GRMSKI Februar 2014 S E J A L E C Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija UVODNI NAGOVOR Pred nami je druga številka šolskega glasila Grmski sejalec v letošnjem šolskem letu. Skozi vsebino lahko spremljamo le nekatere od številnih aktivnosti, ki se znotraj pouka ali pa ob pouku dogajajo na naši šoli. To so številni dogodki, v katere so na različne načine vključeni naši dijaki in profesorji. Spremljamo lahko, kako poteka pouk, raziskovalno delo dijakov, dosežke na različnih tekmovanjih ipd. V besedilih je nadvse razvidna vpetost šole v okolje in odprtost do različnih kultur. Tako smo na šoli tri mesece gostili dijakinji iz Francije; pri nas so bili dijaki iz Makedonije; na dnevu odprtih vrat so nas obiskale številne skupine vrtičkarjev in seveda tudi drugi mladi in malo manj mladi obiskovalci, ki so jih naši dijaki lepo sprejeli. Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija kot enota centra Grm Novo mesto opravlja pomembno poslanstvo v vzgoji in izobraževanju in usposabljanju vseh, ki so jim blizu narava, rastline, živali, ki jih zanima, kako je pridelana in predelana naša hrana, kako jo ponuditi potrošniku, kako potrošnika povezati s pridelovalcem ... V ta namen imamo razvito široko paleto programov, izobraževanj in usposabljanj za vseživljenjsko učenje in tudi za pridobivanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Veseli nas, da so ta naša prizadevanja opazna tudi v širšem okolju, saj je šola večkrat nominirana za različne nagrade in priznanja. Še posebej pa smo ponosni, da je naš trud zaznala nacionalna televizija, ki je eno od svojih oddaj namenila naši šoli, našim dijakom, življenju in delu pri nas in jo predvajala v okviru oddaje Ljudje in zemlja. Ravnateljica Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije Vida Hlebec, prof. S E GRMSKI J A L E V C S E B I N A UVODNI NAGOVOR2 DOGODKI IN PREDSTAVITVE3 MAKEDONSKI DIJAKI NA GRMU 3 PLANINSKI KROŽEK NA NAŠI ŠOLI 3 ZASADITEV OKOLICE VARSTVENO DELOVNEGA CENTRA TREBNJE 4 utrinki z DNEVov ODPRTIH VRAT NA GRMU (oktober 2013) 4 STROKOVNO USPOSABLJANJE DIJAKOV ŠOLE NA PODROČJU GOZDARSTVA 4 PODELITEV CERTIFIKATOV NPK 5 MEDPREDMETNA POVEZAVA - STROKOVNA EKSKURZIJA V NUKLEARKO 6 ŠOLSKI RAZVOJNI PROJEKT ZDRAVJE IZ ZELIŠČNEGA NAHRBTNIKA 7 TRIJE MESECI NA KMETIJSKI ŠOLI GRM IN BIOTEHNIŠKI GIMNAZIJI 8 HAMLETOVA IZPOVED 8 OBISK LJUBLJANSKEGA KNJIŽNEGA SEJMA 9 MEDPREDMETNA POVEZAVA – SALZBURG 9 SODOBNI MOZART 9 Wolfgang Amadeus Mozart: SMRT 9 KEMIJSKO-DOMIŠLJIJSKI KOTIČEK10 PEPELKA MALO DRUGAČE 10 KEMIJSKI UTRINEK 11 KEMIJSKA KRIŽANKA 12 BRIHTNE BUČE BAJNOFA TEKMUJEJO12 MEDNARODNO TEKMOVANJE MLADIH REJCEV CREMONA, ITALIJA 12 TEKMOVANJE IZ POZNAVANJA SLADKORNE BOLEZNI 12 TEKMOVANJE IZ LOGIKE 13 MEDNARODNO CVETLIČARSKO TEKMOVANJE V VARAŽDINU 13 ETNOLOŠKE IN KULINARIČNE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE 14 JERICA ZMAGALA NA OLIMPIJADI POKLICEV 14 EKO KOTIČEK 15 BODIMO OSVEŠČENI 15 DOBROTA NI SIROTA 15 DOBRODELNOST NAŠIH CVETLIČARK 15 DECEMBRSKI BAZAR S KONCERTOM 16 LITERARNI KOTIČEK 17 LIKOVNI KOTIČEK 17 LAHKIH NOG NAOKROG 18 IZMENJAVA DIJAKOV – AVSTRIJA 18 STROKOVNA EKSKURZIJA V KRŠKEM IN NA KOSTANJEVICI NA KRKI 18 OGLED KMETIJSKEGA INŠTITUTA TER KMETIJSKO-OBRTNEGA SEJMA 19 POROČILO O NAŠI PRVI STROKOVNI EKSKURZIJI V LETOŠNJEM ŠOLSKEM LETU 19 Z MOJEGA ZORNEGA KOTA20 OD PREVESLANIH KILOMETROV DO BIOKEMIČNE DIPLOME 20 ŠPORT 21 DRŽAVNO PRVENSTVO V JUDU – FINALE 21 KOŠARKARSKO TEKMOVANJE ZA DEKLETA 22 VRSTNI RED OBČINSKEGA PRVENSTVA V KOŠARKI ZA DIJAKE 22 BAJNOF KUHA22 ZGODBA Z NASLOVNICE 23 NASTAJA ČEBELARSKO SREDIŠČE PETRA PAVLA GLAVARJA 23 fotografija na zadnji strani23 VPISNI POSTOPEK23 Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola in biotehniška gimnazija Sevno 13, 8000 Novo mesto Tel: 07 393 47 18 Glavna urednica: Vida Hlebec Uredniški odbor: Neva Vrčko, Luka Novak, Sonja Golob Lektoriranje: Neva Vrčko Fotografije: Luka Novak, šolski arhiv ter zasebni arhiv dijakov in profesorjev Oblikovanje: Luka Novak Tisk: Jupiter mediji d.o.o. Naklada: 1300 Prispevke za naslednjega Grmskega sejalca lahko pošiljate na e-pošto: [email protected]. 2 DOGODKI IN PREDSTAVITVE MAKEDONSKI DIJAKI NA GRMU Besedilo: Mateja Prus, prof. Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija že vrsto let sodeluje s kmetijskimi šolami iz Makedonije. Tako so v času od 18. 11. do 2. 12. 2013, v okviru programa Leonardo da Vinci, našo šolo obiskali dijaki, dva učitelja in ravnateljica kmetijske šole SOZSU Gjorce Petrov, Kavadarci. Dijaki so se vključevali v praktično usposabljanje s področja biomase. Spoznavali so delo z motorno žago, sečnjo in spravilo lesa ter preučevali slovenske gozdove. V popoldanskem času so obiskali kmetijo Zalokar, kmetijo Turk in ribogojnico Goričar. Ogledali so si tudi prestolnico Dolenjske, glavno mesto Ljubljana, Postojnsko jamo ter slovensko obalo. Domov so se vrnili polni novih znanj in z željo po nadaljnjem sodelovanju ter da njihovo šolo obiščejo tudi naši dijaki. Dijakinja Ana Stojkovski iz 3. d pa je z našimi makedonskimi gosti opravila intervju: »V intervjuju, ki je potekal deloma v makedonščini, deloma v hrvaščini, so mi povedali, da so se na naši šoli počutili prijetno in izredno domače. Prav tako dobro so se počutili tudi v našem dijaškem domu. Njihov urnik je bil natančno določen. Dopoldne so se udeleževali pouka in imeli organizirane ure spoznavanja učnega in proizvodnega procesa na naši šoli. Presenetila sta jih disciplina in skrb za higieno ter odgovornost dijakov. Opazili so tudi dobre in sproščene odnose med dijaki samimi ter med dijaki in profesorji oziroma vzgojitelji. Na naši šoli so spoznali veliko novih stvari, najbolj so jim v spominu ostali stroji, ogled opravljanja z biomaso, jahanje konjev ter izdelava jabolčnega čipsa, saj tega v svoji državi ne poznajo. Ker so v času bivanja imeli vključene tudi različne oglede, npr. Blejskega jezera, ogled Novega mesta ter Ljubljane, so spoznali tudi nekaj kulturnih in naravnih biserov naše dežele, kar jim je ostalo v lepem spominu. Slovence so opisali kot zelo prijeten, prijazen, gostoljuben narod. V zaključku pa so izrazili željo po ponovnem obisku Slovenije in vsekakor tudi naše šole.