S E J A L E C - kmetijska šola grm in biotehniška gimnazija
Februar 2013 S EJ G AL R M E C S K I Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija UVODNI NAGOVOR 10. januarja 2013 se je uradno začelo evropsko leto državljanov, ki poteka pod sloganom »Za Evropo gre. Za vas gre.« Hkrati letos obeležujemo tudi dvajseto obletnico državljanstva EU, ki je bilo uvedeno leta 1993 z začetkom veljavnosti Maastrichtske pogodbe. Pomembna naloga EU je, da uresničuje pravice državljanov. Državljanstvo EU imamo vsi prebivalci sedemindvajsetih držav članic in to za nas pomeni dodatne pravice. Najbolj cenjena pravica je svoboda gibanja. Evropejci vsako leto opravimo več kot milijardo potovanj znotraj EU, vse več pa jih izkorišča tudi pravico do prebivanja v drugi državi EU. Svobodo gibanja in učinkovito izrabo evropskih sredstev skozi projekte mobilnosti s pridom izkoriščamo tudi na naši šoli. Tako smo v zadnjih letih skozi projekte mobilnosti omogočili našim dijakom številne mednarodne izmenjave in s tem spoznavanje različnih kultur, izpopolnjevanje znanj in spretnosti ter krepitev solidarnosti in medkulturnega dialoga. Ko poudarjamo pomen državljanstva EU, pa se moramo zavedati, da smo najprej državljani svoje nacionalne države Republike Slovenije. Kot državljani imamo številne pravice, ki jih lahko uresničujemo šele ob zavedanju o enakih pravicah drugih. Veseli me, da lahko vsako leto posebej spremljam solidarnost pri naših dijakih, ki se vključujejo v različne projekte, kot so prostovoljstvo, krvodajalstvo, pomoč sošolcem,organizacija in sodelovanje na dobrodelnih prireditvah ... Ravno razvijanje čuta za sočloveka, odgovornosti do učenja, do dela, do skupnega premoženja in pripravljenost pomagati po svojih močeh je tisto, kar nas najbolj notranje bogati in plemeniti. Tako postajamo tudi ponosni in odgovorni državljani svoje države in prav takšni državljani EU. Ravnateljica Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije Vida Hlebec, prof. S E GRMSKI J A L E V C S E UVODNI NAGOVOR DOGODKI IN PREDSTAVITVE B I N A 2 3 SPOZNAVANJE NARAVNIH VREDNOT NOVEGA MESTA 3 ŠOLA VOŽNJE IN TRAKTORSKI IZPIT 3 AKTIVNOSTI V KONJSKEM HLEVU 4 VINOGRADNIŠKO VINARSKA DEJAVNOST NA CENTRU GRM NOVO MESTO 4 PREDSTAVITEV PREDMETA BIOTEHNOLOGIJA 4 KEMIJSKO-DOMIŠLJIJSKI KOTIČEK 5 ANGLEŠKI AKTIV POD DROBNOGLEDOM 6 PREDSTAVITEV PROGRAMA MESAR 7 UTRINKI S PROJEKTNIH DNEVOV PROGRAMA SLAŠČIČAR 7 EKOREMEDIACIJSKI UČNI POLIGON GRM NOVO MESTO 9 MI IMAMO KROMPIR! 9 UČENJE NEMŠČINE JE LAHKO TUDI ZABAVNO 10 EVROPSKI JEZIKOVNI POTEP 11 5. DECEMBER, MEDNARODNI DAN PROSTOVOLJSTVA 12 EKSKURZIJA DRUGIH LETNIKOV SREDNJE STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA 12 VARNO PRI DELU V GOZDU 13 NAŠ OBISK NA RADIU SLOVENIJA 1 14 POROČILO O STROKOVNI EKSKURZIJI V ŠKOFJO LOKO 14 ogled kmetijskega inštituta in kmetijskega sejma 15 ŽIVALSKI KOTIČEK 15 KONJI 15 RUMENE STRANI 16 POKLICNE ŠOLE VS. GIMNAZIJA 17 ALI STE VEDELI? ZANIMIVE INFORMACIJE O ALKOHOLU … 17 MODA 2012/2013 17 ZGODBA Z NASLOVNICE 18 Intervju z Julijanom18 LAHKIH NOG NAOKROG 19 NAGRADNI IZLET NA PRIMORSKO 19 TRIDNEVNO SMUČANJE NA CERKNEM 19 SPUST S KAJAKI PO KRKI 19 MEDNARODNE AKTIVNOSTI NAŠIH DIJAKOV 20 PREDMETNA EKSKURZIJA V GRAZ 21 BRIHTNE BUČE BAJNOFA TEKMUJEJO 22 OB DNEVU ZEMLJE 22 TEKMOVANJE V POZNAVANJU FLORE ZA OSNOVNOŠOLCE IN SREDNJEŠOLCE 23 MERNARODNA ŠOLA MLADIH REJCEV NA GRMU 24 STEVIJA KOT ALTERNATIVA SAHAROZI IN UMETNIM SLADILOM 25 HORTIKULTURNI IN CVETLIČARSKI UTRINKI 25 Vtisi tekmovalcev z VINOGRADNIŠKO-VINARSKega TEKMOVANJa 7th EUROPEA WINE CHAMPIONSHIP 26 DRŽAVNO PRVENSTVO V JUDU 26 literarni kotiček 27 A JE NA GRMU ŠE KAJ KULTURNEGA? 27 SUDOKU 27 LIKOVNI KOTIČEK28 ENGLISH CORNER - 2ND PART OF LARA'S STORY 28 VICI 29 IZ PREJŠNJE ŠTEVIKE - »JODLARKA«, KI GLASBO ŽIVI30 VPISNI POSTOPEK31 NAGRAJENA FOTOGRAFIJA ROGOZ32 Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola in biotehniška gimnazija Sevno 13, 8000 Novo mesto Tel: 07 393 47 18 Glavna urednica: Vida Hlebec Uredniški odbor: Neva Vrčko, Luka Novak, Sonja Golob Dijaški uredniški odbor: Andreja Bajuk, Nina Šuštaršič Lektoriranje: Neva Vrčko Fotografije: Luka Novak, šolski arhiv Oblikovanje: Luka Novak Tisk: Jupiter mediji d.o.o. Naklada: 1200 Naslovnica: Julijan Strajnar Zadnja stran: Sandra Murgelj Prispevke za naslednjega Grmskega sejalca lahko pošiljate na e-pošto: [email protected]. 2 DOGODKI IN PREDSTAVITVE SPOZNAVANJE NARAVNIH VREDNOT NOVEGA MESTA Besedilo: Simon Bartelj, Anja Cimermančič, Anja Medle, Tina Fabijan V maju 2012 smo se takrat še dijaki 3. letnika programa naravovarstveni tehnik odpravili na potep po Novem mestu. Zbrali smo se v Hiši kulinarike in turizma na Glavnem trgu, kjer nam je gospa Andreja Škedelj Petrič iz Zavoda za varstvo narave pripravila krajše predavanje. Spoznali smo delovanje zavoda, ukrepe varstva narave in pomen naravnih vrednot. Območna enota Novo mesto pokriva Dolenjsko, Belo krajino in del Posavja v skupni površini slabih 2000 km², kar predstavlja 10 % ozemlja Slovenije, in pokriva 15 občin. Ukvarjajo se z analiziranjem podatkov o stanju ohranjenosti narave, naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, pripravljajo prostorske dokumente in dovoljenja, sodelujejo v mednarodnih organizacijah s področja varstva narave, predvsem pa se trudijo z ozaveščanjem javnosti. Nato smo se iz predavalnice preselili v naravo. Odpravili smo se na hrib Marof nad Novim mestom. Sprehodili smo se skozi 1,5 km dolg Kettejev drevored ter se ustavili na vrhu, kjer smo s pomočjo kart določili lego drevoreda in ovrednotili stanje kostanjevega drevoreda. Potem smo se odpravili na drugo stran mesta. Hodili smo po pešpoti ob reki Krki, se ustavljali in opazovali vegetacijo, brežine, strugo in stanje reke. Sprehodili smo se do izliva Bršljinskega potoka v reko Krko ter tam zaključili potepanje še z nekaj nagradnimi vprašanji. Delo je bilo zanimivo in sproščeno, izvedeli pa smo marsikaj novega. ŠOLA VOŽNJE IN TRAKTORSKI IZPIT Besedilo: Anton Goršin, prof. Obvladovanje varne vožnje s traktorjem v cestnem prometu je danes skorajda nekaj povsem samoumevnega. Vožnja traktorja je namreč potrebna pri kmetijskih in gozdarskih opravilih, pri nudenju komunalnih storitev, pa tudi pri opravljanju različnih vrtnarskih in drugih del v naravi. Na naši šoli je tako mogoče že vrsto let pridobiti vozniški izpit za traktor oziroma izpit za vozila kategorije F. Šola vožnje s šestimi inštruktorji in enim traktorjem s traktorskim priklopnikom omogoča kandidatom pridobitev teoretičnega in praktičnega znanja o varni vožnji traktorja s priklopniki v cestnem prometu. Vozniški izpit lahko opravljajo kandidati, ki so dopolnili 16 let, imajo potrebna zdravniška potrdila o zdravstvenem stanju, so uspešno opravili teoretični preizkus znanja iz poznavanja cestno prometnih predpisov, imajo opravljenih najmanj 16 ur praktičnih voženj in so uspešno opravili preizkus znanja iz področja varnega dela s traktorjem in traktorskimi priključki. Za dijake naše šole, ki obiskujejo štiriletni program kmetijsko-podjetniški tehnik ali triletni program gospodar na podeželju, je praktično usposabljanje brezplačno, ker so vsebine izobraževanja o varni vožnji traktorja in drugih kmetijskih strojev vključene v vsebine posameznih strokovnih modulov. Seveda pa si lahko traktorski izpit pridobijo tudi dijaki drugih izobraževalnih programov in druge zainteresirane osebe. V letošnjem šolskem letu je šola dijakom tako omogočila dva termina, enega v dopoldanskem in enega v popoldanskem času. Teoretičnega strokovnega usposabljanja v novembru 2012 se je skupaj udeležilo 39 dijakov, strokovni preizkus pa je opravljalo 24 dijakov. Dijaki in drugi zainteresirani se lahko udeležijo tudi teoretičnega usposabljanja za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki. To usposabljanje je pogoj za vpis dovoljenja za vožnjo vozil kategorije F v vozniško dovoljenje voznikov traktorja kot tudi voznikov z dovoljenjem za vožnjo osebnih vozil (kategorija B). Razumevanje in dosledno upoštevanje cestno prometnih predpisov ter navodil inštruktorja je kandidatu največje zagotovilo, da bo pridobil vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja brez dodatnih ur praktične vožnje in dodatnega plačila. Srečno in varno vožnjo! 3 aKTIVNOSTI V KONJSKEM HLEVU Besedilo: Matej Zobec, dipl. inž. Z rejo konj slovenske toplokrvne pasme se šola ukvarja že mnogo let. V tem času je bilo doseženega že veliko uspehov tako na rejskem kot tudi na tekmovalnem področju. Trenutno je v šolski lasti en plemenski žrebec, tri plemenske kobile ter osemnajst jahalnih konj. Preko učnih programov je v času praktičnega pouka ali v okviru prostih izbirnih vsebin nabiralo izkušnje že veliko število dijakov in sedaj tudi študentov, ki obiskujejo višješolsko izobraževanje. V letošnjem šolskem letu je bilo vpisanih na proste izbirne vsebine kar 35 dijakov. Izvajajo se v popoldanskem času, skozi celotno šolsko leto oziroma v primernih vremenskih razmerah. Dijaku pripada začetni tečaj jahanja v obsegu 10 ur. Do sedaj so lahko dijaki in študentje spoznavali veščine dresurnega jahanja in preskakovanja ovir, po novem pa smo pričeli tudi z izobraževanjem na področju vožnje vpreg. Odziv dijakov in študentov na učenje vožnje vpreg je bil zelo pozitiven in so ga sprejeli z velikim navdušenjem. V kolikor bi se še kdo želel vpisati v spomladanski rok izbirnih vsebin bo o začetku vpisa obveščen s šolsko okrožnico. VINOGRADNIŠKO VINARSKA DEJAVNOST NA CENTRU GRM NOVO MESTO Besedilo: Anton Pezdirc, inž. kmet. Vinogradniško-vinarska dejavnost je na kmetijski šoli izjemnega pomena, saj je ta dejavnost prisotna skoraj v vsaki kmečki družini znotraj vinorodne dežele Posavje. Šolski vinograd je na dveh lokacijah, in sicer na: • Trški gori, kjer je na površini 2,38 ha zasajenih skupno 9.530 trsov in • Bajnofu, kjer je v kolekcijskem nasadu na površini 0,47 ha zasajenih 1.520 trsov različnih sort vinske trte (50 sort in podlag vinske trte). Vinograd je bil v letu 2010 obnovljen. V lanskem letu smo v novem vinogradu prvič trgali grozdje v količini, da smo lahko pridelali tudi vino. Vinograd je v glavnem namenjen pridelavi grozdja za vino ter objekt, na katerem dijaki in študentje opravljajo tudi praktični del izobraževanja. Seznanjajo se s posameznimi opravili v vinogradu od rezi, vezi, gnojenja, zelenih del, varstva vinske trte pred boleznimi in škodljivci ter obiranjem grozdja. Istočasno pa dijaki spoznavajo tudi trto kot rastlino in posebnosti – lastnosti posameznih sort vinske trte. V delovnem procesu tudi aktivno sodelujejo. Kmetijska šola ima na Bajnofu tudi svojo vinsko klet. Opremljena je z opremo za predelavo belega in rdečega grozdja (robkalnik - pecljalnik, pnevmatska stiskalnica za drozgo, vinifikator, črpalka), manjšimi posodami za kontrolirano fermentacijo mošta (računalniško spremljanje in uravnavanje temperature alkoholnega vrenja, zaščita z inertnimi plini), večjimi posodami in opremo za nego in zorenje vin (filter za vino, polnilnica vin). Poleg tega ima šola še opremo za pridelavo penečega vina po klasični metodi sekundarnega alkoholnega vrenja v steklenicah in laboratorij. Dijaki in študentje opravljajo del praktičnega izobraževanja tudi v vinski kleti, kjer spoznavajo osnove tehnologije predelave grozdja, nege in zorenja različnih vrst in sort vina. Spoznavajo se tudi z osnovnimi senzorične ocene vin ter kemijskimi analizami pri vinu. V vseh tehnoloških procesih tudi aktivno sodelujejo. PREDSTAVITEV PREDMETA BIOTEHNOLOGIJA Besedilo: Irena Kurajić, prof. BIOTEHNOLOGIJA je interdisciplinarna veda, ki združuje znanja iz biologije, kemije in tehniških znanosti. Pri biotehnologiji uporabljamo žive organizme ali njihove dele v koristne namene na področju živilstva, kmetijstva, goz4 darstva, ekologije, farmacije, medicine