve
svetovne vojne v Domžalah in Katarinini prezgodnji smrti v letu 1918, ko je španska gripa
kruto pobirala mlade žene in matere.
S knjigo Katarina iz domžalskega spomina
se boste preselili v čas življenja stare mame
Matjaža Brojana, ki je ob koncu med drugim
zapisal: »Zdaj je ta knjiga pred nami. Naj bo
za vse čase spomenik predvsem njej, Katarini,
spomenik tudi moje velike predanosti in ljubezni do nje, ki je užila le kratkih triintrideset
let zemeljskega življenja. Navsezadnje pa je
pričujoče delo tudi pogled v kratek časovni
interval mojih Domžal, s posebnim poudarkom na to, kar se je dogajalo v Katoliškem
izobraževalnem in podpornem društvu, v fari
in Domžalah nasploh.«
Knjiga Katarina iz domžalskega spomina je
namreč tudi vzorčni primer spoštljivega in
ljubečega odnosa do naših prednikov, ki ga
je, žal, med nami čedalje manj. (V.V.)
Naslovnica knjige Matjaža Brojana Katarina iz domžalskega spomina
Sistem Joga v vsakdanjem življenju v kamniški knjižnici
V Matični knjižnici Kamnik so predstavili
knjigo Sistem Joga v vsakdanjem
življenju avtorja Paramhansa Swamija
Maheshwaranande.
V pogovoru, ki sta ga imeli članici društva
gospe Andreja in Miljana, smo se najprej
pogovarjali o jogi na splošno, kot najstarejši
znanosti o telesu, psihi pa tudi njeni presežni
vrednosti. Joga v samem jedru pomeni združitev, povezati se. Ni samo vadba asan, kot je
večinoma poznamo v sodobnem času, pač pa
je način življenja, ki obsega tako etiko, filozofijo kot tudi telesno in duhovno prakso. Vse
to gradi človeka, ga oblikuje v bolj zavestno
in sočutno bitje. Zato lahko jogo opredelimo
kot način življenja na vseh ravneh: telesni,
psihični, duhovni kot tudi socialni. Cilji Joge
v vsakdanjem življenju so prav telesno, psihično, duhovno in socialno zdravje.
Spoznali smo osnovne tehnike jogijske
prakse, ki so predstavljene v knjigi: asane,
telesne vaje; tehnike sproščanja; pranajamo;
osnove meditacije in tudi nekaj drugih tehnik,
ki so opisane v knjigi. Predstavljene so bile s
telesnega, predvsem nevrološkega vidika, da
smo lažje razumeli, kako dolgoročno vplivajo
na naše telo in kako nas ob redni vadbi psihično in duhovno preoblikujejo.
Kamniške novice l marec 2013
Ob tem se je odprlo vprašanje o množici jog,
ki trenutno obstajajo. Andreja je poudarila,
da Joga v vsakdanjem življenju sledi tradiciji
joge, kot je utemeljena v vedskih spisih in Patanjalijevih Joga sutrah in da nobena tehnika
ni spremenjena ali modificirana na način, kot
to lahko zasledimo pri številnih sodobnih
'ponudnikih'. V osem stopenjski vadbi Joge v
vsakdanjem življenju so predstavljene vse bistvene tehnike joge, ki jih vadeči spoznava postopoma. Ta postopnost je bistvena, saj jih le
tako telo lahko počasi procesira in ponotranji.
V nadaljevanju smo spoznali delovanje
utemeljitelja sistema Joga v vsakdanjem
življenju in avtorja knjige, Paramhans Swami
Maheshwaranando. Sistem, kot ga poznamo
danes, je nastal v njegovih začetnih letih
bivanja v Evropi. Spoznaval je naravo in način življenja evropskega človeka in poskusil
vadbo strukturirati tako, da se ne bi izgubila
duhovna in filozofska tradicija joge, hkrati pa
bi bila prilagojena našemu načinu življenja.
Tako je nastal sistem Joga v vsakdanjem
življenju, ki zaobjema osem stopenj, od začetne bolj enostavne do višjih bolj zahtevnih
stopenj. Vsaka vsebuje tehnike sproščanja,
asane, pranajamo in meditacijo ter človeka
celostno naslavlja.
Pogovarjali so se tudi o filozofskih temeljih
Joge v vsakdanjem življenju. O štirih poteh
joge, ki se med seboj povezujejo in dopolnjujejo: karma joga je pot nesebičnega delovanja in
pomoč drugim; bhakti joga je pot predanosti in
ljubezni. Vse tehnike v jogi ne pomenijo nič, če
ne občutimo ljubezni in predanosti. Naslednja
je gjana joga, pot preučevanja verskih in filozofskih knjig, ki nam pomagajo razumeti sebe,
druge, moralo, etiko in tudi narave zakone. Četrta pot je radža joga, kraljeva pot konkretnih
telesnih in mentalnih tehnik. (Društvo Joga v
vsakdanjem življenju Domžale)
V Matični knjižnici Kamnik so predstavili knjigo Sistem
Joga v vsakdanjem življenju.
27
Iz Domžal
Medobčinski otroški
parlament o odraščanju
Zveza prijateljev mladine Domžale je letošnji Medobčinski
šolski parlament skupaj z Osnovno šolo Dragomelj pripravila
na temo Odraščanje.
Mlade parlamentarce z osnovnih šol Domžale, Venclja Perka, Rodica,
Roje, Preserje pri Radomljah, Dob, Mengeš, Trzin in Jurij Vega Moravče
sta povabila, da na omenjeno temo povedo svoja razmišljanja, predloge
in pobude, s katerimi se srečujejo v svojem odraščanju. Po pozdravu
ravnateljice OŠ Dragomelj Metke Murn, predsednice Zveze prijateljev
mladine Domžale Eme Škrjanc Ogorevc in podžupanje Občine Domžale
Andreje Pogačnik Jarc, vse so govorile o lepoti odraščanja, pa tudi njegovih stiskah ter problemih, in kratkem, a prijetnem kulturnem programu
šole gostiteljice, smo prisluhnili poročilom parlamentarcev posameznih
šol. Tako so nam učenci in učenke OŠ Domžale poročali o odmevih na
Anjino mladostno negativno izkušnjo, o prijateljstvu in prostem času, o
katerih so govorili učenci razredne stopnje, in puberteti, zaljubljenosti,
ljubezni, spolnosti, samopodobi in potrebah po pravočasnem ukrepanju
ob negativnih izkušnjah. OŠ Venclja Perka nam je predstavila kar celotne
izkušnje s tega področja in poudarila, da ima odraščanje več tegob kot
radosti, predstavili pa so tudi nekatere konkretne aktivnosti v zvezi s
to temo: šolski nabiralnik, knjigo idej, svetovanje ... Parlamentarci z OŠ
Rodica so govorili o samostojnosti, o nesporazumih s starši in njihovimi
rešitvami, pa tudi o odnosih med vrstniki in nasilju. OŠ Roje je povedala,
da je potrebno probleme reševati skupno, govorili so o osamosvojitvi od
staršev v času zrelosti in o odgovornosti za svoja ravnanja. Predstavniki
OŠ Dob so menili, da neradi govorijo o odraščanju, pa vendar so v pripravah na medobčinski parlament razpravljali o tem, kaj jih moti, kaj jih
skrbi, kaj jih veseli, pa tudi kaj želijo. Pogrešajo otroštvo, nasprotujejo
pa nasilju, zasvojenostim, zameram, prepirom, želijo si več nasvetov.
Parlamentarci z OŠ Jurij Vega Moravče so predstavili rezultate eksperimentalne priprave na parlament, v katerih so odraščanje preizkušali
brez učiteljev. OŠ Mengeš je ugotovila, da je odraščanje za vsakogar zelo
pomembno, da je to obdobje, ko razvijamo sposobnost za sprejemanje
odgovornosti. Veliko o odraščanju nekoč in danes so govorili na OŠ Trzin, kjer so prišli do spoznanja, da je prav odraščanje, čeprav za večino
težko in polno problemov, najlepše obdobje v človekovem življenju, zato
pričakujejo, da bodo skupaj s starši in učitelji zagotovili prijetno odraščanje. Kot zadnja se je predstavila OŠ Preserje pri Radomljah, kjer so
odraščanje predstavljali na likovni razstavi, posneli so film in predstavili
razmišljanja o odraščanju.
Nato je svoje odraščanje predstavila gledališka igralka Alenka Tetičkovič, ki je v razmišljanje o odraščanju vpletla tudi svojo hči Tojo, predvsem je odgovarjala na številna vprašanja prisotnih, ki so bila povezana
s prijateljstvom, zaljubljenostjo in ljubeznijo – pa ne le do partnerja,
temveč tudi do poklica in življenja ter njenimi izkušnjami odraščanja.
Medobčinski šolski parlament se je zaključil s pesmijo Pevskega zbora
OŠ Dragomelj in glasbenikov Zemlja pleše ter z dogovorom, da bo
tema prihodnjega parlamenta – Odvisnost. (O.D.)
Odraščanje je bila tema letošnjega medobčinskega otroškega parlamenta. (Foto: Vido
Repanšek
Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.
Dacia s klimo
e od 9.800 EUR
e od 7.790 EUR
e od 10.050 EUR
**
e od 12.200 EUR
*Velja do izpolnitve prvega od pogojev: 5 let ali 100.000 km in ob nakupu z Dacia financiranjem. 3 leta garancije in podalj ano jamstvo za 4. in 5. leto. ** Velja z Dacia Financiranjem.
www.dacia.si
Zanesljiva. Ne glede na vse.
AVTOHIŠA MALGAJ, D.O.O., Tržaška c. 108, 1000 Ljubljana.