« PLANINSKI KROŽEK NA NAŠI ŠOLI Besedilo in fotografiji: Andreja Bartolj Bele, prof. Slovenci smo znani po svojem ekstremizmu. Za svoje hobije si izbiramo dejavnosti, ki so kar najbolj adrenalinske, obenem pa nas sproščajo in nas napolnijo z novo, prepotrebno energijo. Eden od takšnih hobijev je tudi planinarjenje, ki je nepopisen užitek. Zgodaj zjutraj vstaneš, se primerno oblečeš in obuješ, nadeneš nahrbtnik na rame in gremo ... v hrib, v skale, v gore ... Ogledaš si lahko najčudovitejši sončni vzhod, ki te poboža po licu ter lepote narave, o katerih si sanjal, v pisanih barvah. Zaznaš svež zrak, ki ga dihaš in mir, ki ga lahko čutiš. Pa tudi skrajen napor in trud in spraševanje samega sebe, kaj mi je tega sploh treba. In na koncu – zmaga. Osvojen cilj. Vrh. In pod teboj cel svet. Še spust v dolino, v realnost. Nazaj v gnečo in hrup vsakdanjika. Ampak ti si bogatejši za eno izkušnjo, bogatejši za dosežen cilj – osvojen vrh. Si poln energije in pripravljen na osvajanje novih vrhov in doseganje novih ciljev. Vsi, ki vas vleče v naravo, vabljeni k planincem. 3 ZASADITEV OKOLICE VARSTVENO DELOVNEGA CENTRA TREBNJE Besedilo: Mojca, Barbara, Tajana, Tjaša, Maruša in Mateja, 4. f Dekleta iz 4. f razreda smo v okviru praktičnega dela strokovnega modula Osnove krajinarstva načrtovala in izvedla zasaditev okolice Varstveno delovnega centra Trebnje, in sicer varovane bivalne enote v Trebnjem, kjer živijo ljudje, ki sami zase niso sposobni skrbeti. Njihova želja je bila, da jim okolico zasadimo z uporabnimi sadnimi vrstami, saj se ob gibanju na prostem zelo radi posladkajo z darovi narave. Do sedaj so imeli manjši zelenjavno-zeliščni vrt, me pa smo jim ga dopolnile z dvema sadikama slive, aronijami in malinami. Za senco pa smo jim zasadile lipo in vrbo. V spomladanskem času bomo vrt dopolnile z jablanami in hruškami. Pri načrtovanju smo pazile na uporabnost vrst ter na zaporednost dozorevanja, da bodo oskrbovanci imeli čim daljši čas v sezoni možnost okušati sadje iz svojega vrta. To, da sami vrt zelo radi obdelujejo, so nam dokazali že ob našem obisku, saj so hoteli nekatera dela opraviti kar namesto nas. No, s skupnimi močmi nam je zasaditev dobro uspela. Z druženjem pa smo bili zadovoljni vsi - dijaki, profesorici Nataša in Andreja ter oskrbovanci. utrinki z DNEVov ODPRTIH VRAT NA GRMU (oktober 2013) Fotografije: Anica Pezdirc, prof. STROKOVNO USPOSABLJANJE DIJAKOV ŠOLE NA PODROČJU GOZDARSTVA Besedilo in fotografiji: Tone Goršin, prof. Spremenjene gospodarske razmere so lastniki gozdov prisilile, da so začeli bolj posegati v svoje gozdove. V sečnjo pa so lastniki prisiljeni tudi zato, ker je prišlo do množičnega pojava drevesnih škodljivcev podlubnikov, kar je posledica dveh zaporednih sušnih let. Posledično se zaradi tega dejstva in zaradi slabe usposobljenosti zasebnih lastnikov gozdov za delo v gozdu povečuje število nesreč pri tovrstnem delu. 4 Na šoli tako izvajamo več različnih dejavnosti, ki so povezane z izboljševanjem izvajanja del v zasebnih gozdovih, posebno pozornost pa seveda namenjamo dijakom šole. V programih Gospodar na podeželju, Kmetijsko-podjetniški tehnik in Naravovarstveni tehnik omogočamo pridobivanje dijakom osnovnih znanj o gozdarstvu preko izbirnega modula Osnove gozdarstva. S praktičnim delom pa si lahko pridobijo tudi potrdilo o opravljenem usposabljanju za varno delo z motorno žago. Na šoli nudimo tudi pridobitev znanj iz gozdarstva preko tečaja varnega dela z motorno žago, strokovnega usposabljanja iz gozdarstva preko Ukrepa 111 in pa pridobitev Nacionalnih poklicnih kvalifikacij za sečnjo drevja in spravilo gozdnih sortimentov. Tečaj varno delo z motorno žago Tečaj varno delo z motorno žago obsega 16 ur in poteka v popoldanskem času. Kandidati se na predavanju seznanijo s teoretičnimi osnovami o motorni žagi in varnem delu z motorno žago, na učnem poligonu pa praktično izvedejo vaje osnovnega vzdrževanja motorne žage (čiščenje zračnega filtra, brušenje verige, obračanje letve, napenjanje verige ipd.), vaje podiranja naprej, nazaj in vstran ter vaje prežagovanja. Kandidati, ki uspešno izvedejo vaje po zaključku tečaja, pridobijo potrdilo o usposabljanju za varno delo z motorno žago. Doslej se je tega tečaja udeležilo že 115 udeležencev. Velik interes pa je tudi pri dijakih zaključnih letnikov. Gozdarsko usposabljanje znotraj Ukrepa 111 Ukrep 111 omogoča brezplačna usposabljanja za nosilce, namestnike ter člane kmetijskih gospodarstev, lastnike gozdov ter zaposlene v kmetijski ter živilsko-predelovalni industriji. Pogoj za udeležbo na gozdarskem usposabljanju je bil, da je imel udeleženec v lasti najmanj 5 arov gozdne površine. Usposabljanje so izvajali: Robert Čuk, Matjaž Turk in Anton Goršin. Udeleženci so do sedaj največ zanimanja pokazali za usposabljanje Sečnja dreves, ki poteka v obsegu 30-tih ur. Udeleženci so po opravljenem usposabljanju prejeli potrdilo o uspešnem opravljenem usposabljanju varnega dela z motorno žago. Druga vrsta gozdarskega usposabljanja iz Ukrepa 111 je bilo Varno spravilo gozdnih sortimentov. To usposabljanje praviloma obsega 30 ur, izvajamo pa ga takoj za usposabljanjem Sečnja drevja. Usposabljanje je večinoma potekalo na šoli, razen dvakrat, ko je bilo izvedeno v Beli krajini. Tudi v tem primeru so udeleženci dobili potrdilo o uspešnem opravljenem usposabljanju Spravilo gozdnih sortimentov. Zadnji gozdarski sklop usposabljanj iz Ukrepa 111 je bil s področja nege gozda. Usposabljanje, ki je potekalo v obsegu 36-tih ur, je bilo do danes izvedeno 3-krat. Posebnost tega usposabljanja je strokovna ekskurzija. Dvakrat so si tako udeleženci pod vodstvom revirnega gozdarja g. Gregorja Colariča ogledali raziskovalne gozdarske ploskve v gozdu na Brezovi rebri in enkrat zasebni gozd g. Borisa Bukovca na Ljubnu pri sv. Vidu (nad Uršnimi seli), kjer je bila izvedena negovalna sečnja pred tremi leti. Odzivi udeležencev na vsa usposabljanja so bili pozitivni, kar kaže tudi nadaljnje zanimanje ljudi za udeležbo le-teh. Pohvalno je tudi to, da si je večina udeležencev za usposabljanje pridobila potrebno delovno in varnostno opremo. PODELITEV CERTIFIKATOV NPK Besedilo: Katja Junc, prof. Nacionalna poklicna kvalifikacija (NPK) je formalno pridobljena strokovna usposobljenost za opravljanje določenega poklica. V torek, 21. 