in veterine. Dokazi o uporabi živih organizmov segajo že v čas 5000 let pr. n. št., ko so (nevede) s pomočjo kvasovk že zvarili prvo pivo. Danes so kvasovke splošno razširjene pri proizvodnji vina, žganja, kvašenih izdelkov, pekovskega in krmnega kvasa. V novejšem času z njihovo pomočjo pridobivamo tudi encime, hormone, rastne faktorje, barvila, vitamine in podobno. Med bakterijami, ki jih načrtno uporabljamo, so še posebej cenjene mlečnokislinske bakterije, ki poskrbijo za nastanek jogurtov, kislega mleka in številnih vrst sirov. V zadnjem času so zelo priljubljeni probiotični mlečni izdelki, ki vsebujejo veliko število živih probiotičnih mlečnokislinskih bakterij, ki se po zaužitju naselijo v našem črevesju in izboljšujejo prebavo. Poleg kvasovk in bakterij danes v koristne namene pogosto uporabljamo nekatere viruse in nitaste glive, pa tudi alge, rastlinske in živalske tkivne kulture. Brez uporabe biotehnologije si danes ne moremo več predstavljati proizvodnje antibiotikov, cepiv, encimov in hormonov. Človeški hormon inzulin, ki ga potrebujejo sladkorni bolniki, je v celoti proizveden v črevesni bakteriji vrste Escherichia coli. Bakterijo v ta namen gojijo v posebnih posodah – bioreaktorjih. Biotehnologija je že tisočletja del našega vsakdana, biotehnološki izdelki pa pridno polnijo naše kuhinje, kleti in trgovske police. Brez biotehnoloških metod čiščenja onesnaženih tal, voda in zraka pa bi se svet že zdavnaj zadušil v lastnih odpadkih. Mikroorganizmi in močvirske rastline v rastlinskih čistilnih napravah pomagajo pri čiščenju odpadnih voda iz posameznih gospodinjstev ali manjših naselij. Z vsemi temi vsebinami se dijaki biotehniške gimnazije srečujejo vsakodnevno tako pri maturitetnem predmetu biotehnologija kot pri več kot 210 urah laboratorijskih vaj, ki jih izvajamo v šolskem biotehnološkem laboratoriju, kemijskem laboratoriju in na terenu. Dobrodošli torej v svetu biotehnologije! V biotehnološkem laboratoriju! Pomemben del priprave domačega piva je precejanje drozge in ločevanje ječmenovega slada od sladice. Včasih pri delu skočimo v šolsko gospodinjsko učilnico. Tam pripravljamo jogurte, skuto, kislo mleko, kruh, kvašene sladice in pivo. Za določanje vsebnosti suhe snovi v pivu, vinu in sokovih uporabimo namizni refraktometer. KEMIJSKO-DOMIŠLJIJSKI KOTIČEK Besedilo: Hana Flajnik Logika te pripelje od A do B. Domišljija te pripelje kamorkoli. (Albert Einstein) Kaj bi bilo s Pepelko in kako bi se končala njena zgodba, če bi znala ločevati snovi? Pepelka je ostala sama doma. Mačeha in njeni dve hčeri so odšle na ples na prinčev dvor. Mačeha je dobro premislila, kako naj Pepelko zadrži doma. Tako ji je zadala zahtevno nalogo – ločevanje snovi. Pripravila je zmes Cedevite, fižola in vode. Ker pa mačeha ni bila tako iznajdljiva kot Pepelka, ni vedela, da je imela Pepelka nekoč v šoli predmet kemijo in pozna vse postopke za ločevanje zmesi. Tako je Pepelka brezskrbno pospremila mačeho in njeni hčeri do vrat ter se lotila dela. 5 Najprej je zmes uvrstila med tekoče heterogene, saj je vsebovala vodo. Potem je premislila, s katerim postopkom ločevanja naj začne. Odločila se je za uparevanje, saj je hitrejše kot izhlapevanje. Posodo z zmesjo je postavila na kuhalnik in uparevala vodo, čez čas sta tako v posodi ostala le fižol in Cedevita. Nato se je odločila za presejevanje s sitom in tako ločila Cedevito od fižola. Ker je bila žejna, si je pripravila napitek s Cedevito. Ker je svojo nalogo končala zelo hitro, se je spomnila mamine obleke, ki je visela na podstrešju v veliki zapuščeni omari. Odšla je ponjo in videla, da so z obleke odpadli vsi prečudoviti okraski. Nato se je spomnila fižola, ki je bil zdaj kuhan in hitro stekla po stopnicah v delovni prostor. Vzela je nit in iglo ter na robove obleke prišila vse fižolčke, ki jih je ločila od zmesi vode in Cedevite. Ko je bila obleka končana, se je odpravila na ples. Ker pa ni imela kočije, je kar tekla, saj je popila Cedevito in dobila velike zaloge vitamina C in energije. Na plesu je bilo vse imenitno, plesala je in se zabavala. Kasneje jo je za ples prosil tudi princ in privolila je. Plesala sta vse do polnoči. Ko pa je zagledala mačeho in njeni dve hčeri, se mu je izvila iz plesnega položaja in pohitela skozi vrata naravnost domov. Ker je hitela, se je rob obleke zataknil ob ležaj vrat in nekaj fižolčkov se je odtrgalo in padlo po stopnicah. Princ je bil obupan in žalosten, saj ni prepoznal prečudovite deklice. Pohitel je za njo, videl fižolčke ter jih pobral. Naslednji dan je odšel po vaseh, da bi našel dekle s fižolčkovo obleko. Ko je potrkal na Pepelkina vrata, se je na pragu pojavila zlobna mačeha. S princem sta pregledala vse njene obleke in obleke njenih hčera. Ko je Pepelka nesla svojo obleko po stopnicah na podstrešje v staro omaro, da bi jo pospravila, jo je zagledal princ, jo ustavil in si podrobneje ogledal obleko. Bila je prava, poročil se je s Pepelko in živela sta srečno do konca svojih dni. ANGLEŠKI AKTIV POD DROBNOGLEDOM Besedilo: Aktiv angleškega jezika Z željo, da bi dijaki angleščino vzljubili in njeno rabo prenesli tudi izven razreda, se v aktivu anglistov trudimo dijakom ponuditi še kakšno dodatno dejavnost. SKOK V LONDON Že nekajkrat smo organizirali ekskurzije v London. Dijaki tako na neposreden način pridejo v stik z jezikom, spoznavajo kulturo dežele ter njene znamenitosti in zgodovino. Za mnoge pa je to tudi prva prava popotniška izkušnja. Srce in duša teh izletov je profesorica Zvijezdana Cujnik, ki bo tudi letos marca skupino dijakov peljala na ogled te svetovne prestolnice. GLEDALIŠKA SKUPINA BAJNOF THEATRE Pred nekaj leti se je porodila ideja o ustanovitvi priložnostne gledališke skupine, ki bi ustvarjala predstave v angleškem jeziku. Tako smo v okviru informativnih dni pripravili predstavo »Grm the Gremlin«, ki je priredba dela Svetlane Makarovič Škrat Kuzma dobi nagrado. Pod mentorstvom profesoric Zvijezdane Cujnik in Rebeke Pirnar so dijaki s predstavo na zanimiv način predstavili izobraževalne programe na šoli. V letošnjem letu pripravljamo ekološko predstavo z naslovom »She is alive«, ki izpostavlja pereča okoljevarstvena vprašanja in dejstvo, da mladim danes ni vseeno, v kakšnem svetu živijo. 6 GLEDALIŠKE PREDSTAVE (BEST THEATRE) Že večkrat pa smo na šoli gostili tudi profesionalno igralsko zasedbo BEST THEATRE. Gre za britansko gledališko skupino, ki deluje v Sloveniji. Dijakom so tako predstavili maturitetni besedili »Look Back in Anger« Johna Osbornater ter »The Curious Incident of the Dog in the Night-time« Marka Haddona. Navdušili so tako s predstavo kot s pogovorno delavnico po njej. Organizacija predstav in delavnic je bila v rokah profesorice Sonje Golob. PREDSTAVITEV PROGRAMA MESAR Besedilo: Stanka Hude, prof. Ali veste, kaj je »PANTLANJE«? Izraz (pa tudi njegovo knjižno različico) zelo dobro poznajo dijaki programa mesar. V letošnjem šolskem letu bodo dijaki 3. letnika že druga generacija mesarjev, ki bo na naši šoli zaključila triletno izobraževanje. Velik del programa obsega praktični pouk in praktično usposabljanje z delom, ki delno poteka pri delodajalcih, s katerimi imajo dijaki sklenjene pogodbe (in če se v tem času izkažejo pri delu, jih tam lahko čaka tudi zaposlitev), del praktičnega izobraževanja pa poteka v šolskih prostorih za predelavo mesa. Iz svinjske polovice nastajajo posamezni porabniški kosi mesa. Pri pripravi zrezkov uporabljamo zaščitno rokavico. Izkoščevanje - »pantlanje« stegna Obiskali so nas tudi učenci OŠ Mirna. UTRINKI S PROJEKTNIH DNEVOV PROGRAMA SLAŠČIČAR Besedilo: Stanka Hude, prof. V času od 8. oktobra do 19. oktobra 2012 so potekali projektni dnevi 2. g oddelka programa slaščičar z naslovom IZ ČASOV NAŠIH DEDKOV IN BABIC. Cilji projektnih dni so bili: - razvijanje in načrtovanje samostojnega in odgovornega dela, - učenje kulturnega sodelovanja – razvijanje socialnih veščin, - spoznavanje prehranskih navad in slovenske kulturne dediščine. 7 Rezultati dela projektnih dni so bili predstavljeni na dnevih odprtih vrat 18. in 19. oktobra 2012. 1. Za okusen izdelek so pomembne natančno pripravljene kvalitetne sestavine. 2. in 3. Sestavine skrbno pripravimo po navodilih in jih zgnetemo v testo. 4. Testo razvaljamo na primerno debelino. 5. Priprave na peko 6. Polizdelek 7. Eden od končnih izdelkov 8. Ugotovili smo, da je lahko pouk matematike drugačen in zabaven. 9. Predstavitev našega dela na dnevih odprtih vrat V drugem in tretjem letniku programa slaščičar poteka praktični del izobraževanja tudi v Gostišču na Trgu, Hiši kulinarike in turizma na Glavnem trgu v centru Novega mesta. 8 EKOREMEDIACIJSKI UČNI POLIGON GRM NOVO MESTO – CENTER BIOTEHNIKE IN TURIZMA Besedilo: Urška Ogrinc, mag. Spomladi leta 2012 smo na Grmu Novo mesto - centru biotehnike in turizma odprli ekoremediacijsko (ERM) učno pot, ki je namenjena praktičnemu izobraževanju o pomenu ekoremediacij v naravi za dijake, študente in tudi ostale obiskovalce. Tu so predstavljeni nekateri ERM sistemi, in sicer kaskada in plavajoči otočki na vodni akumulaciji, protiprašna bariera in peščeni filter za čiščenje onesnažene vode iz kompostarne. Na Trški gori je ob šolski zidanici zgrajena tudi rastlinska čistilna naprava. Na učni poti so predstavljene tudi naravne ekoremediacije, in sicer na učni točki Gozd, Travnik in Gozdni rob. Ob zaključku lanskega šolskega leta je v okviru projekta Ekoremediacije v jugovzhodni Sloveniji na naši šoli potekala tridnevna Poletna šola Ekoremediacije, ki jo je vodila dr. Ana Vov Korže. Poletne šole so se udeležili študenti 1. letnika višješolskega programa naravovarstvo ter dijaki srednješolskega programa naravovarstvo. Vsi udeleženci so si pridobili praktične izkušnje pri vzpostavljanju ERM sistemov v naravi ter poglobili teoretično razumevanje delovanja naravnih čistilnih sistemov, s katerimi dosegamo samočistilne sposobnosti narave. Prav samočistilna sposobnost narave je proces, ki ga človek s svojimi nepremišljenimi posegi v naravo mnogokrat onemogoči. Dijaki in študentje so sodelovali pri ureditvi dotoka vode v akumulacijo. Očistili so peščeni filter, skozi katerega voda doteka v akumulacijo ter postavili kaskado, da se voda še dodatno obogati s kisikom. Pri samem delu so bili zelo motivirani, saj so se zavedali, da je to, kar delajo, res koristno za naravo in za ljudi. Na tej točki so opravili tudi analizo vode. Na protiprašni barieri so opravili nekaj vzdrževalnih posegov. Odstranili so plevel in podlago pokrili s slamnato zastirko. Spoznali so, da lahko mnoge negativne vplive virov onesnaženj zmanjšamo z uporabo vegetacijskih pasov, barier ali živih mej. Na učnem poligonu je na tej točki predstavljena protiprašna bariera za zmanjšanje smradu iz kompostarne. Tu so se naučili, kako se zasadi vegetacijski pas ter katere rastline so primerne zanj. Pred kompostarno je vgrajen tudi peščeni filter za čiščenje viška vode, ki odteka iz kompostarne. Spoznali so, kako se izdela peščeni filter ter kako se ga vzdržuje. Dolžina celotne učne poti je 2 kilometra ter poteka skozi iglasti gozd, ob gozdnem robu, po travniku, do peščenih filtrov, vegetacijske bariere, vodne akumulacije in nazadnje do čistilne naprave na Trški gori. Vsaka točka je opremljena tudi z učno tablo in z usmeritvami za terenske raziskave. MI IMAMO KROMPIR! Besedilo: Tatjana Mavsar, prof. 14. decembra 2012 smo se z dijaki 2. i (nižje poklicno izobraževanje, pomočnik v biotehniki in oskrbi) pri pouku slovenščine v okviru projektnih dni z naslovom Krompir lotili krompirja na malo drugačen način. Z dijaki smo se dogovorili, da prinesejo čim več fotografij krompirja in receptov za pripravo krompirjevih jedi. Pri pouku smo se namreč pogovarjali o predstavitvi postopka in malih oglasih. Ob prebiranju prinešenih receptov smo ugotavljali značilnosti besedilne vrste predstavitev postopka, ob prebiranju malih oglasov ter izpolnjevanju učnega lista pa smo se naučili tudi, kako sestaviti mali oglas, da bomo uspešno prodali, kupili ali podarili krompir ali kaj drugega. Na novo pridobljena spoznanja o obravnavanih besedilnih vrstah so dijaki zapisali tudi na lično izdelan plakat. Med pogovorom o krompirju pa smo ugotavljali tudi pomen fraze IMETI KROMPIR. Za lažje razumevanje pomena le-te, smo poiskali odgovor v članku z naslovom Gomolj odrešitve: »Marija Terezija je leta 1767 z dekretom ukazala, da morajo kmetje obvezno gojiti krompir. Lakota je bila namreč vse prevečkrat razlog za bedo kmetov, če ne celo smrti. Pri tem se je zgledovala pri svojem pruskem kolegu, ki je že uvajal krompir med svoje podanike. Trmoglavi kmetje tako kot drugje v Evropi nad novo rastlino niso bili pretirano navdušeni. Menili so, da je to hrana 9 za prašiče in ne za ljudi, za nameček je nad njihovo uporabo imela pomisleke tudi Cerkev. Novo poljščino so celo skrivaj uničevali, da so morali polja na koncu varovati vojaki. In od tu izvira rek: »Imeti krompir.