Prodaja novih vozil: 01/ 20 00 563, prodaja rabljenih vozil: 01/20 00 560,
servis: 01/20 00 570. E-mail: [email protected]
ODPRTO OD PON. DO PET. OD 8:00 DO 18.00, SOB. OD 8.00 DO 12.00, NED. ZAPRTO
marec 2013 l www.kamniske-novice.si
28
Iz Kamnika
Prenovili so vrtec Pestrna
V torek, 12. marca, je župan Marjan Šarec skupaj z
ravnateljico Vrtca Antona Medveda Kamnik Renato Hojs
uradno odprl prenovljeno enoto Pestrna osrednje kamniške
vrtčevske organizacije.
Od julija 2012 do marca 2013 je v več fazah potekala obnova enote
Pestrna, ki je največja enota Vrtca Antona Medveda Kamnik in je
ravno v letu 2012 praznovala 30-letnico obstoja. Zaradi dotrajanosti
strehe, oken in tudi notranjih prostorov je stavba potrebovala celovito
prenovo. Pestrna je v celoti prepleskana, obnovljena so bila nekatera
svetila, radiatorji, prostor za shranjevanje telovadnih rekvizitov, pedagoška soba in pisarna ravnateljice. Celotna investicija bo znašala
približno 300.000 evrov. Druga faza sanacije naj bi predvidoma potekala v aprilu in maju 2013, ko naj bi obnovili še fasado in zunanje
tlakovane površine. Če se izrazimo malo pravljično, se bo enota
Pestrna v zadnjem letu prelevila iz grdega račka v laboda.
Ob uradnem odprtju se je ravnateljica Vrtca Antona Medveda
Kamnik Renata Hojs iskreno zahvalila vsem vključenim v prenovi
enote Pestrna in se spomnila nekaterih grenko-sladkih trenutkov
prenove: »Nikoli ne bom pozabila tistega decembrskega sobotnega
jutra, zunaj je bil pravi snežni metež, okna pa demontirana. Prevoz
z okni je zaradi slabih razmer na cestah zamujal. Strah, da malčki v
ponedeljek ne bodo mogli v vrtec, je bil iz ure v uro večji. A na koncu
se je vse izteklo tako, kot je potrebno, in v ponedeljek so malčki že
prišli v svetlejše in bolj prijazne igralnice. Ta zgodba o prenovi vrtca
Pestrna pa se ne bi začela brez našega župana Marjana Šarca, ki se
mora v teh težkih časih modro odločati, komu bo odrezal kolikšen
kos pogače. Tudi tokrat so otroci dobili večji kos pogače in spet je
obveljal stari rek, kar seješ, to žanješ.«
Odprtje prenovljene enote Pestrna so popestrili najmlajši iz tega vrtca.
Župan Marjan Šarec ni skrival veselja, saj bodo tako otroci kot tudi
zaposleni enote Pestrna Vrtca Antona Medveda Kamnik, varno, brezskrbno in veselo preživljali dneve v prostorih vrtca. »Veseli me, da
smo cilj zagotovitve ustreznega prostora in opreme, za zdajšnjo in
vse nadaljnje generacije, izpolnili,« je dejal. »Vsem zdajšnjim in tudi
prihodnjim generacijam enote Pestrna Vrtca Antona Medveda Kamnik
pa želim v prenovljenih prostorih, da bi se z radostjo spominjali tega
vrtca. Otroški smeh je tisto kar največ odtehta.«
Ob slavnostnem dogodku so si obiskovalci ogledali zanimiv in pester
kulturni program. Prisluhnili so himni Vrtca Antona Medveda Kamnik
ter tolkalski točki s cajoni, predstavila pa se nam je še folklorna skupina. Dogodek pa so otroci enote Pestrna prijetno popestrili še s točko
Naš vrtec. Z ogledom razstave otroških izdelkov smo v prijetnem
vzdušju zaključili odprtje prenovljene enote Pestrna. (Občina Kamnik)
Seneni nahod je v pomladanskem in poletnem času pogosta težava,
ki zelo ovira bolnike pri vsakodnevnih aktivnostih. Gre za alergijsko
vnetje nosne sluznice, ki se pojavi zaradi preobčutljivosti na določen
alergen. Težave, ki pestijo bolnika z alergijskim rinitisom, so voden
izcedek iz nosu, redkeje zamašen nos, srbenje v nosu, kihanje,
pogosto tudi vnete oči.
Značilno za sezonski seneni nahod je, da težave trajajo toliko
časa, kot so bolniki izpostavljeni cvetnemu prahu, ki predstavlja za
njih alergen. V lekarni opažamo, da se težave zaradi sezonskega
alergijskega rinitisa pojavljajo že od meseca januarja in trajajo vse
do oktobra, kar nas ob pogledu na koledar cvetenja rastlin, ne bi
smelo presenečati.
Pri premagovanju omenjenih težav, je najboljši ukrep izogibanje
alergenom, kolikor je to mogoče. V času cvetenja bodite čim manj
na prostem, sploh ob napovedanih visokih koncentracijah cvetnega
prahu. V naših lekarnah se lahko za nasvet o uporabi zdravil za
samozdravljenje vedno posvetujete s farmacevtom, ki presodi resnost težav. Lahko vam priporoči pripravke, ki mehansko preprečijo
stik alergenov s sluznico ali zdravila, ki zmanjšajo alergijski odziv in
simptome. Omenjeni pripravki so na voljo v obliki pršil, tablet, kapljic
za oči ter homeopatskih zdravil.
Obiščete nas lahko tudi na www.mestnelekarne.si.
“Za vsako bolezen rož’ca raste – za
alergije povprašajte nas.”
Tjaša Di Bon Stopar, mag. farm., Lekarna Domžale
Kamniške novice l marec 2013
Rebeka Koželj, mag. farm., Mestne Lekarne
Dežurni lekarni od 1. 1. 2013
do 31. 12. 2013:
• Lekarna Kamnik
sob, ned in praz 17.00 –20.00
• Lekarna Domžale
ned in praz 09.00 – 12.00
Iz Kamnika
Prvo leto kamniškega Štacjona
Mineva prvo leto, odkar je svoja vrata odprl Dnevni center za osebe s težavami v
duševnem zdravju, ki deluje v okviru Centra za socialno delo Kamnik. Uporabnikom,
ki imajo težave v duševnem zdravju, nudi pomoč pri kakovostnem preživljanju časa,
razvijanju njihovih sposobnosti in krepitvi njihovih življenjskih zmožnosti.
V tednu od ponedeljka, 11. marca, do
petka 15. marca 2013 so pripravili vrsto
zanimivih dogodkov, ob tem tudi osrednjo
slovesnostjo, na kateri so strnili nekaj misli
tudi slavnostni govorniki.
Kot je ocenila v. d. direktorice Centra
za socialno delo Kamnik mag. Elizabeta
Pristav Bobnar, so z dosedanjim delom
dosegli zastavljene cilje in nekatere celo
presegli. »Za nami je naporno leto, ki je
bilo polno vsega, in sicer lepega, radostnega, včasih napornega in ne nazadnje
skrivnostnega in novega. Učinki programa
Dnevnega centra Štacjon so veliki, kar se
kaže predvsem v izboljšanju kakovosti življenja vključenih uporabnikov, njihovega
odnosa do bolezni in življenja z njo, ugodni
učinki so vidni tudi v okolici, ki bolj odprto
sprejema ljudi s tovrstnimi težavami. Z
ustvarjalnimi delavnicami smo poskrbeli
za aktivno preživljanje prostega časa, za
učenje in pridobivanje novih spretnosti
ter razvijali kreativnost pri uporabnikih. Z
dnevno rekreacijo in sprehodi v mesto ali
okolico ter zdravim načinom življenja smo
skrbeli za izboljšanje zdravja in splošne
fizične kondicije. Vse aktivnosti, ki smo jih
v letu 2012 izvedli v okviru zastavljenih
ciljev, so vsi vključeni potniki sprejeli in
opažamo, da se to odraža tudi pri zvišanju njihove samozavesti in izboljšanju
samopodobe. V tednu se je zvrstila vrsta
dogodkov, obiskali so nas svojci in prijatelji potnikov Štacjona, dnevni center so
si ogledali predstavniki služb, organizacij,
skratka vsi tisti, ki z nami tako ali drugače
sodelujejo.«
Da je bila potrebna trnova pot za ustanovitev tega, danes tako uspešnega in
smehom ter domačnostjo polnega centra, je poudaril tudi župan Marjan Šarec.
»Mislili smo, da bomo začeli, da bomo
nekomu nekaj dobrega naredili, pa glej,
so se našli tisti, ki jih je motilo čisto vse.
Nekateri so se ukvarjali s streho, poslušali smo marsikateri očitek, in to celo od
29
nekaterih svetnikov. Danes se mi lahko
oko rosi, ko vidim, po enem letu, da center
deluje, da je sprejel veliko uporabnikov, ki
se dnevno družijo, povezujejo, se veselijo.
Skratka, center živi, je v mavričnih barvah
in to kljub pomislekom, da tu ne bo dovolj
prostora, da ni primerna lokacija, da bi
morali iti stran od družbe. Napaka. Zaslužite si biti tukaj. Del družbe ste, del naše
skupnosti, ki se ji reče občina Kamnik in
brez vas si po enem letu ne znam predstavljati življenja te lokacije, tega prelepega
parka Evropa, celotnega mesta in občine.
Na občini smo zelo ponosni, da ta center
živi in bo živel še naprej in danes so tudi
tisti junaki, ki so bili tako proti centru, priznali, da je bil potreben. Iskrene čestitke
ob obletnici, naj se Štacjon razvija in živi
naprej!« (Občina Kamnik)
Dobrodošlica ob prvi obletnici Štacjona
Predstavili so Okuse Kamnika
Zavod za turizem in šport v občini Kamnik je v ponedeljek, 18. marca, v okviru
projekta Okusi Kamnika, ki poteka pod okriljem akcije Okusiti osrednjo Slovenijo,
predstavil tipične jedi z območja Kamnika.