01. 2014, smo imeli na zavodu Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma slavnostno podelitev certifikatov različnih nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Kandidati so nacionalno poklicno kvalifikacijo 5 dokazali na podlagi listin, pridobljenih po izobraževalnih programih ali neposrednim praktičnim in ustnim preverjanjem. V postopku potrjevanja so pridobili certifikat, s katerim dokazujejo strokovno usposobljenost za opravljanje poklica ali sklopov nalog v okviru poklica na določeni ravni zahtevnosti. Skupno smo podelili 48 certifikatov: predelovalec/predelovalka mesa (9 certifikatov), izdelovalec/izdelovalka kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalen način (2 certifikata), sadjar/sadjarka (4 certifikate), zeliščar/zeliščarka (2 certifikata), gozdarski traktorist/gozdarska traktoristka (8 certifikatov) in gozdarski sekač/gozdarska sekačica (23 certifikatov). V zadnjih 8 letih smo podelili preko 230 certifikatov nacionalnih poklicnih kvalifikacij s področij čebelarstva, poljedelstva, živinoreje, sadjarstva, živilstva in gozdarstva. Pridobljena nacionalna poklicna kvalifikacija omogoča kandidatom osebni razvoj, razvoj poklicne kariere, delovne izkušnje ter večjo možnost zaposlitve na posameznih področjih. MEDPREDMETNA POVEZAVA - STROKOVNA EKSKURZIJA V NUKLEARNO ELEKTRARNO KRŠKO IN PENINE ISTENIČ NA BIZELJSKEM Besedilo: Katja Povše, 3. a; Fotografija: Klavdija Judež V ponedeljek, 25. 11. 2013, smo si dijaki 3. a in 3. b v okviru organizirane ekskurzije in medpredmetne povezave ogledali Nuklearno elektrarno v Krškem, ki je začela tržno obratovati leta 1983, in proizvodnjo penin pri družini Istenič v Stari vasi na Bizeljskem. Namen prvega dela ekskurzije je bil bolje spoznati delovanje elektrarne, ki je v lasti Republike Slovenije in Republike Hrvaške in izvedeti več o energiji, ki je danes ena najpomembnejših stvari v našem vsakdanu in brez katere si ne moremo predstavljati sodobnega življenja. Elektrarna deluje na osnovi lahkovodnega tlačnega reaktorja z močjo 2000 MW. Bruto izkupiček električne energije je 727 MW. Izvedeli smo tudi, da energija samo dveh tabletk urana, ki ga v elektrarni uporabljajo kot gorivo, zadošča kar za enoletno ogrevanje hiše, zanju pa bi odšteli pribl 30 evrov. To lahko primerjamo z 2000 litrov kurilnega olja, za katerega trenutno odštejemo kar 1984 evrov, da si lahko približno eno leto ogrevamo hišo. Dobrim 620 zaposlenim nudijo redna usposabljanja in visoko zaščito pred radioaktivnim sevanjem. Veliko smo izvedeli tudi o problematiki nuklearke - torej o radioaktivnih odpadkih, predvsem pa o njihovem varnem skladiščenju. Po zanimivem ogledu našega največjega vira energije smo se odpeljali na Bizeljsko, kjer se je leta 1968 razvila prva zasebna proizvodnja penin. Janez Istenič je takrat proizvedel svojo prvo steklenico penine po klasični metodi. Penino je poimenoval po svoji hčerki Barbari, rojeni istega leta. Poslovno idejo za proizvodnjo je Istenič dobil, ko je Robert Mondavi leta 1966 v Oakvillu postavil svojo vinsko klet, kar je bilo v tistih časih velik zalogaj, saj so bile kleti v družbeni in ne zasebni lasti. Janez Istenič je tega leta zaključil šolanje v Šampanji, kjer je spoznal metodo pridelovanja šampanjcev. Podjetje se je v začetku imenovalo Barbara International. Ko so začeli industrijsko pridelovati penino, so jim bile naklonjene tako letine izjemne kakovosti pridelanega grozdja kot tudi posodobitve proizvodnje. Podjetje se danes imenuje Istenič d.o.o. in je eno vodilnih proizvajalcev penine pri nas. Proizvodnjo penin so nam podrobno predstavili, ogled pa smo zaključili z degustacijo njihove znane penine Barbara. Ekskurzija je bila dobro organizirana in predstavitve podjetij so bile izčrpne, zato verjamem, da je prav vsak izmed nas izvedel kakšno novo koristno informacijo. Poleg tega pa gostoljubnosti in pripravljenosti predavateljev ni manjkalo, kar je zaokrožilo lepo preživeto dopoldne. 6 ŠOLSKI RAZVOJNI PROJEKT ZDRAVJE IZ ZELIŠČNEGA NAHRBTNIKA Besedilo: Irena Kurajić, prof.; Fotografija (degustacija dijakinj): Nastja Zalašček V projektu Zdravje iz zeliščnega nahrbtnika smo na Kmetijski šoli Grm in biotehniški gimnaziji na Grmu Novo mesto – centru biotehnike in turizma v šolskih letih 2012/13 in 2013/14 povezali deset splošnoizobraževalnih in strokovnih predmetov z namenom povečanja zanimanja in ustvarjalnosti dijakov na temo zdravilnih zelišč. Sodelovalo je 16 učiteljev različnih predmetov, in sicer so bili vključeni predmeti biotehnologija (Irena Kurajić in Jana Goršin Fabjan), kmetijstvo (Marko Hrastelj, France Absec in Darja Francekovič), biologija (Dragica Kranjec), kemija (Vojka Zupančič), laboratorijske vaje (Vojka Zupančič, Mateja Okleščen in Irena Kurajić), slovenščina (Tatjana Mavsar in Gregor Kastelic), angleščina (Sonja Golob in Rebeka Pirnar), nemščina (Nataša Sovič Kirm), geografija (Anica Strojin) in športna vzgoja (Iztok Adamčič in Damir Škerl). V šolskem letu 2012/13 smo v projekt vključili 36 dijakov 2. letnika in 59 dijakov 3. letnika, v šolskem letu 2013/14 