« Tisti vojaki, ki so namreč stražili krompirjeva polja, so se izognili bitkam na bojnem polju in s tem smrti. Straženje krompirja je bilo nedvomno prijetnejše, v končni fazi je lahko celo pomenilo ločnico med življenjem in smrtjo. Tako se je počasi prijel rek, da imajo vojaki, ki varujejo polja, krompir, ostali pa ne.« Vsem je po tem postalo jasno, da pomeni imeti krompir - imeti srečo. UČENJE NEMŠČINE JE LAHKO TUDI ZABAVNO Besedilo: Ana Bevc, Mojca Hrovat, Veronika Novak, Tjaša Čeh, Laura Strarič, Urška Furar, Petra Papež, Tina Grubar 14. 11. 2012 smo imeli timski pouk nemščine na temo Gospodarstvo, poklicno usmerjanje in možnosti zaposlovanja v Nemčiji. Študenta Alexander in Rosanna iz Nemčije, ki sta trenutno zaposlena kot asistenta na Goethe-Inštitutu v Ljubljani, sta nam kot naravna govorca z zanimivo delavnico popestrila pouk in dala možnost ugotoviti, kakšno je naše znanje nemškega jezika. Ker sta onadva pri uri preizkušala naše znanje, smo ju v kratkem intervjuju preizkusili tudi mi. Kateri je vaš sanjski poklic? Rosanna (R.): Želim si biti arhitektka. Alexander (A.): Nikoli nisem razmišljal o enem samem poklicu. V življenju hočem biti fleksibilen, čim bolj odprt za vsak poklic, videti in spoznavati želim svet. S kakšno izobrazbo se lahko zaposlimo na Goethe-Inštitutu? A. in R.: Kdor si želi delati na Goethe-Inštitutu, mora znati zelo dobro govoriti nemško. Navadno so na tem inštitutu zaposleni učitelji jezikov, pa tudi ljudje, ki si želijo delati na področju uprave, financ, kulture. Kateri poklici so v Nemčiji trenutno najbolj iskani? A. in R.: Najbolj so iskani poklici v gospodarstvu, kot so: različni tehnični poklici, elektrotehniki, pa tudi zdravniki, odvetniki. Ali drži, da gospodarska kriza vpliva na izbiro poklicne poti? A.: Nemčija trenutno ne čuti gospodarske krize. Zlahka dobite zaposlitev za določen čas. Na splošno je dobra zaposljivost v tehničnih poklicih, posebno za tiste, ki so fleksibilni in pripravljeni prilagajati se potrebam trga dela. Ali imajo mladi v Nemčiji dovolj priložnosti za počitniško delo? A. in R.: Da, mladi lahko delajo kot strežno osebje v lokalih, opravljajo dela v različnih podjetjih. V Nemčiji nimamo študentskega servisa, ki bi na enem mestu posredoval ponudbo počitniški del, kar obžalujeva. To imate namreč v Sloveniji zelo dobro urejeno. Zato je nekoliko težje za nemške študente, da si najdejo počitniško oz. študentsko delo. Na oglasnih deskah v različnih izobraževalnih organizacijah lahko iskalci zaposlitve najdejo ponudbe delodajalcev, nato morajo napisati prošnjo in opraviti razgovore. Kateri športi so vama najbolj všeč? R.: Zanimata me predvsem joga in pilates, zelo rada pa tudi tečem. A.: Tudi meni so všeč tek, plavanje in nogomet. Ali razmišljata kaj o vajini prihodnosti? Želita ostati v Sloveniji ali se bosta vrnila v domovino? R.: Zdaj sem tukaj 4 mesece. Bili so čudoviti. Ni pa to edina država, ki si jo želim ogledati. Zagotovo so moje sanje delati na področju arhitekture. Rada bi se kot arhitektka preizkusila tudi v mednarodnih birojih in spoznavala arhitekturo celega sveta. Risala bi zemljevide mest in načrtovala stavbe. A.: Rad bi potoval na Kitajsko, v Azijo ter ustanovil svojo potovalno agencijo, ki bi organizirala potovanja od Berlina do Ljubljane. Nemci in Slovenci bi se na ta način bolje spoznali. Kje se vidita čez 10 let? R.: Najprej se moram vrniti v Nemčijo in tam dokončati študij. 10 A.: V prihodnosti bom zagotovo še obiskal Ljubljano. To pa ne bo edina država, ki si jo želim natančneje ogledati. Zelo me zanimajo države Bližnjega in Daljnega vzhoda. Katere države bi rada še obiskala? A.: Obiskal bi rad vse države, posebno rad pa bi šel v Ameriko in Azijo. R.: Šla bi v Istanbul, Sankt Peterburg, Moskvo, New York. Kako vam je všeč Slovenija? A.: Slovenija je zelo lepa in prijetna država. Kljub temu da je majhna, ima zelo raznoliko in čudovito pokrajino (gore, morje). Ima tudi čudovito prestolnico. Kako se vama zdijo ljudje v Sloveniji? Ali so kako drugačni od prebivalcev Nemčije, Avstrije? A.: Spoznal sem veliko zanimivih ljudi. Glavna razlika se mi zdi, da so ljudje v Sloveniji zelo statični, navezani na rojstni kraj. Ko se enkrat ustalijo, preživijo tam preostanek svojega življenja. V Nemčiji pa se ljudje ves čas selijo iz vasi v mesto, iz enega mesta v drugo, iz ene zvezne dežele v drugo. Kaj vama je najbolj všeč v Sloveniji/Ljubljani? A.: V Sloveniji so mi najbolj všeč gore. Razgled je vedno čudovit. R.: V Ljubljani mi je najbolj všeč arhitektura. Česa se bosta spominjala, ko se bosta vrnila v domovino? A.: Spominjal se bom vseh kontaktov in težav pri učenja slovenskega jezika. Ne bom pozabil svojih znancev, svojih novih slovenskih prijateljev. R.: Meni bo poleg vseh prijateljev ostal v najlepšem spominu priljubljeni pub v Ljubljani. Se vama zdi slovenski jezik težak? A. in R.: Slovenski jezik je izjemno težak. Poznata mogoče kako slovensko skupino? A.: Big Foot Mama, Avseniki. Posebej mi je všeč komad Na golici. Poznava pa tudi Majdo Sepe in njeno pesem Čez Šuštarski most. Vama je všeč slovenska narodna glasba? R.: Zanimivo, nemška narodna glasba mi nikoli ni ugajala, medtem ko se mi zdi, da je slovenska narodna glasba zares dobra. Poznata tradicionalne slovenske jedi? Katera vam je najbolj všeč? A. in R.: Zelo so nama všeč slastne slovenske sladice. Poznava štruklje, kremšnite, potico, jabolčni zavitek. EVROPSKI JEZIKOVNI POTEP Besedilo: Nina Šuštaršič, Andreja Bajuk, Anastazija Ostanek Za obeležitev evropskega dneva jezikov nas je Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji skupaj s partnerskimi organizacijami povabilo na evropski jezikovni potep, ki je potekal v sredo, 26. septembra 2012, med 9. in 13. uro v Ljubljani. Vsi dijaki biotehniške gimnazije, ki imamo dobre ocene pri nemščini ter angleščini, ter sodelavci šolskega glasila Grmski sejalec smo bili povabljeni, da se ga udeležimo. Že na avtobusu smo prejeli nagradne vprašalnike, zemljevide z naslovi kulturnih inštitutov in vse druge uporabne informacije v zvezi z dogodkom, ki se ga je udeležilo kar 34 različnih šol iz vse Slovenije. Obiskali smo Avstrijski inštitut, Francoski inštitut Charles Nodier, nemški Goethe-Institut, španski Instituto Cervantes in Italijanski inštitut za kulturo. Najbolj zanimiv je bil program predstavitve španskega inštituta. Na pločnik pred njihovo zgradbo na Prulah smo najprej napisali španske besede, ki jih poznamo. V njihovih prostorih pa smo igrali jezikovne igrice in se pri tem naučili nekaj novih španskih besed. Nadaljevali smo z obiskom na francoskem inštitutu Charles Nodier, ki se je iz nekdanjih prostorov v samem središču mesta preselil na povsem drugo lokacijo ob Ljubljanici. Z njihovo učiteljico smo se v knjižnici igrali igrico na interaktivni tabli – sestavljali smo imena držav. Nato smo se napotili v Italijanski inštitut za kulturo, ki je v isti stavbi. Tam so nam zavrteli enega izmed njihovih znanih filmov in nam predstavili nekaj slavnih italijanskih filmskih imen, knjižnico ter zemljevid Italije. 11 Po malici smo se odpravili do Avstrijskega inštituta, kjer so nas seznanili z njihovimi dejavnostmi in na »besedno drevo« smo pripeli vsak svoj list z najljubšo ali najlepšo besedo. Zadnja postaja je bil nemški Goethe-Inštitut, katerega številne dejavnosti nam je v nemščini prijazno predstavila gospa Katja Bradač. Del jezikovnega potepa je bil tudi lov na zaklad. Med obiski na posameznih inštitutih smo namreč iskali odgovore na različna vprašanja in zbirali žige. Liste smo na koncu oddali na stojnici pred hišo EU in upamo, da bomo zadeli kakšno od obljubljenih nagrad. Veseli smo, da nam je šola omogočila preživeti prijetno in poučno dopoldne v slovenski prestolnici. 5. DECEMBER, MEDNARODNI DAN PROSTOVOLJSTVA Besedilo: Andreja Bajuk Vsako leto prostovoljci praznujemo mednarodni dan prostovoljstva. Na ta dan se prostovoljci zbiramo na prireditvah in delavnicah pripravljenih posebej za nas. Novomeški prostovoljci se običajno zberemo na naši šoli, kjer nas nagovorita ravnateljica gospa Vida Hlebec in novomeški župan gospod Andrej Muhič. Potem sledi predavanje, katero nam pomaga pri našem delu ali pri razumevanju samega sebe. Predavanja so zelo zanimiva in uporabna. Po odmoru za malico nadaljujemo z delavnicami po svoji lastni izbiri. Letos smo izbirali med plesno delavnico, sprostilno delavnico, ustvarjalno delavnico, socialno delavnico in delavnico ličenja. Na plesni delavnici so se učili plesti salso. Zvočna meditacija z gongi je poskrbela, da so se nekateri od nas sprostili. Spet drugi so želeli izpopolniti svoje veščine v ličenju. Nekateri smo hoteli izdelati voščilnice. Po delavnicah je sledil humoristični zaključek, v katerem smo sodelovali tudi sami. Tokrat sta nama ga pričarala Tilen Šerbec Turk in Luka Bregar. EKSKURZIJA DRUGIH LETNIKOV SREDNJE STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA Besedilo: Patricija Mravinec Pri uri fizike nas je profesor Luka Novak obvestil, da bomo 2. letniki programov kmetijsko-podjetniški tehnik in naravovarstveni tehnik 21. 11. 2012 imeli ekskurzijo, na si kateri bomo natančneje ogledali inštitut »Joefa Stefana« na Brinju pri Ljubljani, nato pa v centru Ljubljane še dve umetnostni razstavi - eno v Narodni galeriji, drugo pa v Cankarjevem domu. Izpred šole smo odšli ob 7.30. Spremljali so nas profesorji Luka Novak, Mateja Okleščen in Jožica Medle. Da bi od obiska čim več odnesli, nas je prof. Novak zaposlil z učnimi listi. Najprej smo odšli v inštitut, kjerse ukvarjajo z radioaktivni odpadki (RAO) in jedrsko energijo. Na razstavi smo si ogledali makete,kjer je prikazano, kako se shranjujejo RAO. Imeli smo predavanje o tem, kje vse nastajajo RAO, Presenetilo nas je, da ne nastajajo le v jedrski elektrarni, ampak tudi v medicini kot rentgensko slikanje, ali pa v znanstvenih raziskavah. Večino nas je zanimalo, kaj sploh je radioaktivnost. To je naravni pojav, pri katerem nekatera atomska jedra razpadejo. Pri tem se sprošča energija v obliki elektromagnetnega valovanja. Na ta način v Nuklearni elektrarni Krško pridobivajo energijo. Predvajali so nam krajši film, v katerem je bilo natančno prikazano varno shranjevanje RAO. Naravovarstveniki smo izvedeli, da so RAO vsekakor nevarni, ker sproščajo več vrst sevanj. Le-ta so škodljiva vsem živim bitjem. Moramo se zavedati, da je zelo pomembno, kako in na kateri način varno pospravimo RAO predvsem zaradi že tako onesnaženega okolja. Zanimalo nas je, ali ima Slovenija skladišča za izrabljena goriva iz jedrske elektrarne. Predavatelj nam je razložil, da imamo v Sloveniji dva skladišča. Ugotovili smo tudi, da obstaja več vrst RAO: - nizki, ki nastajajo pri medicini, industriji in znanosti; ti so shranjeni v prehodnem skladišču pri Podgorici v bližini Ljubljane; - srednji so odpadki z Nuklearne elektrarne Krško; ti so shranjeni v skladišču elektrarne; - najbolj nevarni se imenujejo visoki RAO in vsebujejo vso izrabljeno jedrsko gorivo. Ti odpadki so shranjeni v sami elektrarni v posebnih bazenih. 