S pomočjo lokalnih gostincev želijo te jedi
ponuditi domačim in tujim obiskovalcem po
celotni občini. Projekt je zastavljen dolgoročno in strateško, kamniškim gostincem
pa bo obenem zagotovil tudi dodatno izobraževanje ter priložnosti za predstavitev
s tipičnimi kamniškimi jedmi ob številnih
prireditvah v letu.
Projek t Okusi Kamnika je del širšega
projekta Okusiti osrednjo Slovenijo, ki ga
organizira Regionalna destinacijska organizacija Osrednje Slovenije pod vodstvom
Turizma Ljubljana in s katerim utrjujejo
prepoznavnost podobe kulinarike osrednje
Slovenije. Sloni na ugotovitvah raziskave
Gastronomija v regiji Osrednja Slovenija, ki
je opredelila najbolj značilne jedi v občinah
osrednjega dela Slovenije.
Izpeljana je bila pod vodstvom prof. dr. Janeza Bogataja, mednarodno priznanega ter
večkrat nagrajenega etnologa, ki kot svetovalec in član strokovne komisije sodeluje
tudi pri projektu Okusi Kamnika.
Strokovna komisija, ki so jo izbrali pri Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik,
želi izoblikovati usklajeno ponudbo izbranih
kulinaričnih posebnosti.
Komisija je med jedmi, značilnimi za območje Kamnika, izbrala ožji izbor sedmih
»kamniških« jedi. Te so dopolnili še s širšim
izborom jedi, ki imajo prav tako kulturno
vrednost in predstavljajo mešanico med
tradicionalno in sodobno kulinariko Kamnika. Izbrane jedi po eni strani predstavljajo
celotno kamniško območje, po drugi pa
označujejo njegove posamične enote in
samo mesto Kamnik. Hkrati izbor jedi nakazuje tudi družbeno raznolikost kamniškega
območja.
Naštejmo izbrane jedi in eno pijačo: trnič,
gamsova juha, tuhinjska fila, Firštov golaž, kamniški ženof in gorčica, kloštrska
kremšnita ter rušovec, žganje iz vršičkov
in storžev ruševja. V širši izbor jedi kamniškega območja so izbrali kamniško kajžerco
(klobaso), rajželjc, prekmaš (dušena jabolka
s fižolom), tuhinjske postrvi, tuhinjski kruh
ter ocvrt kozliček ali jagnje.
Predstavljene jedi Okusov Kamnika
Kamniške jedi je predstavil prof. dr. Janez Bogataj.
marec 2013 l www.kamniske-novice.si
30
Oglasi
V nabiralnikih že četrta številka
Kul(inaričnega) ekspresa
Vsi imamo radi kakovostno hrano, toda
vsak od nas vidi kakovost drugače. O
tem med drugim pišemo v najnovejši
številki revije Kul(inarični) ekspres.
Vsi se strinjamo, da mora biti hrana zdravstveno neoporečna ter tudi drugače skladna z zakonskimi in branžnimi standardi, od
tu naprej pa se mnenja potrošnikov začnejo
razhajati. Nekateri menijo, da je za kakovost
najpomembnejši okus, drugi prisegajo na
zdravstveni vidik, tretji na priročnost, četrti
pa so najbolj pozorni na procese pridelave
in predelave hrane.
V tokratni številki revije pišemo tudi o novih
trendih v okusih hrane, o tem, kako izbrati
kakovostna polpripravljena živila in tudi o
tem, da lahko pomlad začnete s sajenjem
novega sadnega drevesa, ki vam bo obogatilo sadni vsakdan in jedilnik. Objavljamo tudi
zanimive novice iz svetovne živilske industrije
in nekaj napotkov za
potrošnike, da se boste
med hrano odločali bolj
suvereno.
Revija izhaja v nakladi
80.000 izvodov in je za
potrošnike brezplačna.
Podpirajo jo slovenski
živilski proizvajalci,
ki se zavedajo, kako
pomembno je komunicirati s potrošniki in
jih izobraževati.
MAREC 2013
〉1〉4
REvijA zA potR
ošnikE, ki hočE
jo vEč
kAkovost
hRAnE
kAj jE REs do
BRo
tREndi v okus
ih
vse za minu
to užitka
polpRipRAvlj
skrivnost je
EnA hRAnA
v sestavinah
Najboljši v Sloveniji
CMYK: C 57, M
0, Y 100, K 0
PANTONE: Pantone
CMYK: C 0, M 100,
PANTONE: Pantone
368 C
Y 100, K 0
Red 032 C
Namesto greznice čistilna naprava
V Sloveniji je precejšnjo število gospodinjstev, ki imajo še vedno greznico.
Slednjo lahko nadomestimo s čistilno
napravo.
Katere so njene prednosti?
So odlična alternativa greznicam in do
leta 2017 obvezna oprema vsakega gospodinjstva, ki ni priklopljen na centralno
čistilno napravo oziroma na kanalizacijsko
omrežje. Čistilne naprave se razlikujejo
predvsem po tehnologiji prečiščevanja,
obstajajo taki na elektriko ali brez. Skupna jim je, da je produkt očiščene vode
znotraj zakonske regulative.
Kako pa poteka postopek, da preidemo iz
greznice na čistilno napravo oziroma kako
poteka preureditev obstoječe greznice v
popolnoma čistilno napravo?
Predelava obstoječe greznice je sicer
možna, če je obstoječa greznica primerne
velikosti in ima potrdilo o vodotesnosti.
V katerih primerih se lahko še odločimo
za čistilno napravo? Komu vse priporočate čistilno napravo?
Kamniške novice l marec 2013
Čistilna naprava je obvezna za vse novogradnje, ki nimajo možnosti priklopa na
javno omrežje, kot tudi vsi ostali objekti,
ki ne bodo imeli možnosti priklopa na
javno kanalizacijsko omrežje.
Kolikšna pa je investicija v čistilno napravo?
Cene čistilnih naprav se gibljejo od 2500
do 3500 evrov za najmanjšo velikost od 1
do 5 prebivalcev. Cena je odvisna od tipa
oziroma načina delovanja.
Kolikšni so stroški vzdrževanja in obratovanja?
Grobo ocenjeni stroški vzdrževanja znašajo okoli 150 evrov letno, kar velja za
sisteme, ki delujejo na elektriko, in okoli
50 evrov letno za sisteme, ki delujejo brez
elektrike.
Ali so s strani države na voljo kakšne subvencije?
Žal država ne spodbuja nakupa čistilne
naprave. Nakup čistilne naprave so že
začele spodbujati nekatere občine s subvencijami v višini od 100 do 250 evrov po
osebi. Pred nakupom se je dobro pozanimati na občini.
Še nekaj koristnih nasvetov pred nakupom.
Velikost čistilne naprave izberite glede
na število oseb, ki stalno živijo v objektu,
saj prevelika ali premajhna naprava ne
deluje dobro. Izberite mesto postavitve
(zelenica ali parkirišče/dovozna pot ),
oddaljenost naprave naj bo znotraj 20
m. Naprava mora imeti vse certifikate
(moč čiščenja, stabilnost, vodotesnost).
Naprava naj bo v močnih in stabilnih rezervoarjih s certifikatom o stabilnosti in
vodotesnosti. Izberite napravo s čim manj
pokvarljivimi elektronskimi deli, Izberite
napravo, ki je sestavljena iz sklopov, ki
so lahko dobavljivi tudi na prostem trgu.
Kupujte pri podjetjih, ki so že dlje časa
prisotni na trgu in imajo veliko izkušenj
na tem področju. Izberite kar najboljše
razmerje med kakovostjo in ceno. Napravo kupujete za obdobje več deset let.
Daljše garancije vam omogočajo večjo
varnost nakupa.
Na kratko iz Trzina
Kulturno za 8. marec
Trzin • Nekako je že prišlo v navado, da se Turistično društvo Kanja
Trzin vsakič za 8. marec spomni svojih članic, podpornic in drugih
občank.
31
Sicer so tudi zdaj člani društva zelo dejavni. Imajo celo vrsto predstav in drugih prireditev, za predstavo Otroka muh pa so na začetku
meseca na gledališkem festivalu v Kokrici pri Kranju prejeli nagrado
za najboljšo predstavo po oceni občinstva. Festival so pripravili v počastitev 5. obletnice gledališkega društva Gardelin. Odrasla dramska
skupina trzinskega društva je s svojo najnovejšo predstavo nastopila
ob zaključku festivala in navdušila. Prejeli so laskavo priznanje, v
Trzinu pa je že naslednji dan gostovala gledališka skupina gledališča
Gardelin s komedijo Ana Migrena.
Gledališko društvo Gardelin, je ob svoji peti obletnici delovanja
pripravilo gledališki festival, na katerega so povabili tudi KUD Franc
Kotar z najnovejšo predstavo odrasle dramske skupine Otroka muh.
Kot je povedala igralka Ana Pirc, so jih na Kokrici tudi lepo pogostili.
Da se bo prijateljstvo med društvoma okrepilo, je neizbežno, saj je
kokriška skupina takoj naslednji dan vrnila gostovanje Trzinu z zelo
dobro odigrano komedijo Ana Migrena.
Nazadnje je sneg le razveselil smučarje
Tokrat je v Centru Ivana Hribarja pripravilo kar kulturni večer. Najprej
so v dvoranici Marjance Ručigaj pripravili pogovor s tremi znanimi
Trzinkami: Jožico Trstenjak, Ivo Dolenc in Tino Kralj. Med pogovorom,
ki ga je vodila znana etnologinja Teja Hlačer, so predstavile svoje
poglede na položaj žensk v sodobni družbi in na praznovanje praznikov, ki so posvečeni ženam. Dogajanje so popestrile tudi mlade
glasbenice iz glasbene šole Lartko, recitatorki Društva upokojencev
Žerjavčki Ada Mušič in Olga Stopar pa sta prebrali pesmi, ki so govorile o ženski duši.