pa 37 dijakov 3. letnika in 55 dijakov 4. letnika. Aktivnosti, ki se izvajajo v tretjih letnikih, se tako dvakrat ponovijo. In kaj smo v projektu počeli? Dijaki drugega letnika biotehniške gimnazije so pri predmetu biologija jeseni 2012 odpravili na travnik in nabirali zelišča ter jih s pomočjo določevalnih ključev poimenovali in izdelali herbarij. Delo so dopolnili z mikroskopiranjem rastlinskih tkiv, pripravili so opise rastlin in jih predstavili v obliki plakatov. V tretjem letniku biotehniške gimnazije so se dijaki pod mentorstvom učiteljev kmetijstva, športne vzgoje, slovenščine in angleščine udeležili medpredmetne povezave in pohoda na Pokljuko. Pri kemiji so dijaki sami izdelali zeliščno milo. V okviru laboratorijskih vaj so dijaki izvedli ekstrakcijo kofeina iz surove kave, izolacijo limonena iz pomarančnih lupin in ekstrakcijo kapsaicina iz pekoče paprike. Pri angleščini so dijaki predstavili uporabnost in legende o izbranih zeliščih s pomočjo elektronskih prosojnic in govornega nastopa, nastala pa je tudi knjižica, v kateri so zbrane predstavljene zdravilne rastline. V četrtem letniku smo od septembra 2013 naprej so dijaki pri biotehnologiji izvedli različne raziskave in napisali o tem projektno nalogo. Vsebine projektnih nalog so bile zelo pestre: preizkušanje protibakterijskega delovanja zelišč, pridobivanje eteričnih olj, analize in izdelava domačih skutnih namazov, zeliščnih sirov, zeliščnih jabolčnih kisov in pic z zelišči. S pomočjo hmelja so pridelali domače pivo, gojili peteršilj in baziliko v akvakulturi, izdelali kreme in mehčalec z eteričnimi olji, izvedli tržno raziskavo prodaje domačih zeliščnih pripravkov, posebej zanimiva pa je bila raziskava vpliva kofeina na psihofizične sposobnosti srednješolcev. Pri angleščini so se dijaki naučili osnovnih pravil, kako povzetek projektne naloge pravilno prevesti iz slovenskega v angleški jezik. Da bi spoznali še strokovne izraze o zeliščih v nemškem jeziku, pa bodo dijaki pri nemščini izdelali in predstavili še plakate o enem od ključnih zelišč, ki so ga uporabljali pri projektnem delu pri biotehnologiji. Načrtovani končni izdelek šolskega razvojnega projekta je vodnik za učitelje, ki bo vseboval načrte za izvedbo omenjenih aktivnosti, učna gradiva in primere nekaterih izdelkov dijakov. Ocenjujemo namreč, da so raznolike oblike pouka, ki smo jih v šolskem razvojnem projektu uporabili, učinkovite in uporabne tudi za učitelje in dijake drugih šol. 7 TRIJE MESECI NA KMETIJSKI ŠOLI GRM IN BIOTEHNIŠKI GIMNAZIJI Besedilo: koordinatorica projekta Mateja Prus, prof. V okviru programa Comenius individualna mobilnost sta za tri mesece Kmetijsko šolo Grm in biotehniško gimnazijo obiskali Anais Guerin, in Marine Huret. Anais in Marine prihajata iz partnerske šole EPLEFPA Armand Fallieres, iz kraja Nerac v južni Franciji. Dijakinji sta preživeli tri mesece v 3. d in sta sodelovali pri pouku angleščine, podjetništva, laboratorijskih vaj, umetnosti, športni vzgoji in praktičnem pouku - predvsem na področju konjereje. S profesorico Jožico Cerovšek pa sta se individualno učili slovenskega jezika. Zelo hitro sta se vživeli v novo okolje. Med tednom sta bivali v dijaškem domu, konec tedna pa pri družinah naših dijakov in profesorjev. Anais je med vikendi bivala pri družini Eve Camloh, medtem ko je Marine imela več nadomestnih družin. Obveznosti na matični šoli sta dijakinji opravljali na daljavo, in sicer v času prostih ur in v popoldanskem času. Pouk je večino časa potekal dvojezično, torej v slovenščini in angleščini, s čimer so novo znanje in izkušnjo pridobili tudi naši dijaki. »Slovenski jezik je bil za naju težak. Razumeva le nekaj besed, na primer, hvala, dober tek, ne razumem ...« v šali pove Anais. »Življenje in delo na šoli sva dobro spoznali in kmalu ugotovili razlike. V Sloveniji se pouk konča prej. Večina dijakov odide domov in se popoldne lahko posveti drugim aktivnostim. Pri nas v Franciji pouk traja do petih popoldne in večinoma bivamo v dijaškem domu. Časa nam ostane samo za učenje.« pove Marine in za konec še doda: »Odločitev oditi od doma za tri mesece in v državo, ki je nisva poznali, je bila težka, vendar prijetna in nama je prinesla veliko novih izkušenj, znanja ter številna prijateljstva. Zahvaljujeva se vsem, ki ste nama kakorkoli pomagali, naju med vikendi vzeli k sebi domov in nama omogočili, da še bolje spoznava življenje v vaši državi. Tukaj sva se počutili odlično in zagotovo vas bova še kdaj obiskali.« Kot koordinatorica projekta bi se rada zahvalila vsem, ki ste pomagali, da sta se dijakinji pri nas dobro počutili in vsem, ki ste dijakinji med vikendi vzeli k sebi. Med vikendi so Anais in Marine gostili: Eva Camloh, Nina Cujnik, Patricija Mravinec, Katja Srebrnjak, Petra Bizjak, Andreja Bartolj Bele, Urška Ogrinc in Irena Avsenik. HAMLETOVA IZPOVED Besedilo: Tim Gornik, 4. b Dijaki 4. letnikov tehniške gimnazije si bodo v letošnjem šolskem letu ogledali gledališke predstave na temo maturitetnih besedil pri slovenščini, in sicer Hamlet, Veliki briljantni valček, Fiziki in Kralj na Betajnovi. 16. 12. 2013 smo si dijaki 4. a in 4. b ogledali prvo predstavo – Shakespearjevo dramo Hamlet. Igrana je bila v ljubljanski Drami. Predstava se je začela ob 19.30, trajala jepribližno 2 uri in pol. Drama je uprizarjala življenje mladega Hamleta, smrt njegovega očeta ter grešnost njegove matere. Ta drama pa ni prikazovala tradicionalne predstave, kot je prikazano v Shakespearjevem literarnem delu, temveč si je režiser omislil novodobnega Hamleta. Še vedno se zgodba odvija na dvorcu Elsinor na Danskem, prirejen pa je čas dogajanja, kar je razvidno iz uporabe nekaterih rekvizitov. To je bila tudi ena izmed morebitnih slabosti neupoštevanje knjige, saj so bili le redki prizori točno taki kot v knjigi, kar je pripomoglo k manjši zmedi gledalcev med predstavo. V predstavi so nastopali naslednje osebe: Hamlet, Horatio, duh kralja Hamleta, Gertruda, kralj Klavdij, Gildestern in Rozenkranc, Polonij, Laert, Ofelia, gledališki igralci ter grobar. V glavnih vlogah so igrali: Marko Mandič (Hamlet), Jernej Šugman (kralj Klavdij), Nataša Barbara Gračner (Gertruda), Alojz Svete (Polonij), Polona Juh (Ofelia), Aljaž Jovanovič (Laert) idr. Gledališka igra je bila kljub drugačnosti zanimiva, saj so bili igralci zelo dobri ter tudi sama predstava je bila zelo kvalitetno odigrana. Za na konec pa osebna pripomba … igra je bila še bolj posebna, saj niso uporabljali Shakespearovega jezika, ki postane po kratkotrajnem recitiranju zelo dolgočasen. 