12 Po ogledu inštituta smo se odpeljali proti Ljubljani, kjer smo imeli nekaj prostega časa, nato pa obiskališe dve galeriji. V Narodni galeriji nas je sprejel zelo zanimiv vodič. Peljal nas je skozi sobe, v katerih so bile obešene slike evropskih slikarjev. Slikam smo določevali vsebino, tehniko, motiv, namen ustvarjanja, obdobje ... V Cankarjevem domu pa smo bili priča razstavi skic in risb, ki se pojavljajo v današnjih otroških slikanicah, revijah, knjigah. S tem smo zaključili z ekskurzijo in se odpeljali proti domu. VARNO PRI DELU V GOZDU Besedilo: Anton Goršin, prof. Gozdovi so eno izmed najbolj dragocenih obnovljivih naravnih virov v Sloveniji, katerih pomena pa se še danes ne zavedamo povsem dobro. Mnogi lastniki opravljajo nevarna gozdarska dela brez potrebnega znanja in potrebne zaščitne opreme, kar je vzrok za številne hude delovne nesreče v gozdovih v zadnjih letih. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je bilo 2012 leta v Sloveniji okoli 461.000 lastnikov gozdov, katerih posest je večinoma razdrobljena na manjše zemljiške parcele v različnih gozdnih predelih. To in pa dejstvo, da lastniki gozdov večinoma nimajo potrebnega gozdarskega znanja, močno otežuje dobro gospodarjenje z gozdovi. Da bi vsaj deloma izboljšali to stanje, šola dijakom nudi izbirni strokovni modul Osnove gozdarstva v programih naravovarstveni tehnik, kmetijsko-podjetniški tehnik, gospodar na podeželju ter v programu pomočnik v biotehniki in oskrbi. Strokovni modul po teoretični plati dijakom omogoči pridobitev temeljnih znanj o procesih v gozdovih. Praktični pouk pa dijakom omogoči pridobitev določenih praktičnih veščin pri delu z motorno žago, gozdarskim traktorjem in drugim delovnim orodjem za delo v gozdu. Dijakom je pri učenju na voljo tudi nazoren učbenik z gozdarsko vsebino, ki v svoji zgoščenosti močno poenostavi pridobivanje osnovnih podatkov in omogoča enostavno izdelavo seminarskih nalog na temo gozda in gozdarstva. Delo v gozdu sodi med najnevarnejša delovna opravila, zato se na različne načine trudimo, da bi dijaki pridobili čim popolnejše delovne veščine ter da bi bilo njihovo zdravje in življenje pri delu v gozdu čim bolj varno. V tem šolskem letu smo se tako prvič odločili, da zainteresiranim dijakom zadnjih letnikov omogočimo tudi pridobitev potrdila o opravljenem tečaju Varnega dela z motorno žago. V januarju 2013 smo v popoldanskem času izvedli dvodnevni teoretični del usposabljanja. Praktični del usposabljanja pa bomo izvedli v februarju in marcu v okviru praktičnega pouka posameznih razredov oziroma oddelkov. Pri praktičnem usposabljanju morajo udeleženci pod nadzorstvom učitelja samostojno pripraviti motorno žago za delo, opraviti posek drevesa, kleščenje vej in prežagovanje debel. Tega strokovnega usposabljanja se je udeležilo 26 dijakov iz programov naravovarstveni tehnik, kmetijsko-podjetniški tehnik in hortikulturni tehnik. V želji, da bi gozdarska znanja čim bolj približali tudi lastnikom gozdov, je šola v letu 2011 kandidirala na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za izvajanje strokovnega usposabljanja za lastnike gozdov iz področja varnega dela z motorno žago, varnega dela pri spravilu lesa in nege gozda v sklopu ukrepa 111. Šola pa nudi tudi pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije za poklic gozdarski sekač in poklic gozdarski gojitelj. Za poklic 13 gozdarski sekač so se v decembru strokovno usposabljale 4 osebe. S strokovnim usposabljanjem s področja varnega dela z motorno žago smo pričeli v juniju, s področja varnega dela pri spravilu lesa pa v juliju. Do sedaj sta bili obe strokovni usposabljanji izvedeni že v petih ponovitvah, in sicer po dve ponovitvi v Novem mestu, po dve ponovitvi v Dragatušu (Črnomelj) in ena ponovitev v Trebnjem. V spomladanskem času pa sta predvideni dve ponovitvi strokovnega usposabljanja iz nege gozda ter po tri ponovitve varnega dela z motorno žago in varnega dela pri spravilu sortimentov. Teh strokovnih usposabljanj se udeležuje od 12 do 18 lastnikov gozdov, občasno pa tudi še drugi zainteresirani, ki si želijo pridobiti določena gozdarska znanja. Gozdarsko strokovno usposabljanje poleg avtorja prispevka izvajata še g. Matjaž Turk in g. Robert Čuk. Dosedanji udeleženci so z usposabljanji zadovoljni in poudarjajo, da bodo pridobljena znanja s pridom uporabili pri delu v svojem gozdu. To pa je tudi naš osnovni cilj: delo v gozdu naj bo varno za vsakogar. NAŠ OBISK NA RADIU SLOVENIJA 1 Besedilo: Benjamin Hribar V sredo, 5. 9. 2012, smo se dijaki 2. c Domen Sadar, Benjamin Hribar in Žan Novak ter dijak Sašo Gliha iz 4. c odpravili v Ljubljano na Radio Slovenija, kjer smo sodelovali v pogovorni oddaji za mlade Gymnasium, katere namen je predstaviti razmišljanja srednješolcev in študentov o aktualnih temah. Mladi brez zavor govorijo o filmih, učenju, potovanjih, drogah, raziskovalnih taborih, počitniškem delu … Dijaki naše šole smo bili povabljeni zato, da bi poslušalcem predstavili delo na srednji kmetijski šoli in doma. Osrednji temi pogovora sta bili orači in kmetovanje, zato smo se razgovorili o našem vsakdanu in delu na kmetiji, kako preživljamo prosti čas, o naših načrtih za prihodnost … Poslušalcem in moderatorki Tadeji Bizilj smo zaupali veliko zanimivih stvari, ki jih nekateri še niso poznali, mi pa smo tako dobili novo izkušnjo. POROČILO O STROKOVNI EKSKURZIJI V ŠKOFJO LOKO Besedilo: Anja Ivančič Dne, 8. oktobra 2012, smo se dijaki 4. f (kmetijsko-podjetniški tehnik) in 4. g (hortikulturni tehnik) ter peti letnik kmetijsko-podjetniški tehnik iz Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije v spremstvu profesoric slovenščine Tatjane Mavsar in Zdravke Križman ter profesorja športne vzgoje Iztoka Adamčiča v sklopu medpredmetne povezave (športna vzgoja, slovenščin ter kulturna dejavnosti) odpravili v Škofjo Loko. Na pot smo se odpravili ob 7.30. Po približno uri in pol vožnje smo prispeli v Škofjo Loko, kjer smo imeli odmor za malico ter možnost ogleda starega mestnega jedra Škofje Loke, ki ima izjemno zanimivo arhitekturo srednjega veka, ter zunanjost cerkve sv. Jakoba. Sledil je ogled Loškega muzeja, kjer smo se srečali s prvimi slovenskimi zapisi (Brižinski spomeniki), ki so nastali okoli leta 1000 n. št. ter bogato zgodovino Škofje Loke z okolico in s predstavitvijo rokodelskih del, ki so se ohranila vse do danes (npr. čipkarstvo, klobučarstvo, čevljarstvo in še bi lahko naštevali). Manjkal ni tudi življenjepis Ivana Tavčarja, katerega življenje je bilo tesno povezano z usodo Khalanovega rodu na Visokem. Videli smo nekaj pohištva z Visokega ter železno skrinjo, v kateri je pisatelj našel kroniko družine Khalan, kar je bil povod za pisanje njegovega romana Visoška kronika. Pot nas je vodila do Visokega, kjer je Ivan Tavčar pokopan v družinski grobnici. Naš zadnji postanek je bil ogled bolnice Franje na Cerkljanskem. Vodička nam je predstavila to znamenito bolnišnico in nas po ozki soteski Pasice popeljala skozi zgodovino in doživetja tukajšnjih ranjencev oziroma osebja. Izpostavila je pobude za izgradnjo teh »barak«, v katerih so na panojih opisane pretresljive zgodbe ljudi, ki so se zdravili in negovali tukaj. Videli smo številne zdravstvene pripomočke, ki so bili uporabljeni v tistem času. Nekaj po četrti uri popoldne smo se napotili proti domu. 14 ogled kmetijskega inštituta in kmetijskega sejma Besedilo: Gašper Klemenčič Dijaki 1. in 4. letnika Kmetijske šole Grm Novo mesto smo se 5. oktobra 2012 s profesorji odpravili na strokovno ekskurzijo. V Ljubljani smo obiskali Kmetijski inštitut Slovenije (KIS), nato pa še kmetijski sejem v Komendi. Ob 9.30 smo prispeli na Kmetijski inštitut Slovenije. Tam so nas prijazno sprejeli in nam predstavili delovanje in naloge KIS-a. Kmetijski inštitut Slovenije je javni raziskovalni zavod. Ustanovljen je bil leta 1898. Njegova zdajšnja ustanoviteljica je vlada Republike Slovenije. Javni raziskovalni zavod je državna, nepridobitna ustanova z opredeljenimi dejavnostmi v smislu javne službe. Inštitut opravlja predvsem naslednje naloge: temeljne, uporabne in razvojne raziskave, z zakoni opredeljene strokovne naloge, svetovanje, študije in laboratorijske storitve, nadzor in preverjanje kakovosti kmetijskih pridelkov in izdelkov, ki se uporabljajo v kmetijstvu, objavljanje spoznanj in rezultatov raziskovalnega, strokovnega in kontrolnega dela. Na inštitutu je zaposlenih 158 ljudi, od katerih je 91 raziskovalcev. Na inštitutu je sedem oddelkov: oddelek za poljedelstvo in semenarstvo, za sadjarstvo in vinogradništvo, za živinorejo, za varstvo rastlin, za kmetijsko tehniko, za ekonomiko kmetijstva in centralni laboratorij (agrokemija in enologija). Po krajši predstavitvi smo si ogledali tudi sodobno opremljene laboratorije. V njih opravljajo raziskovalne in strokovne naloge in analize za zunanje naročnike. Laboratorij je razdeljen na dve enoti (enološki laboratorij in agrokemijski laboratorij). V enološkem laboratoriju opravljajo analize vina in žganih pijač. Določajo gostoto, skupni alkohol, koncentracijo reducirajočih sladkorjev, skupni in prosti žveplov dioksid, skupne kisline, hlapne kisline, pH, skupne antociane in tanine. V agrokemijskem laboratoriju pa opravljajo analize tal, ostankov fitofarmacevtskih sredstev, analize medu in drugih živil rastlinskega izvora. Raziskovalno in strokovno delo poteka tudi na poskusnih poljih in nasadih. Po končanem ogledu smo odšli na kmetijski sejem v Komendo. Za ogled sejma smo imeli na razpolago eno uro. S sošolci smo si ogledali kmetijsko mehanizacijo (traktorji, prikolice, zgrabljalniki, obračalniki, cisterne, trosilci gnoja …) in kmetijske pripomočke (samokolnice, napajalniki, živinske ovratnice …). Ogledali smo si tudi nekaj stojnic z domačo obrtjo (mesni izdelki, pecivo, kruh, med …). Po končanem ogledu smo se zbrali pri avtobusu in se odpeljali proti Novem mestu. Ta strokovna ekskurzija je bila zelo zanimiva in poučna. Izvedel sem veliko novih stvari. Še posebej všeč mi je bilo na sejmu. Tam sem videl sodobno mehanizacijo in zanimive izdelke domače obrti. ŽIVALSKI KOTIČEK KONJI Besedilo: Eva Bobnar, risba: Anja Zupančič Veličastna moč, ki jo je mogoče videti ob pogledu na prelepo žival, ki s svojo eleganco prevzame še tako zahtevnega in estetskega človeka. Vsakdo, ki je že kdaj imel priložnost videti konja, ki z vetrom teče po travnati ravnici, ta pa se nežno poigrava s plapolajočo se grivo, je lahko v sebi začutil prefinjeno eleganco v vsakem gibu, vdihu in trzljaju mišice te mogočne živali. Človek je preprosto prevzet nad čari, ki jih je narava združila eno žival - konja. Pa vendar so pred približno šestdeset milijoni let po naši zemlji hodili predniki današnjega konja, ki pa mu niso »segali do kolen«, saj so bile te živali lisičje velikosti z več prsti na nogah, prehranjevali so se z listjem in podrastjem takratne subtropske favne. A ker se je močvirnato okolje skozi dolga leta pričelo spreminjati, se je moral nanj prilagoditi tudi prednik današnjega konja. Najbolj očitna razlika je bila v njegovi prehrani, saj se je rastlinje iz močvirnatega podrastja spreminjalo v suho travnato pokrajino, kar je pripeljalo do tega, da se je prebava skozi čas prilagodila na rastlinje in hrano, ki je bila na voljo. Vzporedno s spremembo rastlinja pa se je pojavil še eden problem, in sicer da dolge travnate pokrajine niso mogle nuditi zavetja pred plenilci, zato so se morale spremeniti tudi noge, ki so postajale daljše, odpornejše in močnejše, da so zmogle bežati pred močnimi zvermi. Tako so živali postajali večje in širše. Njihova kopita pa so se trdim savanskim tlem morale prilagoditi tako, da se je zmanjšalo število prstov, kar je posledično skozi dolgotrajno evolucijo in mnoge druge spremembe pripeljalo do preoblikovanja v kopito. Neposredni prednik današnjega konja pa se je začel razvijati pred približno dvema miljardama let. Osel, polosel in zebra spadajo v isti rod kot konj. Razvoj konja je nato vodil v mnoge pasme, ki so značilne za posamezne predele sveta. 