Živahnost so v večer vnesli plesalci Folklorne skupine Trzinka, ki so
zapeli in zaplesali nekaj pesmi, nato pa pomagali predsednici Turističnega društva Jožici Valenčak razdeliti nageljčke v zahvalo vsem
ženam, ki sodelujejo z društvom, še zlasti pa članicam sekcije vezilj.
V njihovem imenu je Dunja Špendal, ki je pred tem na kratko predstavila delovanje sekcije, društvu predala čudovito darilo. Vezilje, ki
že obvladajo najrazličnejše tehnike dela z iglami, so čez zimo vezle
v rišelje tehniki. Izdelale so čudovite prte in vsaka je iz svoje zbirke
izbrala po en prt, ki so jih podarile društvu.
Po uradnem delu so v avli Centra odprli razstavo vezenja, pripravili
pa so tudi zakusko in prijetno prijateljsko druženje.
Praznično leto trzinskega KUD
Trzin • Letos mineva 90 let od ustanovitve Kulturnega društva Trzin.
Jubilej bodo obeležili v petek, 29. marca, s slavnostno akademijo,
že pred časom pa so začeli ob nedeljah na velikem platnu v njihovi
dvorani predvajati posnetke nekdanjih predstav društva. Imajo celo
vrsto posnetkov nastopov, tako da spet podoživljajo nekdanje čase
in se spominjajo anekdot, povezanih s tistimi nastopi.
Trzin • Člani trzinskega smučarskega društva že več desetletij v Dolgi
dolini upravljajo trzinsko smučišče. Čeprav gre za manjše smučišče,
zakonodaja ne dela razlik in od njih zahteva, da izpolnjujejo praktično enake zahteve kot velika smučišča s celo vrsto profesionalno
zaposlenih delavcev. Trzinci se s temi zahtevami odločno spopadajo
in izpolnjujejo vse zahteve, drugo za drugo. Ob tem morajo izpolniti
tudi celo goro papirjev, kar jim pa ne gre tako hitro kot drsenje po
snegu.
Ampak tudi sneg zna biti muhast. Kar nekaj časa ga ni bilo, pa tudi
temperature, da bi naredili umetnega, niso bile primerne. Ko je
zapadel sneg, ga je bilo pa sprva skoraj preveč. Dvajset smučarjev
je moralo kar samih s smučmi poteptati smučišče, saj bi s teptalcem imeli težave, ker bi razkrival podlago, saj se suh sneg ni dobro
oprijemal podlage, nazadnje pa se jim je ratrak tudi pokvaril. Velika
letošnja pridobitev smučišča je električni pogon za malo vlečnico, ki
je namenjena otrokom.
Ker je bilo snega dovolj, so med šolskimi počitnicami lahko pripravili
smučarski tečaj. Udeleževali sta se ga kar dve skupini predvsem mlajših otrok. Tečaj je potekal res zgledno, tako da so bili z njim zadovoljni
tako otroci kot njihovi starši. Bilo je skoraj tako kot v dobrih starih
zlatih časih smučanja.
Več težav so imeli s pripravo občinskega prvenstva v smučanju, saj
so morali tekmovanje zaradi vremenskih nevšečnosti kar dvakrat
prestaviti. V tretje se jim je nasmehnila sreča. Prvenstvo, ki je bilo
jubilejno, že deseto po vrsti, so lahko pripravili na domačem terenu.
Na startu je bilo kar 59 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni po jakostnih
skupinah. Tekmovanje je bilo napeto, saj je bila konkurenca kar huda,
spremljalo pa ga je tudi precej gledalcev. Vsi so si bili edini, da je
smučarsko društvo nalogo spet opravilo z odliko.
Pripravil Miro Štebe
marec 2013 l www.kamniske-novice.si
32
Kar 32 uvrstitev komendskih mažoretk
Komenda • V soboto in nedeljo, 9. in 10. marca 2013, je bilo v športni
dvorani v Horjulu četrt in polfinale za XIII. odprto državno prvenstvo Mažoretne in twirling zveze Slovenije. Prvi dan so iz Komende
tekmovale posameznice v solo, dance twirl in freestyle programih
nižjega nivoja, drugi dan pa posameznice v solo, solo 2 palici in
artistic twirl B višji nivo ter pari nižji nivo.
Oba dneva so si komendske twirlerice priplesale kar 32 uvrstitev
med osem najboljših finalistk iz vse Slovenije, ki bodo 20. in 21.
aprila 2013 nastopile v velikem finalu XIII. Odprtega državnega
prvenstva Mažoretne in twirling zveze Slovenije (ODP MTZS) v
športni dvorani Lukna v Mariboru. Vsem za odlične uvrstitve veljajo
iskrene čestitke!
V finalu bodo posameznice tekmovale tudi v kategoriji Dance twirl 2
kadeti, Freestyle višji nivo junior, v kategorij skupin tri velike skupine
in sicer Group B, A in Junior. 21 najmlajših članic Komendskega kluba
bo korakalo v kategoriji Osnove korakanja.
Tako bo skupaj na velikem finalu tekmovalo kar 67 od 98 članic Twirling mažoretnega kluba Komenda, kar je največ do sedaj. Dekletom
in trenerki želimo uspešne priprave, dobre nastope in uvrstitve. Na
fotografiji: Mažoretke pa bodo tudi tokrat v petek, 22. marca, nastopile v programu ob odprtju letošnjega spomladanskega kmetijskega
sejam v Komendi.
Upokojenci imajo največje društvo
v Komendi
Komenda • Na občnem zboru v soboto, 16. marca, so med drugim
čestitali tudi osmim parom letošnjih zlatoporočencev in dvema
paroma biseroporočencev.
»Programe, ki smo si jih zadali za leto 2012, smo v društvu, ki združuje 834 članov, v celoti in uspešno uresničili,« je uvodoma v poročilu o
delu poudaril predsednik največjega društva v občini Komenda Janez
Čebulj. »Ob občinskem prazniku v maju smo samostojno pripravili ali
pa bili soustvarjalci kar 10 prireditvam. Odlično sodelujemo z občino
po zaslugi župana, ki ima velik posluh za naše delo. Iskreno si želim,
da bomo po tej poti tudi nadaljevali. Tudi sodelovanje z osnovno šolo
je bilo uspešno. Kot eden od ustanoviteljev Zavoda medgeneracijsko
Kamniške novice l marec 2013
Na kratko iz Komende
središče Komenda smo se, skupaj z ostalimi ustanovitelji, intenzivno
in konstruktivno vključevali v razreševanje težav v zvezi z izgradnjo
Medgeneracijskega centra, saj smo še kako zainteresirani za storitve,
ki jih starejšim nudi zavod. Žal nismo uspeli, ovire, takšne in drugačne, so bile prevelike, vendar pa puške še nismo vrgli v koruzo, saj kot
pravi pregovor, upanje umre zadnje.«
Tudi lani so tradicionalno popeljali sedemdesetletnike na izlet in
sicer na ogled gradu Trakoščan in Marijinega svetišča v Mariji Bistrici.
Vse 80-letnike društva so obiskali poverjeniki in jim ob čestitkah
izročili tudi priložnostna darila. Že tradicionalno so lani skupaj z
DU Cerklje in DU Bukovica Šinkov Turn izvedli prireditev Skupaj se
mamo fletno.
Izredno delavne pa so bile tudi vse sekcije. Kar desetih jih je v
društvu. Najpomembnejši dogodek v lanskem letu je bilo vsekakor
praznovanje 10-letnice delovanja folklorne skupine. Mešani pevski zbor, ki združuje 39 aktivnih pevk in pevcev, je tudi v lanskem
letu pod vodenjem predsednika zbora Mihe Ferjuca in umetniškim
vodenjem Ignaca Gorjanca nadaljeval z uspešnimi in odmevnimi
nastopi na prireditvah v občini in izven nje. Na reviji pevskih zborov
DU Gorenjske v Žireh je dosegel prvo mesto in prav tako tudi na
najodmevnejšem nastopu v okviru Festivala za tretje življenjsko
obdobje v Cankarjevem domu. Balinarji so bili izjemno aktivni celo
leto. Izletniška sekcija je lani organizirala enajst izletov, ki se jih je
udeležilo prek 500 upokojencev. Pohodniki skupaj z izletniki so imeli
trinajst pohodov, kolesarji so prav tako v celoti izpolnili plan za leto
2012. Pikado sekcija je organizirala občinsko in društveno prvenstvo,
aktivni so bili smučarji, šahisti in dramska sekcija; slednja je izredno
lepo zaživela. Med drugim so naštudirali skeč o zdravi prehrani.
Občnega zbora in slovesnih podelitev priznanj ter čestitk zlato in
biseroporočencem so se udeležili predstavniki številnih sosednjih
društev upokojencev iz okolice Komende in iz pokrajinske zveze
društev upokojencev za Gorenjsko ter iz domačega Turističnega društva Komenda. Še posebej sta društvu in sekcijam oziroma članom
čestitala k uspehom v minulem letu predsednik Pokrajinske zveze
društev upokojencev za Gorenjsko Janez Sušnik in seveda župan
Komende Tomaž Drolec.
Novo (staro) vodstvo gasilcev
Komenda • Po treh občinskih zborih prostovoljnih gasilskih društev
Komenda, Križ in Moste so se v petek, 15. marca, v prostorih prenovljenega gasilskega doma v Komendi sestali na skupščini Gasilske
zveze Komenda na občnih zborih društev izvoljeni delegati.