8 OBISK LJUBLJANSKEGA KNJIŽNEGA SEJMA Besedilo: Hana Flajnik, 2. a 22. novembra 2013 smo se dijaki 1. e, 2. a, 2. b, 4. e in 4. f razreda Srednje kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije udeležili 29. knjižnega sejma v Ljubljani, ki je potekal v Cankarjevem domu. Ta se je začel že 20. novembra in za obiskovalce zaprl vrata 24. novembra. V dopoldanskem času smo si ogledali stojnice, na katerih so razstavljavci (teh je bilo okoli 100 – npr. Mladinska knjiga založba, Cankarjeva založba, Sidarta in drugi) razstavljali knjige in druge knjižne poslastice. Takrat smo lahko tudi kupili knjige, ki so bile ponekod ponujene po nižji ceni kot v redni prodaji in si v živo ogledali pogovore in intervjuje z znanimi pisatelji ter predstave, ki so se odvijale na sejmu. Po dvournem sprehodu med stojnicami je sledil čas za ogled gledališke predstave Nepremagljiva enajsterica, ki jo izvaja Anton Podbevšek teater iz Novega mesta. Predstava je govorila o trdem delu, sreči in pravih vrednotah. MEDPREDMETNA POVEZAVA – SALZBURG 1. letniki naše biotehniške gimnazije so v mesecu decembru 2013 v okviru šolske medpredmetne povezave obiskali avstrijsko mesto Salzburg. Pri predmetu glasba so na pobudo in pod mentorstvom profesorice Vesne Starc ustvarjali izvirne izdelke na temo Wolfganga Amadeusa Mozarta. SODOBNI MOZART Besedilo: Alja Lavrič, 1. b; Ilustracija: Ana Kolenc, 1. b Leta 1980 se je v premožni glasbeni družini rodil deček. Ime mu je bilo Wolfgang Amadeus Mozart. Njegovi starši so bili glasbeniki, zato so tudi Amadeusa učili igrati na inštrumente. Izkazalo se je, da je zelo nadarjen. Ker sta bila starša glasbenika, so veliko potovali. Njegov dan je vseboval ogromno glasbe. Gledal je starša, kako se pripravljata na glasbene nastope, spremljal ju je na koncertih in tako je že pri šestih letih letih postal slaven. Izdal je svojo prvo zgoščenko in takoj za tem je sledila turneja. Na turneji ga je spremljala njegova mama. Bila mu je v ogromno podporo, saj je bil nanjo zelo navezan. Tako so minevala leta. Prejemal je vse možne glasbene nagrade in kmalu je postal prava najstniška zvezda. Oboževalci so ga oblegali na vsakem koraku, večino časa je preživel na turnejah in koncertih ter na družabnih dogodkih. Zaradi slave mu je bilo na trenutke mu je bilo teško, ampak ob strani mu je stala njegova mati, dokler ni zaradi bolezni umrla. Amadeusa je to zelo potrlo. Začela so se obdobja depresije, ki so jih prekinila obdobja produktivnosti in povzignjenega razpoloženja. Žalost je začel utaplajti v alkoholu. Njegova prljubljenost pri ljudeh je upadala, začel pa je zapravljati denar in na koncu je obubožal. Navajen je bil življenja v razkošju, ampak tega si ni mogel več privoščiti. To ga je le še bolj žalostilo. Umrl je, mdtem ko je preboleval obdobje depresije. Sedaj se ga ljudje spominjajo kot zelo pomembnega in uglednega glasbenika, ki nam bo za večno ostal v spominu. Wolfgang Amadeus Mozart: SMRT Besedilo: Taja Kuselj, 1. b Mozart je umrl v jeseni 1719 na Dunaju, ko je bil star 35 let. Razlog njegove smrti bo večna uganka. Vzrok smrti naj bi bila huda vročinska bolezen. Obstaja več kot deset različnih teorij, kaj naj bi to vročino povzročilo. Obdukcija trupla ni bila nikoli storjena. Dr. Edvard Guldener von Lobez, ki je truplo pregledal, tudi ni našel nikakršnih dokazov o nasilni smrti. Ker so se v 18. stoletju uporabljala množična grobišča, za Mozartom ni ohranjenih kosti in las, da bi opravili analizo. Zanesemo se lahko le na priče Mozartove smrti. Nepričakovano je zbolel. Imel je visoko vročino, glavobole, napade potenja, dramatične otekline ter bolečine v 9 rokah in nogah. Po dveh tednih je bilo njegovo telo videti kot »balon«. Bilo mu je bilo še slabo, bruhal je, imel je drisko, bolečine v mišicah, srbečico in zelo je smrdel. Bil je tako razdražljiv, da je iz spalnice pregnal tudi svojega ljubljenega kanarčka. Petnajst dni po začetku bolezni je imel krče, nato pa je padel v komo in umrl. Očitno to, kar je ubilo Mozarta, ni bilo nalezljivo. Nekaj dni pred njegovo smrtjo pa je njegov sin opazil vse znake, ki kažejo na možnost zastrupitve. Najverjetnejša teorija, ki so jo razvili strokovnjaki, je, da je Mozart umrl zaradi trakulje. Možno je tudi, da je svinjski kotlet kriv za glasbenikovo okužbo in smrt. Mozart Njegove oči so že dolgo zaprte, njegovo telo je že dolgo strohnelo, njegove kosti so v prah bile strte, a mnoge oči so vanj zdaj zazrte. Njegova je glasba bila v uteho, bila je v grozo, žalost, veselje, ta glasba – nastala pod borno je streho, bila bila je igrivost, otožnost, hrumenja. Bila je napev, napev iz nebes, bil to je glas, glas od boga. bila je največje čudo čudes, božji napevi iznad neba. Oropan bil kmalu je svojih kreposti – dolgo življenje mu ni bilo dano. smrt ga je vzela v cvetu mladosti. smrt je prišla – prehitro, prerano. Primož Fabjan, 1. b Mozart Nekega dne rodil se je otrok, Ki mu je šlo igranje klavirja od rok. Potoval je od dvora do dvora, Dokler si ni vzel malo odmora. Ko star je bil komaj dvanajst let, Je šel v London eno opero zapet. Odločil se je, da iz Salzburga bo šel, Ker bi rad boljšo plačo zase imel. Mozart je na Dunaju samostojni skladatelj