15 Danes pa ima konj drugačen pomen kot pred nekaj sto leti, saj je bila njegova takratna naloga predvsem transport surovin, vleka vozov ter delo na kmečkih površinah. Danes je konj predvsem domača žival, ki nam lahko polepša marsikateri dan in prihrani slabo voljo. Dokazano je, da tako kot druge živali tudi konji blagodejno vplivajo na človekovo počutje. Lahko bi rekli, da so »antistresni« in ravno zato je v mnogih slovenskih krajih, jahalnih šolah ustanovljena posebna vrsta jahanja, imenovana terapevtsko jahanje, kjer si lahko ljudje s posebnimi potrebami naberejo novi moči in vzpostavijo vez s to nežno živaljo. Konji pa so poleg svoje moči znani tudi po tem, da so dokaj občutljive živali, zato je potrebno zanje ustrezno skrbeti, da jim zagotovimo zdravo življenjsko okolje in pravilno prehrano, ki mora biti uravnotežena. Tudi svetleča konjska dlaka zahteva posebno nego. Potrebno jo je redno česati in čistiti, saj lahko le tako ohranja svoj lesk in zdrav sijaj. Zelo pomembna pa so tudi kopita, ki jih moramo očistiti in biti pozorni na to, kakšna je njihova oblika, saj lahko neprimerna oblika kopita pripelje do večjih težav, kot so šepanje ali nepravilna drža nog ter bolečine, ki jih zaradi naše površnosti trpi konj. Zapomniti si moramo namreč, da se te čudovite živali na človeka navežejo in ga sprejmejo za svojega prijatelja. Odprejo mu svoje srce, ki je veliko in prijazno. Toplino pa izžarevajo tudi njihove velike oči, ki izza dolgih trepalnic živahno gledajo v svet. Menim, da je potrebno z živalmi delati tako, kot bi si želeli, da bi one ravnale z nami. In kolikokrat je bil človek prizadet zaradi živali? Upam, da ste se ob tem vprašanju zamislili nad ravnanjem z vsemi živalmi in ne le s konji. Zavedati se moramo, da so tudi one del narave, del nas. Vprašanje pa je, ali jih sprejmemo v svoje srce ali ne. Če jih zavrnemo, bomo prikrajšani za najboljše in najzvestejše prijateljstvo, ki ga ne more razdreti niti najmočnejša sila. RUMENE STRANI NAJBOLJ SIMPATIČNE IZJAVE NAŠIH PROFESORJEV IN PROFESORIC, ki jih vestno skozi vse leto zapisuje dijakinja Maša Gabriel iz 4. b. • Pri laboratorijskih vajah smo pražili in mleli kavo in ker vemo, da profesor Seničar ne zdrži v šoli brez kave, smo mu jo prijazno ponudili. prof. Seničar: »Kaj je zdj s to kavo? Je tu kakšno biološko orožje?« • Prvi šolski dan pri pouku slovenščine … prof. Šturm: »... in ne dovolim mobitelov, zvonjenja in tisto v ušesih in vsemogoče drugo kablovje.« • o redoks enačbah (enačba je Al^(3+) + Zn) prof. Zupančič: »Ne, tu nč ne poteče. Lahk probamo. Lahk počakamo. Lahk počakamo Trnuljčico, da se zbudi.« • sociologija - pogovor o spremenljivkah prof. Turk: »70-letnik pa preživlja prosti čas z golfom, kvačkanjem, izleti ... GOOOOBEEE!« • ura biologije, dijaki se hihitajo prof. Kranjec: »Kaj pa je? A je na men kej takšnga? A je z mano kej narobe? A je kej s kom drugim narobe?« • Ko se dijaki tretjih letnikov vrnejo iz nepozabnega maturantskega izleta … prof. Turk: »Ne bi o imenih, ampak... kdu je prvi obležou?« • profesorica Kurajić o gobah »Jurček ni mikroorganizem, čeprou včasih, ko ga iščem, se mi zdi, kot da je.« • enačba sinx-2sinxcosx prof. Seničar: »Temu tipu enačbe bi js reku 'Znajdi se.'« 16 • pogovor teče o tem, kaj narediš, če si proti sistemu v državi prof. Turk: »... če bi šli pred parlament, pa tisto kitaro žgačkal …'Janša je tntntn, Pahor je tntntn…'Ne bom nč reku, da me ne bodo zaprl.« • ura matematike prof. Seničar: »K maš ti možnost bit odlična letos?« dijakinja: »Ja, če bom mela sociologijo 5.« prof. Seničar: »Pfff, k je tu sploh predmet?« POKLICNE ŠOLE VS. GIMNAZIJA Besedilo: Anja Malešič Ker nas je zanimalo, koliko dijaki naše šole vedo o šoli in šolskem posestvu, smo naključno izbrali 100 dijakov iz različnih letnikov in različnih programov. Zastavili smo jim 5 vprašanj, in sicer: - koliko konjev ima v lasti šola, - ali imamo na šolskem posestvu prašiče, - v katerem od naštetih krajev šola nima svoje zemlje (Otočec, Gabrje, Srebrniče), - koliko hektarov obsega šolsko posestvo in - ali imamo (gledano po površini) več njiv ali travnikov? Tokrat morajo gimnazijci prepustiti zmago poklicnim šolam, saj rezultati kažejo, da gimnazijci o šolskem posestvu milo rečeno nimajo pojma, saj so pravilno odgovorili le na 30 % vprašanj. Dijaki poklicnih šol pa so jih s krepko prehiteli, saj so imeli 50 % pravilnih odgovorov. ALI STE VEDELI? ZANIMIVE INFORMACIJE O ALKOHOLU … Besedilo: Anja Malešič • Leta 2005 je statistika pokazala, da je poraba alkohola znašala 10,3 litra na enega prebivalca Slovenije, ki je starejši od 15 let. • V Sloveniji za alkohol porabimo manj denarja kot za škodo, ki jo povzročajo pijani ljudje. • Približno ena četrtina smrti pri mladih starih od 15 do 29 let je povezana z alkoholom. • Alkohol je v Sloveniji krivec za 2500 nesreč letno, ki se zgodijo na cestah. • Mešanica vodke inenergijskih pijač je zelo nevarna kombinacija, saj lahko privede do takojšnje smrti po zaužitju. • »Overdose« je angleški izraz, ki se uporablja predvsem takrat, ko oseba popije preveč alkohola ali vzame prevelik odmerek drog.Pogost rezultat »overdosea« je smrt ali pa le-tapusti trajne posledice na našem organizmu. • Alkohol v krvi nas ne pogreje. Gre zgolj za prehoden občutek toplote, ki se pojavi zaradi razširjenih žil, v resnici pa telo toploto izgublja. • Alkohol, čeprav v manjših količinah, na telo ne deluje zdravilno. • V alkoholu je ogromno kalorij, zato je tudi na seznamu prepovedane hrane in pijače pri vseh dietah. • Temne pijače, kot je viski, naj bi po nekaterih študijah povzročile močnejše glavobole od bistrih pijač, kot je vodka. MODA 2012/2013 Besedilo: Žana Volčajnk Ženske vse bolj skrbijo za svoj zunanji videzin so oblečene po zadnji modi. Vendar pa niso le ženske tiste, ki se zanimajo za modo. Vedno več je tudi moških, ki so žrtve modnih trendov. Ženski trendi Jesen in zima sta drzna meseca, zato ste lahko tudi vi drzni. Poleg nevtralnih, za zimo značilnih barv, kot so siva, bela, črna, so v ospredju bolj temno modra, vijolična in vinsko rdeča. Barve, kot so rumena, oranžna in roza, pa ne uporabljajte veliko. Če boste k svojim oblekam dodali modne dodatke, naj bodo le-ti v svetlejši barvi. Še vedno so popularni potiski, a z njimi ne pretiravajte. Opaziti bo veliko živalskih vzorcev, pa tudi perje bi se našlo. V ospredju še vedno ostajajo pletenine (zlasti pri zgornjih delih oblačil). Pri hlačah je še vedno popularen džins z visokim pasom. 17 Moški trendi Glavne zapovedi moške mode po mnenju hrvaškega modnega oblikovalca Zorana in modne svetovalke za zunanji videz Jerneje Agić: 1. džins- predstavlja udobje, drznost in izvirnost; 2. barve- rjava, bež, bela, črna, zelena, siva, modra indigo; 3. popularne so pletenine, bombaž, usnje, torej trpežna oblačila za delo in prosti čas; 4. trpežna obutev; 5. modni dodatki- šali, rokavice, sončna očala, kape, pasovi; 6. jakna, ki ima asimetrično zapenjanje in sega do pasu ali malo pod pasom; 7. dolgi plašči iz usnja ali avstralske volne, pri katerih lahko izbirate med prešitimi, enobarvnimi, svetlečimi, mat ali pa prekritimi s krznom; 8. škornji do kolen, ki so opremljeni z zadrgo ali z zakovicami, ki služijo za zavezovanje vezalk; 9. torbe, kot so veliki, ploščati nahrbtniki ali okrogle torbe, ki se nosijo v roki, prav tako lahko izberete torbe iz mehkega blaga in bolj ležernega videza. Po besedah Zorana Aragovića je smisel mode, da si izgradiš svoj osebni stil, da nisi le kopija, ampak z oblačili izraziš svojo osebnost in razpoloženje. Pravi tudi, da je moda predvsem igra in tako jo je treba tudi razumeti. (prirejeno po http://www.prirocnikzabruce.si/zabava/modni-trendi-jesen-zima-20122013/) ZGODBA Z NASLOVNICE Intervju z Julijanom Besedilo: Žana Volčajnk Julijan Strajnar, 18-letni dijak biotehniške gimnazije Grm Novo mesto - centra biotehnike in turizma, nas je navdušil z zanimivimi slikami (ena od njih krasi letošnjo naslovnico časopisa), ki jih riše na računalnik. Z mladim umetnikom pa smo opravili tudi krajši pogovor. Koliko si bil star, ko si začel risati? Risati sem začel že v vrtcu. Skupaj s prijatelji smo risali različne igre, na katerih smo se nato tudi igrali. Za pravi začetek pa bi opredelil prvi letnik; takrat sem se namreč resneje posvetil risanju. Od kje dobiš zamisli za teme na risbah? Iz domišljije, ki mi je (skoraj) nikoli ne primanjkuje. In iz glasbe, obožujem glasbo. Brez nje ne morem risati. Kateri motivi so ti najljubši? Notranje trpljenje, nesmiselnost, brezizhodnost, spolnost. Ali bo tvoj študij povezan z risanjem? Ja, upam, da bo. Rad bi se vpisal na študij, ki vsebuje grafično risanje, 3D modeliranje, animacijo in podobno. Kaj nameravaš v prihodnje? Trenutno je moj glavni namen, da bi bil sprejet na želeno fakulteto; hkrati si želim čim več kvalitetnega slikanja ter razstav. V mesecu oktobru 2012 je imel Julijan razstavo svojih slik v Lokal Patriotu. Želimo mu še veliko uspehov pri risanju in pri šolanju! 18 LAHKIH NOG NAOKROG NAGRADNI IZLET NA PRIMORSKO Besedilo: Sandra Murgelj, Foto: Mojca Gorišek Dijaki Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije Novo mesto smo se v torek, 2. oktobra 2012, pod vodstvom profesoric Rebeke Pirnar, Zdravke Križman in Tatjane Mavsar odpravili na izlet na Primorsko. Izlet je bil nagrada za sodelovanje na športnih tekmovanjih, šolskih in ostalih prireditvah. Spremljali smo skupino odbojkaric, ki so se uvrstile na državno prvenstvo v odbojki na mivki in zanje tudi navijali, saj brez spodbude domače publike ne gre. Seveda pa ni manjkalo glasbe, saj smo imeli s seboj kar dve harmoniki in kitaro, na katere je vso pot nekdo igral. Vsi skupaj pa smo tudi zapeli. Tekmovanje je potekalo na plaži v Ankaranu. Medtem ko so se odbojkarice pripravljale na tekmo, pa smo se ostali odpeljali na krajši izlet po Primorski. Ogledali smo si cerkev Marijinega prikazovanja, kjer nam je tamkajšnji pater predstavil njeno zgodovino in pomen. Naredili smo kratek sprehod do Belega križa, kjer se nam je odprl lep razgled na Strunjanski zaliv. Ko smo se naužili lepot delčka slovenske obale, smo se odpeljali do Pirana. Med potjo smo občudovali Strunjanske soline, katerih majhen del še obratuje. V Piranu smo imeli nekaj časa zase, nato pa nas je pot popeljala do Ankarana na igrišče, kjer smo spremljali tekmo. Kljub rezultatu smo naše odbojkarice glasno spodbujali. Na koncu smo tudi sami poizkusili, kako je igrati odbojko na mivki. Ob ugotovitvi, da je igra dosti težja kot v dvorani, so najpogumnejši skočili tudi v morje in sprali mivko s sebe. Lepo in toplo vreme nas je očaralo, zato smo se s težavo vkrcali na avtobus in se odpeljali proti domu. Med potjo smo se ustavili še pri gradu Socerb in si od zunaj pogledali Sveto jamo. Naše popotovanje smo zaključili z glasbo in se radostni vrnili domov. Izlet nam bo vsem ostal v lepem spominu. V prihodnje pa si še želimo takšnih dni, saj zelo dobro dene sproščeno druženje dijakov šole izven šolskih klopi. TRIDNEVNO SMUČANJE NA CERKNEM Besedilo: Tjaša, Mojca in Veronika, 3. a Dijaki Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije smo se 2., 3. in 4. 3. 