V predsednikovem poročilu o
delu zveze je Jože Sušnik ocenil,
da je gasilstvo v treh mandatih
oziroma v 14 letih samostojne
Gasilske zveze v samostojni
občini Komenda izredno napredovalo. Posebno skrb so ob
opremljanju društev po zaslugi
župana, ki je odgovoren za gasilstvo, dosegli pri izobraževanju
in pomlajevanju članstva v društvih. Uspešno delovanje potrjujejo številne akcije ob nesrečah, še
posebej ob poplavah, in ne nazadnje to dokazujejo tudi podeljena
državna odlikovanja gasilcem in odlikovanja Gasilske zveze Komenda. Prvih – državnih je bilo v samostojni GZ Komenda podeljenih 24,
Gasilska zveza Komenda pa je podelila 32 odlikovanj.
Na volilnem občnem zboru so tokrat za novega starega predsednika zveze izvolili Jožeta Sušnika, za novega starega tajnika Slavka
Poglajna, za vodjo za delo z mladimi Mihaelo Poglajen, za novega
poveljnik Gasilske zveze pa so izvolili Janeza Hladeta.
Posebej se je predsednik Jože Sušnik zahvalil tudi županu Tomažu
Drolcu in mu čestital ter zaželel še naprej zdravja, ko je pred nedavnim praznoval 60. rojstni dan.
Pripravil Andrej Žalar
33
Aktualno
Dolenjska naveza in Biseri bolečine
Ivan Sivec, pesnik in pisatelj iz Mengša, tudi magister etnoloških ved, je izdal
dve novi knjigi. Še vedno je med prvimi štirimi najbolj branimi pisatelji za vse
generacije.
Za mladino je Sivec ustvaril več kot štirideset knjig, veliko pa jih napisal tudi za
odrasle, tako da je vseh njegovih knjig že več
kot sto. »Zadnje čase kar precej več berejo
starejši bralci, posebno Sago o Karantaniji
povsod sprejemajo z navdušenjem, pa tudi
druge zgodovinske romane, recimo o soški
fronti,« pravi pisatelj. Med branjem za mlade
moramo vsekakor omeniti priljubljeno zbirko
Srečna družina, v kateri je doslej izšlo že
enajst knjig.
V zbirki Srečna družina je izšla nova knjiga
z naslovom Dolenjska naveza. In kakšne pustolovščine nam tokrat prinaša Ivan Sivec?
Srečna oziroma smešna družina Erjavec se
na Dolenjsko odpravi na trgatev, tam pa izve,
da država prodaja grad Otočec. Med kupci
se znajdejo bogati Rus, potomec nekdanjih
lastnikov Karl Margheri in Kitajec Čao-ping-pong, med ribiči protestniki, ki temu ostro
nasprotujejo, pa tudi Erjavčevi. Zadeva se
hudo zaplete, ko se Tina zaljubi v Roma
Dragana, še huje pa, ko na bližnjem gradu
Struga odkrijejo skrivnostno listino, ki kaže
pot k izgubljenemu, a izredno dragocenemu
bodalu plemiča Ivana Lenkoviča. Točno ta
naj bi odpirala pot h grajski zakladnici. »To
je knjiga za ljubitelje srednjeveške poezije,
ribičev in Romov,« pravi Ivan Sivec.
Druga novost je izšla v zbirki Večno zelene,
gre pa za tretjo knjigo te zbirke. Po knjigah
Pesem njenih zvonov (usodna idilična ljubezenska zgodba) in Pod cvetočimi kostanji
(več kot tristo besedil za glasbo) je zdaj izšla
še knjiga Biseri bolečine, ki opisuje slike iz
življenja goriškega slavčka, pesnika Simona
Gregorčiča.
»Verjetno ni slovenskega pesnika, ki bi bil
po toliko desetletjih še vedno tako živ med
ljudmi,« pove avtor knjige Biser bolečine.
»Pravzaprav je bil vsak dan bolj živ. Napovedal je krvavo vihro ob Soči, napovedal je
sovražnika z juga, napovedal je težak obstoj
slovenskega človeka ob Soči. Kot da je vse
tisto, kar so njegovi rodovi doživeli pozneje,
že nosil on v sebi. Njegovo seme se je raztreslo po vseh slovenskih bregeh in doleh in
še dolgo bomo vsi trosili njegovo srčno kri.
Oboje, Boga in domovino, je nosil v sebi tako
iskreno kot malokdo pred njim in za njim. Pa
čeprav mu je bila prav domovina največkrat
mačeha.« Pomembno je, predvsem za starejše bralce, da je knjiga natisnjena z večjimi
črkami (nasploh v vsej zbirki Večno zelene).
Takih knjig namreč primanjkuje.
Še tale zanimivost. Predvidoma marca letos
bo TV Slovenija predvajala film igralca, scenarista in režiserja Romana Končarja Princ
na belem konju, ki je nastal po istoimenski
literarni predlogi Ivana Sivca oziroma po
deseti knjigi iz zbirke Srečna družina. Gre za
romanco za punco, dva fanta in lipicanca.
(P.H.)
Tudi s potepanja po Avstraliji je nastala zanimiva Sivčeva
knjiga.
Dobrodelni veleslalom Leo kluba Kamnik uspel
V soboto, 9. marca 2013, se je na
smučišču Osovlje odvijal dobrodelni
veleslalom, ki ga je Leo klub Kamnik
pripravil v sodelovanju s Smučarskim
društvom Črna pri Kamniku.
Kljub slabemu vremenu se je tekmovanja
udeležilo 57 smučarjev in bordarjev, ki so
skupaj zbrali 910 evrov za sedemčlansko
družino iz Kamnika. Družina s petimi otroki,
starimi devet, osem, štiri in tri leta ter štiri
mesece, živi v enoinpolsobnem stanovanju
na Duplici, ta pa predstavlja prevelik strošek
za finančna sredstva, ki jih družina prejema.
Zato ne morejo odplačati dolgov in položnic,
ki so se nabrale v preteklem letu. Leo klub
Kamnik je k zbranemu denarju dodal še 90
evrov in tako hvaležni družini izročil okroglih
1000 evrov, ki bodo vsaj nekoliko olajšali
okoliščine, v katerih se je družina znašla.
Udeleženci veleslaloma in gledalci so dokazali, da mraz in slabo vreme nista ovira za
Deklice do 10 let (Foto: Uroš Maroh)
Vzdušje je bilo tako pozitivno, da se je nekaterim tekmovalcem smejalo tudi med samo vožnjo. Na sliki Luka Kodra.
(Foto: Uroš Maroh)
zabaven in uspešen dan, saj so z udeležbo
na skupinskih igrah, ki so popestrile oblačno
popoldne, in zabavi, ki je sledila po veleslalomu, ustvarili odlično vzdušje.
Leo klub Kamnik bi se rad zahvalil vsem
tekmovalcem za udeležbo, vsem navijačem
za pravo športno navijanje in vsem, ki so
pripomogli k izvedbi 1. dobrodelnega veleslaloma Leo kluba Kamnik. Zahvala gre tudi
gostilni Pri planinskem orlu, ki je z odličnim
golažom poskrbela za vse tekmovalce.
Jerca Bergant
marec 2013 l www.kamniske-novice.si
34
Pred veliko nočjo
Bogastvo zelenja
za cvetno nedeljo
Minulo nedeljo so se v Budnarjevi muzejski hiši v Zg.
Palovčah nad Kamnikom srečali številni izdelovalci butaric
in drugega zelenja, ki ga na cvetno nedeljo nosimo k
blagoslovu.
Bernarda Kvas in njene palovške butarice
Fanika Sovinšek že več kot petdeset let iz
oblancev dela palovške butarice.
Turistično društvo Kamn'k je v
več kot tristo let stari muzejski
domačiji pripravilo prvi festival
cvetnonedeljskih butaric, niti
dogodka pa sta uspešno povezali Sabina Romšak in Alenka
Hribar. Romšakova je poskrbela
tudi za bogato razstavo, kjer so
razstavili šope in snope zelenja z najrazličnejšimi imeni, ki
jih poznamo na vseh koncih
Slovenije.
Festivala c vetnonedeljskih
butaric sta se udeležili tudi
sestri, dvojčici Marina Mihelič
in Slavka Arko, članici sekcije
Šedržanke Turističnega društva
Sodražica. V njihovih krajih k
blagoslovu nosijo kravji žegen
ali kot pravijo preprosto, butare
oziroma žegen. »Kravji žegen
je nekaj posebnega, zanj pa
uporabimo enoletne leskove
veje, veje sadnega drevja, oljke, v zeleni snop pa povežemo
suhe jabolčne krhlje, suhe slive,
veliki koren, listje verha, bršljan, vse skupaj pa okrasimo
z jabolkom ali pomarančo,«
pove Slavka Arko. »Ko je kravji
žegen blagoslovljen, ga razdremo, nato na veliko sredo pred
Erna in Stanko Birk iz Sadinje vasi
Kamniške novice l marec 2013
sončnim vzhodom pokadimo
z posušenim in zdrobljenim listjem verha in velikega korena.
Bršljanovo vejo odnesemo na
skedenj ali damo živini, slive in
krhlje pojemo, prav tako tudi
pomarančo, olupke pa vržemo
na ogenj. Kar je od butare osta-
Ivanka Romšak iz Šmarce pri Kamniku
uporablja obarvane oblance.
lo, posušimo in ob hudih urah
zakurimo v štedilniku. Leskove
šibe hranimo vse do kresa, torej
do 23. junija, ko jih odnesemo
na njivo.«
Ivanka Romšak iz Šmarce pri
Kamniku pravi, da se je že v
otroštvu naučila izdelave butaric, ki so značilne za ta kamniški
konec. »Največ uporabljam pobarvane oblance v beli, rdeči in
modri barvi, butaro pa okrasim
še z zelenjem, na primer z bršljanom, cipreso ali pušpanom,«
je povedala.