postal, Ker mu dobre službe ni nobeden dal. Ko bil je malo depresiven in pijan, So njegova dela kar prihajala na plan. Na žalost je bil Mozart zelo bolan In petega decembra tudi pokopan. Mozart bo za vedno mojster ostal, Saj so njegova dela res ''vau''. Mozart je car Mozart je skladatelj pravi, le malokdo se mu lahko ob rob postavi. če hočeš note postavljati bolje moraš imeti veliko talenta in volje. Čudežni deček postati, duše človeške s simfonijami uspavati, to le takemu umetniku uspe kot veliki mozart je. Domen Žnidaršič, 1. b Matija Vidmar, 1. b a) Mozart je bil sprva … skladatelj b) glasbeno delo z vmesnimi dramskimi vložki c) Mozartov "morilec" Antonio č) še eden izmed znanih klasicistov (Joseph Haydn) d) eno izmed mest, kjer je Mozart nastopal na začetku svoje kariere e) Mozart je bil po poklicu … f) stanje, ko človek izgubi ves svoj denar g) ena izmed Mozartovih komičnih oper KEMIJSKO-DOMIŠLJIJSKI KOTIČEK PEPELKA MALO DRUGAČE Besedilo: Veronika Hrovat, 1. b Pepelka je bila mila in dobrosrčna deklica, ki ji je že v rani mladosti umrla mati. Nadomestila jo je mačeha s svojima dvema hčerama, ki se niso do Pepelke obnašale prav nič lepo. Nalagale so ji najtežja dela in jo ves čas zbadale. Ko je Pepelka tistega nesrečnega dne želela na prinčev ples, jo je mačeha zavrnila, češ, da mora prej prebrati lečo iz pepela. V pravljici, ki jo vsi poznamo, je morala Pepelka prositi za pomoč ptice, a v naši ne bo tako … Pepelka se je potrudila in potočila solzo ob mačehini »nemogoči« zahtevi, a v resnici se je komaj zadržala, da se ni na ves glas zasmejala. Prav dobro je vedela, da je opravilo popolnoma enostavno in zanj potrebuje le nekaj minut. Takoj, ko ji je mačeha obrnila hrbet, se je polna energije lotila dela. Pobrskala je pod svojo, od pepela umazano odejo in izpod nje izvlekla snežno belo haljo za poskuse, čeprav sploh ne bo delala z nevarnimi snovmi … V zidu je 10 med opekami poiskala šesto vrsto in odstranila tretjo opeko z leve. Potegnila je za ročico in opeke so se umaknile mizi, polni kemijskih instrumentov. Malo je pobrskala in hitro našla, kar je potrebovala. To je bilo navadno sito. Lečo in pepel je presejala v dveh minutah. Še en poteg ročice in miza je bila na svojem mestu v steni. Mačeha je bila presenečena, da je bilo to delo mogoče opraviti v tako kratkem času. A bila je premetena. Pepelki je še enkrat naložila enako delo, le da je podvojila količino leče. Bila je prepričana, da bo v drugo ugotovila, kako si je deklica pomagala. Ko ji je Pepelka čez pet minut pod nos pomolila skledo polno leče, mačehi ni bilo jasno nič več kot prej. Toda stvar jo je začela zanimati. Ali bi znala Pepelka na tak čudežen način prebrati še kaj drugega? Dolgo je razmišljala, nato pa se je le spomnila, poklicala Pepelko in ji izročila vrečo soli in peska. Pepelka je zmes raztopila v vodi, prefiltrirala in vodo uparila. A mačeha se ni dala ugnati. Spomnila se je, da prav gotovo ni mogoče ločiti dveh tekočin, zato je Pepelki izročila steklenico z oljem in vodo. Pepelka ni potrebovala drugega kot lij ločnik. Nato je mačeha zmešala prst in vodo. Tokrat je Pepelka potrebovala malo več časa, saj je morala počakati, da se je prst usedla na dno posode. Mačeha pa jo je že pričakovala s kupom slame, v kateri so bili skriti žeblji, ki pa jih je Pepelka pobrala z magnetom. Mačeha si je izmišljevala vse vrste kombinacij, a Pepelka je vsako ločila brez težav. Na koncu je mačeha morala priznati poraz. Poklapana se je odpravila v Pepelkino sobico in jo prosila, naj ji razloži vse skupaj. Pepelka jo je dobrosrčno naučila osnov kemije in ločevanja zmesi. Mačeha je bila navdušena. Prvič v življenju je bila zadovoljna s svojo pastorko. Skupaj sta ustanovili družinsko podjetje »Pepelka&hudobnica«, preko katerega sta prišli do številnih ugotovitev na področju kemije, hkrati sta tudi mastno zaslužili. Kaj pa ples? Nanj sta obe z mačeho popolnoma pozabili. Imeli sta preveč dela z reševanjem človeštva. Pa princ? Kar se Pepelke tiče, naj se poroči, s katero se hoče. Tako ali tako je bebav razvajenec, ki ne zna ceniti moči razuma. KEMIJSKI UTRINEK ZAGORELE SO LUČKE, ZAIGRALE SO GLASBENE ČESTITKE, PRIŽGALI SO SE KALKULATORJI Z IZTROŠENIMI BATERIJAMI … … potem, ko smo jih dijaki 3. a in 3. b zvezali z doma narejenimi galvanskimi členi. Za izdelavo galvanskih členov smo uporabili najrazličnejše kombinacije materialov, kot so kovanci iz različnih kovin, matice, podložke, limone, jabolka, alkoholni kis, raztopine kuhinjske soli, sestavni deli iztrošenih mobilnih naprav, papirnate brisače, alufolija, grafitni svinčniki ipd. 11 KEMIJSKA KRIŽANKA Avtorica: Veronika Hrovat, 1. b Vodoravno: 1. Sol je pri sobni temperaturi (oblika) _ _ _ _ _ _ _. 2. Vodni raztopini kuhinjske soli se reče _ _ _ _ _ _ _. 3. Soli so električni _ _ _ _ _ _ _ _ _ _. 4. Pridelovalec soli je _ _ _ _ _ _ _. Navpično: 5. Slovensko ime za Salzburg je _ _ _ _ _ _ _ _ _. 6. Sol se živilom dodaja zaradi okusa, pa tudi za daljšo obstojnost, torej je _ _. 7. Kuhinjski soli se ponavadi dodaja _ _ _. 8. Kameni soli se reče tudi _ _ _ _ _. BRIHTNE BUČE BAJNOFA TEKMUJEJO MEDNARODNO TEKMOVANJE MLADIH REJCEV CREMONA, ITALIJA Besedilo: Barbara Zajc, 2. c Kot zmagovalka III. mednarodne šole mladih rejcev, ki je potekala na kmetijski šoli Grm v Novem mestu, sem se skupaj s Petro Firm udeležila mednarodnega tekmovanja mladih rejcev. Tekmovanje je potekalo od 23. do 25. 10. 