2012 odpravili na smučanje na Cerkno. Smučanje je bilo organizirano v okviru izbirnih vsebin kot dijakova prosta izbira. V veselem vzdušju smo prispeli na smučišče, kjer smo se cel dan spuščali po zasneženih strminah. V restavraciji smo imeli tudi kosilo, s katerim smo se okrepčali po naporni smuki. Večerjali in prespali smo v hotelu v vasi Cerkno. Tudi naslednja dva dneva smo kljub mrazu uživali v smučanju. Domov smo šli s spomini na čudovito preživet vikend. SPUST S KAJAKI PO KRKI Besedilo: Karmen Žgajnar in Petra Starič V sredo, 3. 10. 2012, smo se dijaki 1. letnika biotehniške gimnazije odpravili na spust s kajaki po Krki, in sicer v okviru proste izbire obveznih interesnih vsebin. Okoli 13.00 nas je pred šolo pričakal avtobus. Bili smo zelo vznemirjeni in v nas je bilo nekaj adrenalina. Vožnja ni bila tako dolga, saj smo kmalu prispeli. Tam so nas čakali trije inštruktorji. Predstavili so nam program in nam pre19 dali neoprenska oblačila. Nato smo se preoblekli v kopalke in nepremočljive obleke. Dobili smo še rešilne jopiče in čelade. Vsak je dobil svoje veslo. Ko smo imeli vso potrebno opremo, smo se najprej na travnati površini učili pravilnega veslanja. Dobili smo tudi vse potrebne informacije, ki smo jih potrebovali za spust po Krki. Ko smo bili pripravljeni, smo po skupinah odšli v vodo. Bila je zelo mrzla, saj je imela le 15 °C, vendar nam to ni pokvarilo veselja in zabave. Začelo se je. Približno 2 uri smo veslali po Krki in se zelo zabavali. Ugotovili smo tudi, da veslati ni tako preprosto. Spuščali smo se po brzicah in jezovih. Pred spustom je bilo v nas veliko adrenalina in tudi nekoliko strahu. A ko smo po spustu varno pristali, smo želeli to ponoviti. Bilo je nepozabno. Voda nas je pri spuščanju škropila in nihče ni ostal suh. Vsega lepega pa je enkrat konec. Čas, ki smo ga preživeli na vodi, je hitro minil. Ta izkušnja nam bo zagotovo ostala v lepem spominu, zato se zahvaljujemo profesorju Andreju Zoranu, da nas je popeljal na tako nepozabno doživetje. MEDNARODNE AKTIVNOSTI NAŠIH DIJAKOV Besedilo: Mateja Prus, prof. in mentorica Na projektih v okviru programov Leonardo da Vinci in Comenius je Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija zelo uspešna. Dijaki so obiskali različne države, kjer so spoznavali način izobraževanja in praktičnega usposabljanja, različne kulture, navade in se predvsem bogatili v znanju tujega jezika. Srečanje dijakov v Luksemburgu Dijaki Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije so obiskali mesto Ettelbruck v Luksemburgu. Srečanja so se udeležili dijaki 7 držav: Nizozemske, Avstrije, Slovaške, Francije, Španije, Slovenije in Luksemburga. Rok Švalj: V času srečanja smo si ogledali tri zelo velike kmetije, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, poleg kmetije pa imajo običajno še bioplinarno. Najbolj zanimivo mi je bilo spravilo lesa s konji in licitacija lesa. V času srečanja sem spoznal državo in način življenja v njej. Anita Pavlič: Z vrstniki iz ostalih držav smo predstavili svojo šolo in si izmenjali izkušnje o praktičnem usposabljanju z delom. Pogovarjali smo se v angleškem jeziku. Obiskali smo tudi kmetijo, kjer kot dopolnilno dejavnost pridelujejo zelišča za čaj. Na srečanju dijakov mi je bilo zelo všeč in bi se rada udeležila še kakšnega. Irena Jakše: Nastanjeni smo bili v kampu, v mobilnih hišicah, kar je bilo za nas zelo zanimivo. V prostem času smo se družili z vrstniki, šli na bovling, se udeležili plesa v maskah, si ogledali glavno mesto. Spoznala sem veliko novih prijateljev, katere bi z veseljem še kdaj obiskala. Novomeški dijaki v Franciji V okviru projekta COPCHAVET so naši dijaki odpotovali v mesto Sete na JV Francije. Srečanja so se udeležili dijaki 8 držav: Nizozemske, Avstrije, Luksemburga, Slovaške, Španije, Poljske, Slovenije in Francije. 20 Janja Kožar: V času srečanja smo spoznavali gojenje ostrig in drugih školjk. Z vrstniki iz drugih držav smo se z delom po skupinah ukvarjali z okoljsko problematiko. Čisto okolje in čista voda je pogoj za gojenje ostrig. Obiskali smo tudi pomorsko šolo, kjer so nas postregli z živimi ostrigami. Spoznala sem veliko novih prijateljev in ugotovila, da le ne govorim tako slabo angleško. Katja Karlič: V Franciji sem spoznala druge navade in drugo kulturo. Predvsem pri kosilu in večerji. Med seboj smo se pogovarjali v angleškem jeziku, kar je bilo prvi dan težko. Vendar sem se kmalu privadila in nisem imela več težav. V prostem času smo se družili z novimi prijatelji, plesali in raziskovali kraj. V spominu mi bodo ostale ostrige, predvsem tiste, ki so nam jih postregli. Andreja Mrvar: Pouk imajo na šoli do petih popoldne, česar pri nas nismo navajeni. Bivali smo v dijaškem domu, med vikendom pa smo odšli skupaj s francoskimi dijaki domov in tako še bolj spoznali njihov način življenja. Pogovarjali smo se v angleškem jeziku, velikokrat smo si pomagali tudi z rokami, saj Francozi slabo govorijo angleško. Najbolj mi je v spominu ostala dijakinja Melani s katero si redno dopisujeva. Partnerska šola EPLEFPA Armand Fallieres v mestu Nerac v Franciji je 10 dni gostila dijake naše šole. Tam so spoznavali šolo, način izobraževanja, drugačno kulturo in način življenja v Franciji in spletli številna prijateljstva. Ogledali so si muzej plute in muzej sliv, povorko goveda ter grad Henrika IV. Spoznali so tudi šoli za hortikulturo v St. Livardu in Tunnisu. Z vrstniki iz partnerske šole so sodelovali na področju vrtnarstva pri praktičnem pouku ter si izmenjali izkušnje o praktičnem usposabljanju z delom in možnostih nadaljnjega izobraževanja in zaposlovanja v državah Evropske unije. Grmski dijaki na Finskem V okviru programa Leonardo da Vinci-mobilnost je bila Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija iz Novega mesta dvakrat uspešna pri prijavi projekta z naslovom Podkvica znanja. V okviru tega projekta so dijaki, ki imajo izbran strokovni modul konjereja ali pa se v svojem prostem času aktivno ukvarjajo z jahanjem konj, odšli na praktično usposabljanje na šolo YläSavonammattiopisto v Kuiruvessiju v osrednji Finski. Nejc Turk: Na Finskem sem se praktično usposabljal tri tedne. V tem času sem se veliko naučil. Naučil sem se, kako pravilno podkovati konja, vožnje z vprego, popravila konjske opreme. Veliko sem se tudi naučil o kasaštvu. Pogovarjal sem se v angleškem jeziku in se naučil novih angleških besed. V prostem času sem se družil z novimi prijatelji, pomerili smo se tudi v konjskem nogometu, ki mi bo, tako kot ti trije tedni, ostal v lepem spominu. Simon Padovac: Zame je bila ta izmenjava nekaj novega. Prvič sem potoval z letalom in tako daleč. Na Finskem sem se usposabljal dva tedna. Bival sem v dijaškem domu. Spoznal sem, kako pri njih poteka praktični pouk. Veliko sem se naučil o konjereji in se še dodatno izpopolnil v angleškem jeziku. Pri Fincih mi je bil najbolj všeč njihov odnos do dela in pa prijaznost. Na izmenjavo bi z veseljem šel še enkrat. Anja Cimrmančič, Anja Bregar, Lara Srebrnjak: Šola, na kateri smo se usposabljale dva tedna, je konjeniška šola. Tu smo se veliko naučile o konjih, o jahanju, oskrbi, dresuri, kasaštvu ... Prvič v življenju smo morale same podkovati konja in popraviti konjsko opremo. Obiskali smo tudi šolo za male živali, kjer smo jim nudili dnevno oskrbo. V spominu nam bodo ostale finske navade, finska hrana in finska pokrajina s tisočerimi jezeri. Spoznale smo nove prijatelje, za katere si želimo, da bi se še kdaj srečali. 21 Comenius obisk na Češkem V okviru projekta z naslovom Kako se vključiti na trg dela je skupina dijakov obiskala partnersko šolo na Češkem. V istem času je bila na šoli gostiteljici tudi skupina dijakov iz partnerske šole iz Avstrije. Skupaj z vrstniki iz Avstrije in Češke so dijaki spoznavali šolo, mesto Kromeriž in Olomouc. Obiskali družinsko kmetijo Vidaček, kmetijsko podjetje Agroječminek, ekološko kmetijo Greicarova in ranč Kvasice. Sodelovali so pri praktičnem pouku s področij veterine, biologije, anatomije in zdravstvenega varstva živali. Izmenjali so si izkušnje o praktičnem usposabljanju, o poklicni poti in o razlikah med državami. Žan Novak: Na Češkem sem spoznal veterinarsko šolo in kako poteka delo na njej. Najbolj mi je bil všeč njihov praktični pouk. Na šoli imajo po dve do tri živali posamezne vrste. Na njih se učijo. Pokazali so nam, kako jih pregledujejo, dovolili so nam, da smo tudi sami izmerili telesno temperaturo koze in kravi pregledali žrelo. Matej Vogrinc: Ogledali smo si tudi tri različna kmetijska gospodarstva. Obiskali smo Prago, ogledali smo si številne kulturne znamenitosti, kot so gradovi, muzeji in cerkve. Teh je na Češkem res veliko. V prostem času smo se družili tudi z vrstniki iz Avstrije. PREDMETNA EKSKURZIJA V GRAZ Besedilo: Alexandra Kočevar, prof. Dijaki 3. letnika biotehnične gimnazije so imeli 5. 1. 2013 enodnevno ekskurzijo v Graz. Po prihodu v Graz so si ogledali mesto in ugotovili, da ima zelo bogato zgodovino in arhitekturo, saj je bilo dvakrat avstrijska prestolnica. Po ogledu so v skupinah iskali določene znamenitosti in izpolnjevali delovne liste. Po popoldanskem odmoru za kosilo so se na poti domov ustavili še v Wagni, partnerskem mestu Metlike, kjer jih je sprejel in pogostil župan. Nato so si vodeno ogledali rimsko jamo – Römerhöhle. Cilji ekskurzije: ▪ uporaba nemščine v avtentičnem okolju, ▪ znajti se v nemško govorečem okolju, ▪ spoznati znamenitosti drugega največjega avstrijskega mesta, ▪ spoznati pomen partnerskega mesta in ogled mesta Wagna, ▪ razvijati socialne stike med dijaki. BRIHTNE BUČE BAJNOFA TEKMUJEJO OB DNEVU ZEMLJE Besedilo: Anica Strojin, prof., foto: Marko Govednik V lanskem šolskem letu so že sedmič zapored v organizaciji Zveze prijateljev mladine in Agencije RS za okolje pripravili prireditev ob dnevu Zemlje z naslovom »Zemljo so nam posodili otroci«. Odvijala se je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v petek, 20. aprila 2012, kamor so povabili avtorje in mentorje raziskovalnih nalog. Sodelovalo je preko 50 osnovnih in srednjih šol z več kot sto različnimi izdelki. Naloge so bile nominirane v več različnih kategorijah. V kategoriji »Neobremenjevanje Zemlje« je priznanje dobila raziskovalna naloga, ki 22 so jo izdelali dijaki srednje šole Grm Novo mesto - centra biotehnike in turizma. Pri nalogi so sodelovali dijaki lanskega 2. a tehniške gimnazije: Marko Govednik, Monika Malnarič in Katarina Plut pod mentorstvom profesorice Anice Strojin, ki je dobila tudi priznanje ambasadorke akcije. V njej so predstavili sodelovanje ekoloških kmetij v vasi Cerovec v bližini Semiča. Strokovna komisija je le-tem podelila priznanje za trud, ki ga lastniki kmetij vlagajo v ohranitev zdravega okolja in setev starih kulturnih rastlin (eincorn, topinambur, pira), ki so že skoraj pozabljene. Nagrajene naloge so bile razstavljene na mizah, kjer so si jih lahko ogledali vsi obiskovalci. Prireditev je potekala pod častnim pokroviteljstvom bivšega predsednika republike dr. Danila Türka, ki je bil tudi slavnostni govornik. V kulturnem programu je nastopila Tinkara Kovač z glasbeno skupino. TEKMOVANJE V POZNAVANJU FLORE ZA OSNOVNOŠOLCE IN SREDNJEŠOLCE V ŠOL. LETU 2012/13 Besedilo: Dragica Kranjec, prof. in mentorica V letošnjem šolskem letu je bilo državno tekmovanje v poznavanju flore, ki ga organizira Botanično društvo Slovenije, na naši šoli. V soboto, 22. 9. 