Značilne ljubljanske butarice
– teh je na ljubljanski tržnici v
tednu pred cvetno nedeljo največ – so doma v krajih na vzhodu Ljubljane. Iz Sadinje vasi pri
Sostrem sta v Budnarjevo domačijo v Zg. Palovče prišla Erna
in Stanko Birk. »Veliko nas je, ki
v dneh pred cvetno nedeljo izdelujemo ljubljanske butarice iz
oblancev,« pove gospod Stanko.
»Butarice delam že od otroštva,
sicer pa jih delajo skoraj vsi sorodniki.« Butarice zakoncev Birk
so pisane, saj poleg naravnih
Avgust Smešnjavec je pravi mojster povezovanja zelenja.
Marina Mihelič in Slavka Arko sta članici sekcije Šedržanke Turističnega društva
Sodražica.
35
Pred veliko nočjo
oblancev pri izdelavi uporabijo
še pobarvane, na vrhu pa jih
okrasijo z zelenjem, na primer
z vejicami ciprese in pušpana.
Tudi v Zgornjih in Spodnjih
Palovčah poznajo butarice in
cvetnonedeljske žegne ali snope. Pri Balot pravijo domačiji,
kjer živi Avgust Smešnjavec z
družino. Je pravi mojster povezovanja zelenja, ki ga je v dneh
pred srečanjem izdelovalcev
butaric nabral v palovških gozdovih. »Pri nas delamo v glav-
GOSPODARSKA VOZILA CITROËN
nem snope, velike in manjše,«
pripoveduje gospod Gustl. »To
je butara, izdelana iz bršljana in
drugega zelenja, na vrhu pa je
brinje. Za obod butare potrebujem sedem leskovih vej in okrog
njih polagam liste, ki jih močno
povijam z vrvico. Včasih tako
butaro okrasim še z jabolkom
ali pomarančo.«
Bernarda Kvas, pravijo ji tudi
Gmajnarjeva, je povedala, da
jo je izdelovanja butaric naučila Hribarjeva mama. »Še pred
leti mi je material za izdelavo
pripravil pokojni mož,« se spominja. »Naši mladi sodelujejo,
zato mislim, da bom z izdelovanjem nadaljevala. Butarice
ponudim po okoliških vaseh in
na Rovah. Dela je veliko, z zaslužkom pa je ravno obratno.«
Fanika Sovinšek, po domače
Hribarjeva, pravi, da že več
kot petdeset let iz oblancev
dela cvetnonedeljske butarice.
»Nekdo je k hiši prinesel tako
butarico; mama jo je razdrla in
ugotovili smo, kako se dela,«
pove. »Zdaj mi sin pripravi
oblance, ki jih pobarvam in
osušim, potem pa naberem
leskovih vej in zelenje. V gozdu,
na robu travnikov in ob domači
hiši najdem vse, kar je zimzeleno. Najlepši je pušpan, lepi so
tudi bršljanovi listi. V sredino
dam sedem leskovih vej, ki so
osnova za butarico. Vsaka šiba
nekaj pomeni.«
Primož Hieng
www.citroen.si
PRIDITE V CITROËN MENGEŠ
Gospodarska vozila Citroën ne slovijo samo kot zvesti pomočniki, na katere se pri svojem delu lahko vedno zanesete. Z ugodno ponudbo financiranja in pripadajočo
pogodbo Storitev Citroën poskrbijo, da se lahko vsak dan brezskrbno posvetite svojemu poslu. Storitev Citroën nadgrajuje pogodbeno garancijo v trajanju dveh let*
oziroma skupno prevoženih 120.000 km in vključuje tudi redne vzdrževalne servise ter pomoč na cesti Citroën Assistance 24 ur na dan vse dni v tednu.
CRÉATIVE TECHNOLOGIE
Dve leti pogodbene garancije. Citroën Financiranje. *Trajanje pogodbe Osnovni servis že vključuje dvoletno pogodbeno garancijo. Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Citroën Financiranje za pravne osebe za vozilo Citroën Berlingo furgon (L1 VTi 95 BVM) – mesečno
odplačevanje; maloprodajna cena vozila brez DDV, vključenimi popusti in vključeno pogodbo o servisnih storitvah 9.630 EUR; znesek DDV za plačilo ob sklenitvi je 2.201 EUR; stroški odobritve financiranja v višini 1,5% (brez DDV) od maloprodajne cene vozila brez DDV; mesečni obrok je
226 EUR brez DDV pri 0% pologu in ročnosti 48 mesecev; EOM na dan 11.02.2013 znaša 8,6% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6%; financirana vrednost 9.630 EUR brez
DDV; skupni znesek za plačilo 10.861 EUR brez DDV; v mesečne obroke je vključena pogodba o servisnih storitvah Osnovni servis za dobo štirih let oziroma 120.000 km; pri sklenitvi avtomobilskega zavarovanja Citroën Financiranje omogoča do 50% popust. Za podrobnosti o ponudbi se
obrnite na vašega prodajalca vozil Citroën. Slike so simbolične. Ugodna ponudba velja do 30. aprila 2013 za vozila iz zaloge pri pooblaščenih prodajalcih Citroënovih vozil v Sloveniji, ki sodelujejo v akciji. Več na www.citroen.si.
AVTO DETR, d.o.o. MENGEŠ, SLOVENSKA CESTA 66, 1234 MENGEŠ 01 723 73 13 [email protected]
marec 2013 l www.kamniske-novice.si
Nagradna križanka
36
www.vistra.si
•
•
•
•
•
Trgovina s tehničnim,
lesnim in gradbenim
materialom
ogrevalna tehnika
stavbeno pohištvo
vodovodni material
plinske inštalacije
salon keramike
VISTRA, d.o.o.
Groblje 3a, Rodica
1230 Domžale
t: 01 724 43 43
e: [email protected]
8
IME IN PRIIMEK >_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _
NASLOV >_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _
_____________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________
Rešitev februarske nagradne križanke (geslo): N ega nohtov na domu.
Nagradni razpis slikovne križanke:
1. kopalniška preproga 2m,
2. cev za tuširanje,
3. specialno čistilo za ploščice Fila.
Nagrade podeljuje Vistra d.o.o., Groblje 3a, 1230 Domžale
Rešitve nagradne slikovne križanke s pripisanim imenom, priimkom in točnim naslovom pošljite do četrtka, 11. aprila 2013, na naslov: Kamniške novice, IR IMAGE d. o. o.,
Medvedova 25, 1241 Kamnik s pripisom Nagradna križanka.
Kamniške novice l marec 2013
Imena nagrajencev bomo objavili v Kamniških novicah, ki bodo izšle 19. aprila 2013.
IZŽREBANI REŠEVALCI:
1. nagrada: 1 x manikura z masažo rok in shellac lakiranjem 30€
Zdravko REŽEN, 1236 Trzin
2. nagrada: 1 x manikura z masažo rok in klasičnim lakiranjem 19€
Majda MIHELIČ, 1241 Kamnik
3. nagrada: 1 x manikura rok 12€
Marjeta KUMER, 1234 Mengeš
Nagrade podeljuje 3D GRAFOS d. o. o., Maša Flerin Kožar, 040/822-410.
Potrdila o nagradah bomo izžrebancem poslali po pošti.
Mali oglasi
PRODAM
• Nevtralizator vodnega kamna Vulcan
5000 z garancijo 10 let. 031 454 804
• Originalna platišča za renault clio 1,2
z rabljenimi gumami, 155/70R 13,75T,
3 kosi za 45 €. 031 411 285
• Dekliško kolo Scott, 14 col, ugodno.
040 392 259
• Invalidski skuter Leo, primeren za
starejše, lepo ohranjen, star 3 leta.
041 940 758
• Moške obleke Mura, št 116, novo, črno
in sivo, moško obleko Mura, št. 102,
primerna za birmo. 041 827 478
• Balirano slamo in silažne bale. 040
384 187
• Sušilni stroj Candy, star 3 mesece. 031
285 607
• Ugodno, dve kolesi, moško in žensko,
dobro ohranjeno. 040 649 381
• Nova vrtna garnitura iz hrastovega
lesa, klopi so z naslonom, brušena, zaščitena in lakirana za zunaj ali znotraj.
041 374 842
• Dekupirana modelarska žaga, še zapakirana, zelo ugodno, zaradi neuporabe.
Suhadole. 041 476 407
• Lesni nadrezkar, 650 W, 30.000 vrt.,
zapakiran, veliko pribora, zelo ugodno,
neuporabljen. Suhadole. 041 476 407
• Laminat, 13 m2, debeline 7 mil., malo
rabljen, v obliki ploščic, zelo ohranjen,
bež barve. Cena 50 €. 01 8325 451
• Avtomobilsko prikolico brez homologacije, vozno, srednje velikosti, poceni.
Trzin. 041 723 883
• Skrinjo LTH, brezhibno, za simbolično
ceno. Trzin. 031 234 295
• Novo moško obleko št. 54, modre barve. 041 902 000
• Rabljena okna in balkonska vrata brez
okvirjev Jelovica. 031 327 269
• Plinski žar Campingaz L Delux, dve ločeni plošči in dodatno kuhalno ploščo.
Cena: cca. 250 €. 031 331 309
• Nove zimske gume z alu platišči 185 x
60 R 15. 041 254 762
• Yamaha drag star 650, letnik 1999, prevoženih 9800 km. 041 664 085
• Garderobno omaro. 031 425 122
• Dobro ohranjeno zamrzovalno omaro
Gorenje, 6 predalov, delujoča, cena 80
€. 031 493 714
• Pajek 2 vretena Daros, tračni obračalnik
SIP, samonakladalko Durente 18. 031
460 726
• Kormoran, 4 letne gume, rabljene 2
leti, 145/70R13 71T. En kos je 50 €, 4
kosi 180 €. 051 355 367
• Saxo – 5 vrat. Registracija do avgusta
2013. 070 892 195
• Hladilnik plin – elektrika, leseno kotno
vitrino, vhodna vrata s podbojem - zgoraj steklo. 040 210 652
• Rabljeno fitnes opremo Benč tekalno
stezo in drugo, vse za 100 €. 051
272 183
• Zepter sesalnik, 5 aparatov v enem,
Titan mesoreznico št. 70. skoraj novo,
ugodno. 040 250 059
• Psico pasme aljaški malamut, staro 3
leta. 031 359 383
• Stekleno mizo, kaljeno steklo, 80 x
140 cm in 4 stole, lepo in ohranjeno.