2013 v Cremoni v Italiji. Po šestih urah vožnje je že prvi dan potekal žreb telic. Vsak tekmovalec je dobil tudi usnjeno uzdo in svojo tekmovalno številko. Razdelili so nas v dve skupini (starejši in mlajši). Kasneje smo imeli nekaj časa za trening vodenja. Sledil je še spoznavni večer. Navsezgodaj zjutraj naslednji dan smo oprali telice. Pranju je sledilo ocenjevanje krav in pa zagovor, zakaj smo kravo postavili na končno mesto. Na koncu nam je mednarodni sodnik pokazal, kako in zakaj bi on uvrstil določeno žival. Sledilo je striženje. Da smo telice pobrili in jih profesionalno pripravili, smo imeli na voljo le uro in pol časa. Takoj za tem smo morali telice odpeljati v ring, kjer je naše delo ocenil sodnik. Razvrstil nas je od najboljšega do najslabšega in vsakemu razložil svojo odločitev ter podal še nekaj nasvetov za vnaprej. Najboljši trije iz vsake skupine so dobili tudi plakete. Za tem smo se udeležili še vsesplošnega kviza o razstavah. Preostanek dneva nas je večina porabila za trening vodenja. Zadnji dan smo imeli zgodaj zjutraj razstavo telic, ki pa ji je sledilo tekmovanje v vodenju. Pri vodenju je vsak svojo telico vodil z usnjeno uzdo, ki smo jo dobili prvi dan. Pri izbiri zmagovalca so odločale malenkosti. Kljub močni mednarodni konkurenci sva se s Petro, vsaka v svoji skupini, odlično uvrstili. TEKMOVANJE IZ POZNAVANJA SLADKORNE BOLEZNI Besedilo: Ana Zupančič, 1. a Pravijo, da je sladkorna bolezen epidemija tretjega tisočletja. Je ena najbolj razširjenih kroničnih bolezni in njena pogostost se vsako leto povečuje. Po ocenah IDF (International Diabetes Federation) ima sladkorno bolezen kar 7 % svetovnega prebivalstva, v Sloveniji pa je okoli 120.911 sladkornih bolnikov. Sladkorna bolezen je presnovna motnja, pri kateri gre za trajno zvečano raven krvne glukoze. Nastane kot posledica nezadostnega izločanja inzulina ali njegovega pomanjkljivega delovanja. Povišana koncentracija glukoze je za organizem zelo škodljiva, saj s časoma lahko privede do nepopravljivih okvar vseh organov. Sladkorna bolezen za enkrat ni ozdravljiva, zato sta zelo pomembni preventiva in skrb za zmanjšanje vpliva dejavnikov. Zaskrbljujoč je podatek, da zaradi prekomerne 12 telesne teže in nezdravega življenjskega sloga tudi v Sloveniji za sladkorno zboleva čedalje več mladostnikov. Da bi mlade seznanili s tem hitro rastočim problemom ter jih naučili ukrepati v primeru pojava bolezni, Zveza društev diabetikov Slovenije vsako leto organizira tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni. Tekmovanje se je letos odvijalo že petnajstič, na njem pa je sodelovalo več lot 370 osnovnih in srednjih šol. Učenci in dijaki smo svoje znanje najprej pokazali na šolskem tekmovanju, trije najboljši pa so se uvrstili na državno tekmovanje. Našo šolo smo na državnem tekmovanju zastopale Katja Povše, Urška Beg in Ana Zupančič. Tekmovanje je potekalo v soboto, 9. novembra 2013, v Osnovni šoli Šoštanj. Vse tri smo pokazale, da sladkorno bolezen dobro poznamo, saj smo se v šolo vrnile z dvema srebrnima (Povše, Beg) in enim zlatim (Zupančič) priznanjem. Pri samem tekmovanju pa se mi ne zdijo pomembni zgolj rezultati, ampak predvsem to, da smo skozi priprave osvojili številna znanja s področja zdravega življenjskega sloga, ki nam bodo koristila v vsakodnevnem življenju. TEKMOVANJE IZ LOGIKE Besedilo: Mojca Vrečer, prof. Člani aktiva za matematiko smo v petek, 27. 9. 2013, organizirali Šolsko tekmovanje iz logike. Tekmovanja se je udeležilo 30 dijakov gimnazijskega in tehniških programov. Deset dijakov je osvojilo bronasta priznanja in to so: Veronika Hrovat, Matija Vidmar, Jan Gole, Ladeja Bohorič, Rok Pezdirc, Jure Oblak, Urška Petan, Nina Menič, Janja Jeglič in Nina Rešetič. Pet dijakov (Veronika Hrovat, Ladeja Bohorič, Rok Pezdirc, Jure Oblak in Nina Menič) se je v soboto, 9. 11. 2013, udeležilo državnega tekmovanja, ki je potekalo na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Veronika Hrovat iz 1. b je osvojila srebrno priznanje. In kako logično razmišljate vi? Da bi izvedeli odgovor, se lahko spoprimete s spodnjo nalogo, ki je doletela naše letošnje tekmovalce - Otok alternativcev: Domačini na tem otoku izmenoma govorijo resnico oziroma neresnico. Tokrat je vsak od štirih domačinov (označimo jih z A, B, C in D) dal dve izjavi, eno resnično in eno neresnično. A: Če sta na otoku zlato in srebro, potem je tam tudi platina. A: Na otoku je zlato ali srebro. B: Če je na otoku zlato, potem je tam tudi platina. B: Če je na otoku platina, potem je tam tudi srebro. C: Če je na otoku zlato platine pa ni, potem na otoku ni srebra. C: Na otoku ni platine ali pa ni zlata. D: Če je na otoku baker, potem srebra ni. D: Na otoku ni platine ali pa ni bakra. Kakšna je prva izjava otočana A?_________ Kakšna je prva izjava otočana B? __________ Kakšna je prva izjava otočana C?__________ Kakšna je prva izjava otočana D?_________ Ali je na otoku zlato? __________ Ali je na otoku srebro? __________ Ali je na otoku platina? _________ Ali je na otoku baker?_________ MEDNARODNO CVETLIČARSKO TEKMOVANJE V VARAŽDINU Besedilo: Monika Murenc, 3. f V petek, 27. 09. 2013, smo se učenci cvetličarskih programov odpravili v Varaždin. Tam je potekalo mednarodno cvetličarsko tekmovanje, ki sva se ga udeležili tudi dve dijakinji naše šole - Katja Vrtin in Monika Murenc. Skupaj s pomočjo najinih mentoric profesoric Sabine Nemanič in Andreje Bartolj Bele smo se že v šoli pripravljale na izdelavo cvetličnih kreacij. Tema letošnjega tekmovanja je bilo cvetlično okrasje na telesu. Predhodno smo si lahko pripravili osnovo iz neživega cvetličarskega materiala, nanjo pa smo morali pritrditi cvetje in zelenje, ki smo ga dobili na tekmovanju in zanj 13 nismo vedeli vnaprej. Vsi smo imeli na razpolago enako vrsto in količino cvetja. Za samo delo smo imeli eno uro časa. Svoje kreacije smo morali namestiti na črno oblečena krojaška stojala. Sama sem za svojo obleko izbrala naravne materiale. Uporabila sem posušene liste rogoza in til, s čimer sem ustvarila za oko prijeten kontrast tako v strukturah kot tudi v materialih samih, barve pa so se med seboj dopolnjevale. Konstrukcijo sem izpopolnila s cvetjem, ki je bilo na voljo. Med delom sem zelo uživala. Katja se je skupaj z mentorico Sabino Nemanič odločila za drugačno osnovo, ki je bila iz umetnih materialov, nanjo pa je z lepilom za cvetje namestila cvetove. Tudi letos se mi je izbira naravnih materialov in tehnika izdelave obrestovala, saj sem dosegla prvo mesto, s čimer sem potrdila, da tudi lansko prvo mesto na Varaždinskem mednarodnem tekmovanju ni bilo zgolj slučaj. DRŽAVNO TEKMOVANJE – ETNOLOŠKE IN KULINARIČNE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE Besedilo: Sonja Brcar in Gašper Gole, 4. d V torek, 16. 