2012, so se mladi botaniki odpravili določat floro. Registracija tekmovalcev je potekala od 9.00 do 9.45, samo tekmovanje pa se je odvijalo od 10.00 do 14.00 v dveh ločenih kategorijah (osnovnošolska in srednješolska kategorija). Vsako tekmovalno ekipo sta sestavljala po dva tekmovalca (tekmovanje v dvojicah). Tekmovalo je 28 ekip iz višjih razredov osnovnih šol in 27 ekip iz srednjih šol iz vse Slovenije. Tekmovanja v poznavanju flore so se udeležili tudi dijaki naše šole, katerih mentorica je bila profesorica Dragica Kranjec. Sodelovali smo s tremi ekipami. Po uvodnem pozdravu in kratkih navodilih o sami izvedbi tekmovanja so se tekmovalci odpravili na terensko delo, ki je potekalo v prelepi okolici šole. Dodobra založeni z raznimi rastlinskimi določevalnimi ključi, knjigami o drevesih in grmih in ostalimi knjigami so se tekmovalci odpravili popisovat rastline. Popis vrst je pri točkovanju prinesel ekipi do 40 % točk. Seveda ne gre pozabiti na opremo, s katero so tekmovalci izkopali 5 rastlin po svojem izboru ter kasneje izdelali herbarij, ki je vseboval 5 herbarijskih pol. Med samim terenskim delom so bili tekmovalci nadzorovani. Izdelovanje herbarija (iz svežih rastlin, ki so jih nabrali na določenem območju) je potekalo v učilnicah šole. Izdelan herbarij je ekipi prinesel do 60 % točk. Tudi tukaj so bili tekmovalci nadzorovani. Za popis rastlin določenega področja in izdelavo herbarija so imeli tekmovalci na voljo 3 ure. Obe kategoriji sta imeli enake naloge, razlika je bila v kriterijih ocenjevanja. Ena ekipa naše šole je dosegla SREBRNO priznanje, ostali dve pa sta dosegli solidne rezultate. Srebrno priznanje je dosegla dijakinja ANJA ZUPANČIČ iz 2. a razreda naše biotehniške gimnazije, ki je tekmovala skupaj z dijakom ALEŠEM ZUPANČIČEM iz Gimnazije Novo mesto. Ne glede na končno uvrstitev so tekmovalci preživeli sobotno dopoldne v prelepi naravi in dobri družbi. 23 MERNARODNA ŠOLA MLADIH REJCEV NA GRMU Besedilo: Urška Trobec, prof. Na posestvu Grma Novo mesto - centra biotehnike in turizma je Društvo rejcev črno-bele pasme Slovenije v sodelovanju z našim centrom in oddelkom za zootehniko Biotehniške fakultete že dvakrat organiziralo Mednarodno šolo mladih rejcev. Le-ta je potekala v mesecu juliju, vodila pa sta jo predavateljici iz Nizozemske in Belgije. Udeležilo se jo je 70 mladih rejcev med 15. in 40. letom starosti iz vse Slovenije. Sodelovalo je 8 naših dijakov in študentov ter ravno toliko bivših dijakov. Program strokovnega izobraževanja je delovno zelo intenziven in zahteven, saj imajo udeleženci na voljo le tri dni, da se naučijo osnovnih pravil priprave, vodenja in predstavitve živali javnosti. Najprej so se učili pripraviti ležišče za živali. Ležišče mora biti dolgo 210-250 cm in široko 150-200 cm ter dobro nastlano s slamo in žagovino v debelini 35-40 cm. Na koncu se ležišče oblikuje tako, da daje občutek, da živali ležijo na mehki postelji. Ko so bila ležišča pripravljena, je vsak udeleženec dobil svojo telico. Sledilo je pranje in čiščenje živali. Pranje in tuširanje živali je bilo vsako jutro pred zajtrkom. Pri pranju so uporabljali poseben šampon za pranje goveda in krtače, da so očistili vse dele telesa, tudi parklje. Po pranju so živali nakrmili in napojili. Med pripravami za razstavo imajo živali posebno krmljenje. Krmimo jim velike količine kakovostnega sena, ki ga morajo imeti na razpolago ves dan. 3- do 4-krat na dan jim krmimo močna krmila, ki so pomešana s pripravljenimi pesnimi rezanci. Po vsakem krmljenju močnih krmil jim ponudimo vodo. Sledilo je striženje. Striglo se je s profesionalno opremo: škarje za striženje dlake, krtače in fen. Živali se postriže po celem telesu, le hrbtno linijo in spodnji del repa pustimo neostrižena. Po vseh teh opravilih je sledil trening vodenja in predstavitev živali v razstavnem ringu. To je zelo zahtevno in naporno delo. Živali moramo voditi tako, da imajo neprestano dvignjeno glavo ter jih naučiti počasnih in elegantnih korakov in hitrih menjav položajev nog. Za samo predstavitev živali je zelo pomembno delo in izgled vodnika. Vodnik mora biti pri vodenju živali nasmejan, pri delu mora uživati in izražati ponos, da lahko predstavlja svojo lepotico v ringu. K temu pripomore tudi enotna podoba vodnikov. Vsi vodniki pri nas so bili oblečeni v črne hlača in belo srajco. Običajno so vodniki na razstavah v tujini oblečeni v bele hlača in srajca, nosijo kravato in so brez pokrivala. Ves čas izobraževanja so mladi rejci skrbeli za čistočo živali, njihovih ležišč ter prostorov, kjer je potekal praktični del oziroma trening vodenja živali. V hlevu, kjer so bile živali nameščene, so dežurali noč in dan, da bi vzdrževali zahtevano higieno živali in prostora. Mednarodna šola Mladih rejcev se je zaključila z zaključno prireditvijo, ki je bila odprta za javnost. V razstavnem ringu so si obiskovalci lahko ogledovali živali in uživali v izboru za najbolje pripravljene, urejene, vodene in predstavljene živali. 24 STEVIJA KOT ALTERNATIVA SAHAROZI IN UMETNIM SLADILOM Besedilo: Laura Starič V lanskem šolskem letu smo dijaki Matic Bogolin, Sabina Beci in Laura Starič pod mentorstvom profesorice Jane Goršin Fabjan izdelali raziskovalno nalogo z naslovom »Stevija kot alternativa saharozi in umetnim sladilom«. Stevija je rastlina, ki izvira iz južne Amerike. Njena posebnost je ta, da je zelo sladkega okusa, saj vsebuje t. i. steviozid. Pri našem raziskovalnem delu smo preverjali, ali se nivo krvnega sladkorja po zaužitju glikozidov poviša, ali bakterije in kvasovke presnavljajo to sladilo ter ali je okus steviozida všeč ljudem.Z izvedbo poskusa z merilcem krvnega sladkorja smo ugotovili, da steviozid ne povzroča dviga nivoja krvnega sladkorja, za razliko od namiznega sladkorja. Testni sevi bakterij in kvasovk so pokazali, da bakterije in kvasovke steviozida ne presnavljajo. Da bi preverili, ali ima steviozid možnost, da postane hit v prehrani, smo izvedli degustacijo. Ocenjevalci so različne jedi različno ocenili. Nekaj jedi z dobrimi ocenami kaže na možnost, da steviozid postane priljubljen v prehrani kot nadomestek sladkorja. Najmanj so ocenjevalcem všeč jedi, pri katerih se je lahko čutil rahlo grenak priokus steviozida. Najbolje je bila ocenjena jed, ki je vsebovala kombinacijo steviozida in saharoze. Glede na to, da se nivo krvnega sladkorja zaradi zaužitja steviozida ni spremenil, sklepamo na primernost uporabe tega sladila za diabetike in njegovo uspešnost na policah z zdravo prehrano. Za svoj trud smo 14. 9. 2012 na 42. podelitvi Krkinih nagrad in priznanj za srednješolce prejeli Krkino priznanje. Pred tem smo si ogledali Krkin obrat zdravil Notol ter prisluhnili predstavitvam nagrajenih nalog, po podelitvi pa smo uživali v okusni pogostitvi. HORTIKULTURNI IN CVETLIČARSKI UTRINKI Besedilo: Sabina Nemanič, prof. in mentorica Dijaki in učitelji smo na področju hortikulture in cvetličarstva zelo aktivni. Učitelji se veliko izobražujemo, tako v tujini kot doma. Znanje in spretnosti, ki jih pridobivamo, z veseljem prenašamo na naše dijake. Dijaki pa svoje veščine pilijo pri praktičnem pouku. Dijaki vedno sodelujejo pri izdelavi dekoracij za naročnike, kar pomeni, da se že v šoli navajajo na »realen« svet, ki jih čaka po zaključku šolanja. Tekom leta se dijaki udeležujejo raznih tekmovanj s področja hortikulture in cvetličarstva. Omenila bom samo dve, ki sta se že odvili v tem šolskem letu. Na enem tekmovanju so barve šole branili Monika Murenc in Nina Lamovšek. Ustvarjali sta na mednarodnem cvetličarskem tekmovanju dijakov srednjih biotehniških šol, ki je potekalo, 28. 9. 2012, v Varaždinu. Dijakinji, ki obiskujeta drugi letnik program cvetličar na Kmetijski šoli Grm in biotehniški gimnaziji v Novem mestu, sta se pod budnim očesom mentorice Sabine Nemanič, zelo vestno pripravljale na njun prvi večji izziv. Na tekmovanju, na katerem je moral tekmovalec okrasiti ogrodje šolskega stola, je tekmovalo kar 16 dijakov iz Slovenije in Hrvaške. Vsi tekmovalci so se zelo potrudili, saj okrasiti stol v eni uri ni tako preprosto, predvsem zato, ker so smeli uporabiti samo tisti material, ki ga je komisija predhodno pripravila. Predhodno izdelane konstrukcije niso bile dovoljene. Tričlanska komisija je ocenjevala razmerja v izdelku, barvno skladnost, tehniko izdelave in splošni vtis. Vse to sta mladi cvetličarki zelo dobro upoštevali, saj je Nina zasedla tretje mesto, Monika pa je pometla s konkurenco in tako zablestela na prvem mestu. Da pa ne bi hvalili samo cvetličark, je prav, da na tem mestu pohvalimo še dijaka Primoža Brodariča in Tjašo Okorn. Oba obiskujeta četrti letnik programa hortikulturni tehnik na Centru Grm Novo mesto. V torek, 25. 9. 2012, sta se udeležila tekmovanja v izdelavi nasadkov iz kaktusov in sukulentnih rastlin, ki je potekalo na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti v Celju. Dijaka sta svoje znanje in spretnosti pomerila s še sedmimi ekipami. Svojo idejo sta izpilila s pomočjo mentorice Sabine Nemanič in tako zasedla tretje mesto. 25 Vtisi tekmovalcev z VINOGRADNIŠKO-VINARSKega TEKMOVANJa 7th EUROPEA WINE CHAMPIONSHIP Besedilo: Mateja Prus, prof. in mentorica Europea Wine Championship je tekmovanje s področja vinogradništva, vinarstva in senzorike vina. V letu 2012 je tekmovanje potekalo v mestu Ascoli Piceno v Italiji. Janez Colnar, 4. mesto: Pred tekmovanjem sem imel nekaj treme, saj so se tekmovanja udeležili tudi dijaki iz specializiranih vinogradniško vinarskih šol in tudi nekaterih višjih šol iz drugih evropskih držav. Prav tako me je skrbelo znanje angleškega jezika. Med tekmovanjem se je izkazalo, da smo dijaki naše šole po strokovnem znanju popolnoma primerljivi z vrstniki iz Evrope. Pa tudi z angleščino nisem imel večjih težav. V času tekmovanja sem spoznal nove prijatelje in navezal veliko stikov, ki mi bodo na moji poslovni in poklicni poti v veliko korist. Gašper Kostelec: Na tekmovanju smo se pomerili na različnih področjih, pisno in praktično. Prepoznati smo mogli bolezni in škodljivce, ročno posaditi trto, napeljati žico na oporo, obrezati trto v različnih gojitvenih oblikah na dano obremenitev, pripraviti koncentracijo škropilne brozge, prepoznavati vina in arome v vinu, sestaviti filter, tipizirati vino ... Navodila so bila v angleščini, čas, da opraviš neko nalogo, pa je bil omejen. Ob večerih smo se družili z ostalimi tekmovalci in degustirali ter primerjali vina iz različnih držav. Navezal sem tudi stike za prakso v tujini. Z Janezom bi se rada zahvalila mentorjema za to lepo priložnost, ki nama bo v nadaljnjem življenju prav prišla. V tekmovanju ekip pa sta naša dijaka zasedla osmo mesto. DRŽAVNO PRVENSTVO V JUDU Besedilo: Iztok Adamčič, prof. V sredo, 5. 12. 2012, smo se z dijaki naše šole udeležili finala državnega prvenstva v judu, ki se je odvijalo v Kopru. Našo šolo sta zastopala dijaka Rok Selko in Nina Zaplatar. Veronika Grabnar je na dan tekmovanja žal zbolela. Rok Selko je že po prvem boju moral priznati premoč boljšemu nasprotniku in je borbo predal. Tudi Nina je prvo tekmo po podaljšanem boju nesrečno izgubila zaradi tehnične napake, kar jo je stalo boja za prvo mesto. Do konca tekmovanja pa je zmagala vse boje in osvojila 3. mesto v kategoriji do 57 kg. Iskreno ji čestitamo! KAJ JE JUDO? Judo je moderna japonska borilna veščina, ki se je razvila konec 19. stoletja (1882) iz več japonskih tradicionalnih oblik ju jutsuja, njen začetnik pa je Jigoro Kano. Je goloroka borilna veščina, ki vključuje borbo stoje in na tleh (mete, padce, vzvode, davljenja in udarce). Oseba, ki vadi judo, je judoist (judoka). Učenci, oblečeni v bele kimone (judogi), pa vadijo pod vodstom učitelja mojstra (sensei). Kraj vadbe se na Japonskem imenuje dojo, v katerem so postavljene blazine (tatami). Judo lahko poleg tehnik vsebuje tudi filozofsko plat, tesno povezano z vadbo. Namen juda je tudi v razvoju celega človeka skozi dolgotrajno vadbo, tako v pomenu fizičnega razvoja (zdravje, borba in samoobramba, šport) kakor razvoja razuma, osebnosti in doseganja notranjega miru. (vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Judo) 26 Kdo je Nina Zaplatar? Sem dijakinja prvega letnika biotehniške gimnazije Grm Novo mesto. Prihajam iz Mokronoga, kjer sem obiskovala osnovno šolo. Judo sem začela trenirati pred osmimi leti v Krmelju, pod vodstvom Inne Toropejeve. Treniram šestkrat tedensko po 1 uro in 45 minut. Moj največji uspeh je 1. mesto na državnem prvenstvu v kategoriji do 52 kilogramov. Poleg državnih prvenstev se udeležujem tudi mednarodnih tekmovanj in turnirjev. literarni kotiček A JE NA GRMU ŠE KAJ KULTURNEGA? Besedilo: Rebeka Pirnar, prof.; Pesmi Svet in Življenje sta iz zbirke Rdeča vrtnica Sandre Murgelj. V torek, 29. januarja 2013, smo bili priče predstavitvi pesniškega prvenca Sandre Murgelj, dijakinje 4. b razreda. Mlada pesnica je predstavila pesniško zbirko z naslovom Rdeča vrtnica. V njej je enaintrideset pesmi, ki se spogledujejo z eksistencialistično, impresionistično in ljubezensko tematiko. Zbirko so obogatile tudi tematske fotografije, ki so po večini avtoričine. Na prireditvi so obiskovalci prisluhnili izbranim pesmim v interpretaciji sošolk Tine Grubar in Maruše Gorenc ter glasbenim vložkom družinske zasedbe Sotošek, Mance Tori, Klare Rataj in sošolke Tjaše Pavšič. Pri nastanku zbirke pa sta aktivno sodelovala tudi Sandrina sošolca Matic Bogolin in Julijan Strajnar. Prvi je pomagal pri ureditvi zbirke, drugi pa je prispeval sliko na njeni naslovnici. Svet Zraven mene je cesta, ki vodi ven iz mesta. Zraven mene je pot, ki popelje te naokrog. Pod mano je trava, ki te začara. Nad mano je nebo, po katerem ptice letajo. Okoli mene je svet, kjer raj je bil zaklet, kjer vojne in gorje so imeli svoj klepet. Življenje Ko se rodiš, so veseli. Ko umreš, se jokajo. A ko živiš, te ne vidijo. SUDOKU Srečno pri reševanju! 