051 411 096
• Lično škatlo za šiviljski pribor, leseno
iz smrekovine, kot kovček, raztegljivo
z mnogimi predali, 15 €, otroško odejo
in vzglavnik 130 x 90 z dvema kompletoma prevlek z dekliškim vzorcem, 15
€. 031 378 151
• Rabljeno strešno kritino Bramac, cena
0,15 € za kos. 031 214 997
• Ohranjen hladilnik Gorenje, vrata zamrzovalnika se odpirajo posebej. Cena
50 €. 031 550 696
• Diatonično harmoniko Končan B, Es, As,
ohranjeno. Cena 1.750 €. 041 975 030
• Otroško lupinico, zelo ohranjena, cena
30 €. 070 211 619
• LCD televizor v brezhibnem stanju, star
4,5 let. 031 608 512
• Dve novi moški obleki št. 50 in 52.
031 881 705
• Računalniška miza, sanke, DVD, stolp,
videorekorder, voziček, lupinica, mobitel SIM kartica, možne menjave po
dogovoru. 041 860 181
37
• Kovinsko cisterno za kurilno olje (4000
l), velikosti 200 x 200 x 100 cm). Cena
po dogovoru. 041 316 685
• Ugodno – modelarska tračna žaga,
370 W, masivno, zaradi neuporabe.
Suhadole, 041 476 407
KUPIM
• Razne stare predmete, odlikovanja,
značke, čelade, bajonete, razglednice,
kovance, kipce, slike in druge starejše
predmete. 051 740 430
• Doma narejeno avto prikolico v ali nevoznem stanju s homologacijo oziroma
papirji za registracijo. 041 352 130 ali
01 722 79 66
• 50 do 80-litrski rabljen električni
bojler. 041 352 130 ali 01 722 79 66
• Traktorske gume 11 x 28 in 600 x 16.
031 509 201
• Vozilo od letnika 1998 naprej. Lahko je
tudi karambolirano ali slabše ohranjeno. Gotovinsko plačilo. 031 26 42 90
NEPREMIČNINE
• Kmetijsko zemljišče (njiva, travnik,
sadovnjak), primerno za vrt, v bližini
Kamnika, kupim. 031 602 377
• Prodam garsonjero, 30 m2, v Preserjah
pri Radomljah. 041 717 974
• V Kamniku najamem vrtiček do 50 m2.
041 922 946
• Kupim manjšo, staro hišo, okolica
Kamnika, Tuhinjska dolina, Tunjice.
031 471 200
• Mladi družini prodam veliko hišo z
vrtom, blizu so vrtec, šola, vlak. 041
746 898
• Zazidljivo zemljišče v središču Kamnika
na izjemni lokaciji po zelo ugodni ceni
prodamo. V radiju 5 min. peš hoje so
šole, vrtec, trgovski center, avtobusna
in železniška postaja, zdravstveni dom,
lekarna, center mesta, rekreativne
površine. 041 751 266
• Toplar star okoli 100 let prodamo.
041 751 266
• Predvideno zazidljivo zemljišče, 1.000
m2, na izjemni lokaciji ob robu gozda,
s katere pogled seže do Ljubljane, Triglava in na Kamniške planine, prodam.
041 751 266
• V Kamniku v neposredni bližini naselja
Jeranovo prodam 836 m2 kmetijskega
zemljišča. 041 751 266.
• Prodam garsonjero (26 m2) v središču
Domžal. Cena 60.000 €. 031 398 631
• Kupim manjšo kmečko hišo (lahko v
slabem stanju) z nekaj zemlje. 051
254 544
• Mengeš – oddam delavniške prostore,
200 m2, z večjim parkiriščem in enoinpolsobno stanovanje. 040 428 659
• Vikend z manjšim vinogradom na lepi
sončni legi blizu Čateških toplic ugodno prodam. 040 122 654
• Kupim garažo ali parkirni prostor v
Trzinu. 031 346 206
• Prodam zazidljivo parcelo na izjemni
lokaciji, 700 m2, Gozd nad Kamnikom,
lepa in urejena okolica. Dostop urejen,
komunalni priključki, ZK urejen. Cena:
39.500 €. 041 642 249 po 16. uri
• V Mengšu oddam 1-sobno opremljeno
stanovanje za daljše obdobje. 031
628 732
• Prodam poslovni prostor 60 m2 + 18
m2 kleti za 75.000 €. Možna sprememba namembnosti v stanovanjski
prostor. V Kamniku, nasproti lekarne
na Šutni 10 ali pisarne, bivša trgovina
obutve Peko. 041 790 075
• Prodam 110 m2 prostora v centru
Kamnika + 38 m2 kleti. primerni za stanovanje ali pisarne, lokal. 041 790 075
• 50 m2 stanovanje + 10 m2 kleti prodam za 65.000 € v Kamniku. Vse na
novo narejeno, takoj vseljivo, možna
menjava za zazidljivo parcelo v bližini
Kamnika. 041 790 075
• Prodam dvosobno stanovanje, 64 m2,
v Kamniku – Bakovnik. 051 331 556
• Oddam visokopritlično hišo v Ihanu,
delno opremljena. 041 620 615
• Prodam ali dam v najem stanovanje,
79,25 m2, Krizant Domžale. 041 960
518
• Prodam 3-sobno stanovanje v Kamniku, 89 m2, odlična lega za 125.000 €.
041 744 597 ali 031 359 159
• Stanovanje 54,42 m2, dvosobno, prodam v centru Kamnika, nujno, samo
resni. Cena po dogovoru. 01 839 22 10
ali 040 298 687
• Prodam garsonjero na Duplici, letnik
2000, neto 28 m2. 051 319 358
• Na Duplici prodam stanovanje, 52
m2, svetlo, polkletno, vpisano v ZK.
041 816 752
• V centru Kamnika oddam opremljeno
dvosobno stanovanje, vseljivo takoj.
031 395 142
• Kamnik in okolica – najamem vrt,
sadovnjak, starejša hiša, njiva, mirna
lokacija. 070 833 473
• Enosobno opremljeno stanovanje v
Mengšu oddam. Vseljivo takoj. 031
441 626
ZAPOSLITVE
• Zaposlimo KV avtomehanika. Pisne
prijave pošljite na naslov: RENAULT
AVTO SET D.O.O., Dragomelj 26, 1230
Domžale.
• Zaposlimo KV avtokleparja. Pisne
prijave pošljite na naslov: RENAULT
AVTO SET D.O.O., Dragomelj 26, 1230
Domžale.
RAZNO
• Sem 38-letna v stiski. Nujno rabim
pralni stroj in denarno pomoč. 030
294 581
• Ljubim iskrenost, toplino, spoštovanje,
optimizem in uživanje življenja. Oglasite se do 68 let. 041 351 853
PODARIM
• Prosim, če mi kdo lahko podari starejšo
rabljeno diatonično ali klavirsko harmoniko. 051 236 302
• Prosim, če mi kdo lahko podari moško
kompletno gorenjsko narodno nošo.
051 236 302
• Prosim, če mi kdo lahko podari karte
za kopanje Terme Snovik in gobeline
ter darilne bone od Mercatorja in
Interspara. 051 236 302
• Podarim približno 140 kosov opečnih
modularcev, 29 x 19 x 19, Suhadole.
041 476 407
• Knjige podarite, če jih ne potrebujete.
Pokličite, prosim. Pridem iskat. 070
297 460
• Ljubiteljici pletenja podarim večjo
količino pletiva in garna. 01 8313 618
• Podarim otroški voziček Peg perego.
040 392 259
Brezplačni
mali oglasi
Male oglase lahko pošljete
s priloženim kuponom v
kuverti na naslov:
IR image d.o.o., Kamniške
novice, Medvedova 25, 1241
Kamnik, na kuverto pa napišite še »Mali oglasi«.
Za resničnost in vsebino
objavljenih malih oglasov in
sporočil odgovarja izključno naročnik. Uredništvo si
pridržuje pravico, da preveri verodostojnost vsebine
malih oglasov, prav tako si
pridržujemo pravico krajšanja malih oglasov. Oglasov
po telefonu ne sprejemamo,
niti ne posredujemo naslovov oglaševalcev!
Pišite čitljivo in razumljivo!
Pri objavi bomo upoštevali
le oglase do 10 besed.
Oglase za naslednjo številko Kamniških novic sprejemamo četrtka, 11. aprila
2013, in bodo objavljeni v
reviji, ki bo izšla 19. aprila
2013.
Malih ogl asov po elektronski pošti iz objektivnih
in zakonskih razlogov ne
sprejemamo več. Posebno
obvestilo: storitvenih malih
oglasov ne objavljamo več!
KUPON za brezplačni mali oglas (do 10 besed)
Ime in priimek: Naslov: Telefon: Status: (prosimo, vpišite svoj status, npr. firma in sedež, s.p., študent, osebno dopolnilno delo, ...)