27 LIKOVNI KOTIČEK Izdelki v tehnikah akvarel in pastel so nastali pod budnim očesom profesorice umetnostne vzgoje Jožice Medle. Risba konja pa je samostojno delo dijakinje Petre Gašperin. ENGLISH CORNER - 2ND PART OF LARA'S STORY Chapter Two: Sun Fall Soon after Aqua called, Master Eraques arrived to their home. He was quiet, while he was looking on the shard in Sora’s and Riku’s wing. Eraques: Those… I haven’t seen in years. Aqua: But, what are those? Eraques: They’re actually feathers from black – winged angels, who were affected by Metal spell. If they’re affected by this spell, their feathers completely transform into the metal ones. Some of them can even shot with feathers, like they’re arrows. Even the hardest obstacles can’t stop them. Aqua: Why would they shot on two young angels? 28 Eraques: That I cannot answer. Aqua: I see… anyway, can you take of those shards from them? Eraques: It will be very painful, so I’ll cast Sleeping spell on them. Aqua: Ok, you just tell what do you need and I’ll help. After that Eraques took Sora and Riku into their room. Ven and Kairi were about to go in too, but Aqua shook with her head. Aqua: No, you two wait in the living room. Ven: *sadly* Will they’ll be alright? Aqua: *puts her hands on Ven’s shoulders* Don’t worry, Eraques will heal them. Kairi: Can we at least go watch the Sun Fall? *makes a cute face* Please? Aqua: *sighs* Alright, you can go, but stay away from the wall shield and… Ven: … don’t talk to the strangers and don’t do anything unusually stupid. Aqua: Yeah, that’s it. And don’t stay outside too long. Kairi: No need to worry, we’ll be back just after the Sun Fall. Kairi and Ven went to the bench that was outside their house. For some time they were just staring into a sun in the sky. Their favorite part was just before Sun disappeared. In that moment it started changing its colors like a rainbow. Unfortunately they didn’t see much from their house. Ven: Let’s go to the wall shield. Maybe we’ll see it better! Kairi: But we promised Aqua that we won’t. Ven: We’ll be back, before she’ll notice.*runs towards the wall shield* Kairi: Ven wait…*runs after him* After all she didn’t have much choice. It was hard to convince Ven into something else, when he was for something. Now they were standing right in front of the wall shield. They both had never seen a sun that big before. Sun already started changing colors. First was Riku’s favorite – green. Then golden yellow, Sora’s favorite. The third was bright blue, Aqua’s favorite. It was followed by Kairi’sfavourite – pink and the last one was red. Ven never truly understand why is red his favorite color. Maybe, because it’s the last and only one who is seen by the people of other worlds. Maybe because it’s the one, that travels the farthest. Kairi: Ven, we need to go. Aqua will be worried. Ven: Ok. He couldn’t shake the feeling that somebody was watching him all the time. But every time he looked back, none was there. When they got home, Eraques was about to leave. If you’re interested in reading the rest of the story, visit that page: http://kh13.com/forum/topic/23565-hawkies-stories-ven-the-fallen-angel/ VICI »Mojega očeta so včeraj fotografirali« se hvali Jože. »To ni še nič. Mojemu so vzeli tudi prstne odtise!« odvrne Janez. Gost: »Nekaj bi pojedel. Kaj je danes dobrega?« Natakar: »Naša specialiteta so polži.« Gost: »Vem, sem bil včeraj tu in me je eden stregel.« »Rajši umrem, kot da bi se pustil operirati,« je rekel pacient. »Saj lahko uredimo oboje naenkrat,« je odvrnil zdravnik. 29 Peter je prišel v šolo z buško na čelu. »Kaj je bilo?« so ga vprašali. »Brat mi je vrgel paradižnik v glavo.« »Od paradižnika menda nimaš take buške?« »Paradižnik je bil v konzervi.« Mati očetu: »Poglej, kakšnega sina imaš! Gotovo bo končal na vešalih!« Oče: »Nikar ne bodimo pesimisti! Morda bo pomiloščen.« Janezek je obiskal bolno učiteljico. Ko je stopil iz njene hiše, so ga tam čakali vsi sošolci in sošolke. »Kako je z njo?« »Nobenega upanja ni,« je rekel, »jutri pride v šolo.« IZ PREJŠNJE ŠTEVIKE - »JODLARKA«, KI GLASBO ŽIVI Besedilo: Kaja Sinkovič Naslovnico lanske številke Sejalca krasi dijakinja 3. letnika naše biotehniške gimnazije Mateja Mohar. Vzroka za njeno pojavo pa ne gre povezovati le z njeno lepoto, saj je to zelo obetavna mlada oseba, ki ima veliko ambicij ter začrtanih ciljev. Sicer vsesplošno nadarjena dijakinja blesti predvsem na glasbenem področju. Mateja je članica že precej znanega družinskega ansambla Mladi odmev (na sliki). Znano je, da se vse bolj uveljavljaš kot tekstopiska, ne samo za ansambel, kjer sama neposredno deluješ, temveč tudi za druge, uveljavljene skupine, za kar pa je verjetno potreben obsežen navdih. Nam lahko zaupaš število že napisanih pesmi izpod tvojega peresa? Kakšne uspehe dosegajo tvoja besedil? Natančnega števila napisanih pesmi žal ne znam povedati, ker jih je veliko romalo v koš ali pa se na njih že več let nabira prah, tako da le-te težko preštejem. Sicer pa je trenutno studijsko posnetih in objavljenih okoli 25 mojih besedil. Preprosta in kratka besedila so bolj uspešna od zahtevnejših, saj si jih ljudje prej zapomnijo. In prav zato je pesem Snežna kepa ansambla Donačka verjetno največja uspešnica z mojim besedilom. Verjetno tako kot tekstopiska kot tudi članica ansambla sodeluješ z mnogimi glasbeniki. Katera sodelovanja so do sedaj obrodila največ sadov in s katerimi skupinami si se najbolje ujela? Ja, res je. Muzikantje se po večini poznamo med sabo, vendar do kakšnih velikih sodelovanj do sedaj še ni prišlo. Kot avtorica pa sodelujem z ansambli in prav z vsakim izmed njih se dobro razumem. Najbližje so mi Gadi, Donačka, Biseri in seveda večina dolenjskih ansamblov. Če bi morala izbirati med delovanjem v ansamblu, pisanju pesmi in potencialno želenem poklicu, morda v neglasbenih vodah, kaj bi izbrala in zakaj? Kombinacijo vsega! Že v obdobju srednje šole gre včasih bolj na tesno, ker želim učenju, pisanju in igranju posvetiti enako časa in energije. Ni najlažje, a se vse izteče uspešno, tako da sem prepričana, da mi bo tudi ob poklicu glasba na izredno pomembnem mestu. Ker vemo, da si poleg vseh ostalih dejavnosti tudi zelo uspešna dijakinja, nam prosim povej, kako ti uspeva. Včasih je resnično težko, ker sem perfekcionistka po naravi in si le stežka dopustim kaj narediti z levo roko. Naučila sem se tudi, da s stvarmi ne smem odlašati do zadnjega, kar sem imela v navadi do nedavnega. Sicer pa se trudim veliko družiti s prijatelji in to me zares skoraj vedno »pozdravi«. 30 Ali ti kdaj zmanjka glasbene inspiracije? Ja, tudi tukaj sem se naučila, da je panika odveč, ker se glasbena inspiracija vedno vrne, pa četudi ne takrat, ko si želim. Imam obdobja, ko sem bolj in obdobja, ko sem manj ustvarjalna. Ali je po tvojem mnenju v Sloveniji dovolj interesa za narodnozabavno glasbo v sorazmerju s kvaliteto le-te? Ali je mogoče celo v teh okvirih iskati neko, t. i. sproščujočo glasbo (brez kvalitetnih besedil in melodije)? Zainteresiranost za narodnozabavno glasbo je vse večja in prav je tako. Posledično je tu tudi vse več novih ansamblov, vsaka vas ima vsaj dva. :)) Mislim, da bo vsa ta prenasičenost sčasoma minila in bo obstala le še kvaliteta in predvsem drugačnost. Glasba je tako ali tako namenjena sprostitvi in v narodnozabavni glasbi je izbire dovolj, zato naj se ljudje sami odločijo, kakšne pesmi želijo poslušati. Ali so tvoje ambicije v prihodnosti neposredno povezane z glasbo? Seveda se želim vedno ukvarjati z glasbo, vendar nikoli poklicno. Želim si, da bi me glasba spravljala v dobro voljo, mi lepšala dneve, me sproščala, nikakor pa mi ni všeč misel, da bi glasba zame postala nuja in obremenitev. Za kakšno glasbeno sodelovanje bi se najraje odločila? Je za tvojo odločitev vzrok iskati v spoštovanju, osebnosti, morda želji spoznati še neznano, ali nekaj tretjega? Želim si biti podpisana pod besedilo pesmi, katere melodija bi bila delo Vilka ali Slavka Avsenika. Razlog je seveda iskati v spoštovanju do Avsenikove glasbe. Če se torej to kdaj zgodi, bom prav zares srečna! :):) VPISNI POSTOPEK Besedilo: Irena Avsenik, šolska svetovalna služba Vsi, ki se nameravate v šolskem letu 2013/2014 vpisati v 1. letnik programov nižjega in srednjega poklicnega, srednjega strokovnega oz. tehniškega izobraževanja in gimnazij, morate izbrani srednji šoli v predpisanih rokih in na predpisanih obrazcih oddati prijavo za vpis. Obrazci so na voljo na spletnih straneh ministrstva za izobraževanje, kulturo, zanost in šport ali v knjigarnah (DZS 1.20). Učenci osnovnih šol prijavnico skupaj s potrebnimi dokazili praviloma oddajo na osnovni šoli, ostali kandidati pa bodisi na osnovni šoli, kjer so končali osnovnošolsko izobraževanje, ali pa jo posredujejo neposredno izbrani srednji šoli. Vsak izpolni samo ENO prijavnico in jo pošlje na izbrano srednjo šolo najkasneje do 5. aprila 2013. Po končanem prijavnem roku bo ministrstvo, najkasneje do 10. aprila 2013, na svojih spletnih straneh, objavilo informacijo o številu prijav za vpis v programe po šolah. Če ne bo dovolj prijavljenih kandidatov, bo srednja šola pred koncem roka za prenos prijav obvestila kandidate, da v šolskem letu 2013/2014 izobraževanja po tem programu ne bo organizirala. V roku prijavljeni učenci in dijaki bodo lahko zaradi spremembe namere na podlagi teh informacij ali iz drugih razlogov svojo prijavo dvignili na srednji šoli, na katero so se prvotno prijavili, in jo do 10. maja 2013 prenesli na drugo srednjo šolo oz. v drug program. Vsi prijavljeni učenci in dijaki boste s strani Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije pisno povabiljeni na vpis, ki bo potekal med 19. in 21. 6. 2013. Potrebna dokumentacija za vpis je spričevalo zaključnega razreda. 31 NAGRAJENA FOTOGRAFIJA ROGOZ Besedilo in nagrajena fotografija: Sandra Murgelj Uživam v fotografiranju, zato sem že tretje leto zapored sodelovala na natečaju naravoslovne fotografije, ki ga je razpisalo Prirodoslovno društvo Slovenije. V fotografski objektiv zelo rada ujamem živali, rastline in pokrajine. Tudi letos sem na natečaj poslala 10 fotografij. V kategoriji od 15 do 17 let sem prejela 1. nagrado za fotografijo ROGOZ. Nagrado sem prejela na prireditvi Dan naravoslovcev v mesecu decembru 2012.
© Copyright 2024