Vsebina: marec 2013 l www.kamniske-novice.si
Šport
38
Calcit Volleyball v dvojnem polfinalu DP
Odbojkarji in odbojkarice Calcit Volleyballa so se z dvema zmagama
v četrtfinalu državnega prvenstva že uvrstili v polfinale. Odbojkarice
so v četrtfinalu brez težav odpravile Formis, moški pa so imeli na
povratni tekmi v Šoštanju nekaj težav z domačo ekipo, a so se vseeno suvereno uvrstili v polfinale. V polfinalu, ki se začne v soboto,
23. marca, v Kamniku, se bodo Kamničanke pomerile z Luko Koper,
Kamničani pa s presenečenjem četrtfinala, neugodno ekipo Astec
Triglava, ki je premagala Salonit Anhovo, ki so ga mnogi že videli
v finalu. S finalnim turnirjem v Mariboru je zaključena tudi letošnja
Interliga. Kamničanke so v polfinalu v slovenskem derbiju izgubile
proti Novi KBM. V boju za tretje mesto so premagale Bratislavo in
se tako veselile najvišje uvrstitve do sedaj v tem tekmovanju. (Foto:
Franci Kramar)
najbolj pomembna naslednja tekma proti Ježici. V drugi ligi je ekipa
Lastovke Domžale premagala Koper s 101:69 in Parklje s 84:72 ter
izgubila proti Termam Olimje s 83:69. Trenutno so na četrtem mestu.
V tretji ligi so Komendčani v zadnjih treh krogih zabeležili tri zmage.
Najslajša je prav gotovo tista v derbiju s Calcit Basketballom s 86:76,
premagali pa so še Medvode in Nazarje ter se rešili zadnjega mesta v
ligi in skočili na desetega. Kamničani so poleg poraza s Komendčani
zabeležili zmago proti Jančam in poraz proti Krki 2 in so trenutno
mesto pred Komendo.
Kamničani na drugem mestu
Kamniški kegljači so v zadnjih dveh krogih zabeležili dve najvišji
zmagi proti Interoknu in Konjicam in se tako pred zadnjim kolom
spet povzpeli na želeno drugo mesto. Kamničanke so trenutno četrte.
V zadnjem krogu so visoko premagale Adrio, v predzadnjem pa po
pričakovanju visoko izgubile proti najboljši evropski ekipi Lanteksu.
V tretji ligi so Kamničani na tretjem mestu, v zadnjem krogu pa so
remizirali z ekipo Como.
Mengšani držijo sredino lestvice
Igralci namiznoteniškega kluba iz Mengša so v zadnjih dveh krogih
dvakrat izgubili. Boljši od njih so bili igralci Tempa, ki so jih tako ujeli
na lestvici in trenutno vodilna ekipa Keme. Mengšani so trenutno na
sedmem mestu z istim številom točk kot petouvrščena ekipa.
Gregorinova najboljša na finalu
Domžale zmagale sredi Maribora
V Hanti Mansijsku se je zaključila letošnja biatlonska sezona. Še najboljša od slovenskih biatloncev je bila Teja Gregorin, ki je v sprintu
zasedla 21. mesto, v zasledovalni tekmi 16. mesto in v tekmi s skupinskim startom 14. mesto. Andreja Mali je bila v sprintu 57. (Foto: sloski)
Nadaljuje se tudi nogometni ples. V prvi ligi so Domžale v prvem
krogu remizirale s Koprom 1:1, v zadnjem krogu pa sredi Maribora
premagale domačo ekipo s 3:1, z dvema goloma pa se je izkazal Kamničan Slobodan Vuk. Domžalčani so še vedno tretji z 39 točkami,
na vrhu pa so kljub porazu še naprej Mariborčani.
S tekmovanjem so začela tudi dekleta. Ekipa Radomelj je doma visoko
odpravila Slovenj Gradec z 8:0 in so še naprej na tretjem mestu. V
drugi ligi smo v prvem spomladanskem krogu videli zmagi Doba nad
Dravinjo s 3:0 in Radomelj proti ekipi Šampioni z 2:0. Dob je trenutno
drugi, Radomlje pa sedme. (Foto: Vlado Vavpetič)
Pungertar dvakrat do točk
Komendčani do treh zmag
Medtem ko se bo liga za prvaka v moški prvi ligi nadaljevala ta
teden, pa so z ligo že začele prvoligašice. Domžalčanke so izgubile
vse tekme v ligi za prvaka in sicer proti Triglavu s 84:58, Iliriji z
81:56, Grosuplju s 74:60 in Celju z 82:68. Za boj za peto mesto bo
Kamniške novice l marec 2013
Zadnja postaja smučarskih skakalcev pred Planico je bila skandinavska turneja. Matjaž Pungertar je na tekmi v Lahtiju osvojil
28. mesto, v Kuopiju pa je bil
mesto boljši. Na norveškem delu
turneje pa mu ni uspelo priti do
točk. V Trondheimu je bil 49., v
Oslu pa 37. (Foto: sloski)
Franci Kramar
BMW
BMW 116d 3V
VOLVO
13.640,00 €
rabljeno, l. 2011, prevoženih 125282 km,
oprema: avtomatska klima, parkirni
senzorji, aluminijasta platišča, kovinska
barva, radio cd, ...
BMW 320dt xDrive
18.990,00 €
rabljeno, l. 2009, prevoženih 116987 km,
oprema: avtomatska klima, parkirni
senzorji, aluminijasta platišča, kovinska
barva, radio cd, predpriprava za mobilni
telefon, štirikolesni pogon, ...
BMW X1 1.8d xDrive
28.890,00 €
rabljeno, l. 2012, prevoženih 19881 km,
oprema: avtomatska klima, parkirni
senzorji, aluminijasta platišča, kovinska
barva, radio cd, predpriprava za mobilni
telefon, štirikolesni pogon, ...
BMW 520d
38.760,00 €
V40 D2 Momentum
CHEVROLET
25.900,00 €
testno, l. 2012, prevoženih 3900 km,
oprema: PDC, kamera zadaj, Bluetooth,
High Performance Audio, senzor za dež,
sklopljiva ogledala, el. števci, ...
S60 D5 A/T Summum
32.900,00 €
rabljeno, l. 2010, prevoženih 31744 km,
oprema: navigacija, Xenon, vzvratna
kamera, usnje, PDC spredaj in zadaj,
High Performance Multimedia Bluetooth, ...
V60 D2 Kinetic
27.400,00 €
novo, l. 2013, prevoženih 0 km,
oprema: PDC, High Performance Audio
Bluetooth, senzor za dež, sklopljiva
ogledala, samozatemnitveno notranje
ogledalo, ...
XC60 D3 AWD AT Momentum 37.900,00 €
Spark
od 6.990,00 €
novo, l. 2013, prevoženih 0 km,
oprema: klimatska naprava, abs, esp,
tonirana stekla, elektični pomik stekel,
servo volan, 6 x airbag, radio cd mp3, ...
Aveo 5V
od 8.790,00 €
novo, l. 2013, prevoženih 0 km,
oprema: klimatska naprava, abs, esp,
tonirana stekla, elektični pomik stekel,
servo volan, 6 x airbag, radio cd mp3, ...
Captiva
od 19.990,00 €
novo, l. 2013, prevoženih 0 km,
klimatska naprava, abs, esp, tonirana
stekla, elektični pomik stekel, servo
volan, 6 x airbag, radio cd mp3, ...
Cruze SW
Od 11.990,00 €
rabljeno, l. 2011, prevoženih 15558 km,
oprema: avtomatska klima, parkirni
senzorji, aluminijasta platišča, kovinska
barva, radio cd, predpriprava za mobilni
telefon, športni sedeži, ...
rabljeno, l. 2011, prevoženih 23080 km,
oprema: navigacija, gretje sedežev, High
Performance Multimedia Bluetooth, senzor za dež, el. dvižna zadnja vrata, otroški
sedeži, ...
novo, l. 2013, prevoženih 0 km,
oprema: klimatska naprava, abs, esp,
tonirana stekla, elektični pomik stekel,
servo volan, 6 x airbag, radio cd mp3, ...
BMW - MINI SERVIS
VOLVO SERVIS
CHEVROLET SERVIS
• Za vozila starejša od letnika 2008
vam nudimo 20 % popust za
servisne storitve in 18 % popust na
nadomestne dele
• Za vozila mlajša od 2008 vam nudimo
15 % popust za servisne storitve in
15 % popust na nadomestne dele
• Za vsa vozila vam nudimo
15 % popust za servisne storitve in
10 % popust na nadomestne dele
• Za vsa vozila vam nudimo
20 % popust za servisne storitve in
15 % popust na nadomestne dele
V našem podjetju bomo za vas s strokovnim znanjem in izključno originalnimi
rezervnimi deli poskrbeli za vašo varnost in varnost vaših sopotnikov.
Brezplačna info linija: 080 88 83
Email: [email protected]
WEB: www.avto-aktiv.si
AktivAkcija traja do 30. 6. 2013!
Avto Aktiv d.o.o. / Ljubljanska cesta 24 / Trzin / t: 01 560 58 00 / odpiralni čas: pon-pet 8.00-18.00
www.renault.si
Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.
ZADENITE
NOVI RENAULT CLIO!
BREZPLAČEN PREGLED 33 KONTROLNIH TOČK
IZJEMNE UGODNOSTI PRI SERVISIH
RENAULT
STORITEV
Pripeljite svojega Renaulta na brezplačen strokovni pregled 33 kontrolnih točk in sodelujte
v žrebanju za novi Renault Clio. Izkoristite izjemne ugodnosti v delavnicah le na dnevih
odprtih vrat med 16. in 22. marcem. Za vas smo akcijo podaljšali do 5. 4. 2013.
Za več informacij vprašajte v delavnici ali poiščite na www.renault.si/pomlad
Renault priporoča
PREŠA d.o.o., Slovenska cesta 51, Cerklje
TEL.: 04/281 57 00
PORABA PRI MEŠANEM CIKLU: 3,6 - 5,5 l/100 km EMISIJE CO2 : 93 - 127 g/km
AVTO CAR d.o.o., Svetčeva 1, Mengeš
GSM: 051 383 400
AVTO SET d.o.o., Dragomelj 26, Domžale
GSM: 041 648 166