04. 2013, je v Hiši kulinarike potekalo že petnajsto državno tekmovanje mladih raziskovalcev Etnoloških in kulinaričnih posebnosti Slovenije. Tematika tekmovanja je bila Zelišča in začimbnice. V raziskovalni nalogi, s katero sva se udeležila kulinaričnega tekmovanja v Novem mestu, z naslovom »Začimbnice – vir zdravja in dobrega počutja«, sva poizkušala zapisati čim več podatkov o uporabi le-teh v kulinariki in možnosti zdravljenja ter shranjevanja začimbnic. Naloga se nanaša predvsem na področje, kjer živiva, to je Dolenjska (Šentrupert in širša okolica). Tako sva obiskala nekaj vaščanov s Homa, iz Šentruperta, Slovenske vasi in Prelesja ter jih povprašala o uporabi, gojenju in shranjevanju začimbnic nekoč. Začimbnice so od nekdaj pomembne. Uporabljajo se skoraj v celotni prehrani kot dodatek k jedem za boljši okus. Primerne so za vse vrste jedi, za zajtrk, kosilo in večerjo. Pred časom so imele veliko vlogo tudi pri zdravljenju različnih obolenj. Ker se nama je zdelo to zanimivo, sva izbrala nekaj receptov za pripravo »zeliščnih« jedi in sokov. Nalogo sva si zastavila tako, da sva najprej prebrala literaturo o začimbnicah, nato pa pridobila podatke iz ustnih virov o tem, katere začimbnice so gojili, obirali in shranjevali ter v kakšne namene so jih uporabljali. Iz pridobljenih podatkov sva izbrala ožji krog začimbnic (luštrek, peteršilj, zelena, drobnjak, kumina, bazilika, timijan, rožmarin, pehtran, žajbelj, majaron) ter jih podrobneje opisala. Prišla sva do ugotovitve, da danes gospodinje na podeželju uporabljajo večinoma enake začimbnice, le da jih kupujejo v trgovini, nekoč pa so jih vestno gojile doma. Iz odgovorov starejših ljudi, ki sva jih obiskala, je razvidno, da je za pripravo potice najpogosteje uporabljen pehtran, ki se je večkrat znašel tudi v štrukljih. Za kisanje zelja pa je bila glavna začimba kumina, po domače »kimelj«. Najina naloga je sestavljena iz dveh delov: teoretičnega, v katerem sva predstavila začimbnice na splošno (njihovo uporabo, shranjevanje, zdravilne učinke) ter praktičnega dela, v katerem so zbrani recepti in predstavljena anketa o začimbnicah na splošno. V vsebino sva vključila literaturo starejših sogovorcev ter literaturo, ki sva jo našla v knjižnici. Na tekmovanju sva dobila veliko pohval in priznanje za sodelovanje. JERICA ZMAGALA NA OLIMPIJADI POKLICEV Besedilo in fotografija: Andreja Bartolj Bele, prof. Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču je 24. in 25. januarja 2014 potekal sejem Informativa, kjer so si lahko bodoči dijaki in študentje na enem mestu ogledali možnosti nadaljnjega izobraževanja. V okviru tega dogodka je poleg ostalega pestrega dogajanja potekalo tudi izbirno tekmovanje za udeležence »Euroskills« oziroma olimpijada poklicev. Šest mladih cvetličarjev iz cele Slovenije, sicer finalistov lanskega tekmovanja na sejmu Flora, se je pomerilo v šestih temah. Finalisti so tekom leta nenehno izpopolnjevali svoje znanje in se intenzivno pripravljali na končni obračun. Tekmovanja se je udeležila tudi JERICA ŽUŽEK iz Grma Novo mesto – centra biotehnike in turizma, ki je pod mentorstvom SABINE NEMANIČ blestela s svojimi cvetličnimi kreacijami. Tekmovalci so imeli 6 enakovredno težkih nalog, ki so jih tekom dveh napornih dni morali izvesti povsem samo14 stojno. Vnaprej pa seveda niso vedeli, kakšne te naloge bodo, kakor tudi ne, katero cvetje bo na voljo. Tekmovanje je potekalo v naslednjih nalogah: 1. POSTAVITEV IN UREDITEV PROSTORA - Cvetličarna za vsak dan 2. IZDELAVA VENCA - Žalni venec skozi čas 3. IZDELAVA V ROKI VEZANEGA ŠOPKA - Hitropotezni šopek 4. ARANŽMA V POSODI - V dvoje je lepše 5. ARANŽIRANJE DARILA - Svečana opojnost 6. DEKORACIJA V PROSTORU – Valentinovo Jerica se je s posebnimi in zanimivimi kreacijami odlično odrezala. Prvo mesto pa je njej in mentorici prineslo vozovnico za »Euroskills«, ki bo oktobra v Francoskem mestu Lillu. Tamkaj bo barve Slovenije Jerica Žužek zastopala skupaj s Simono Romih iz Celja. EKO KOTIČEK BODIMO OSVEŠČENI Besedilo: Anica Strojin, prof. in mentorica Naša šola v letošnjem šolskem letu drugič sodeluje v projektu »Pozor(!)ni za okolje«, ki v sodelovanju z družbo Goodyear Dunlop Sava Tires spodbuja srednje šole, komunalna podjetja in občine, da se usmerjajo k odgovornem ravnanju do okolja, izobraževanju mladih o pomenu preprečevanja nastajanja odpadkov, o njihovem ločevanju, recikliranju in ponovni uporabi. Naš načrt za letošnje šolsko leto je usmerjen v: - skrb za urejenost šole in okolice, - nadaljevanje zbiranja ločenih odpadkov, - urejanje okolice šole, - opozarjanje na varčevanje z vodo in električno energijo - ozaveščanje dijakov, študentov, zaposlenih, gostov, obiskovalcev in vseh drugih, ki prihajajo na našo šolo, kako učinkovito skrbeti za ohranjanje čiste narave, - vzgajanje vseh, ki živijo s šolo in okoljem, kako najbolje delovati in sodelovati med sabo v dobrobit nas posameznikov in družbe. Delovanje naše šole je tudi sicer v celoti povezano z okoljem, skrbjo za notranjo in zunanjo podobo šole, šolske okolice ter obdelovanjem šolskega posestva, ki je ob sami šoli ter na nekaterih lokacijah v okolici Novega mesta. Povezano je tudi z vzgojo za ustvarjalne in napredne dijake in študente, ki bodo nadaljevali delo doma in na mestih, kjer bodo zaposleni. V samih programih, ki jih izvajamo na šoli, so vsebine pri posameznih predmetih in modulih zastavljene tako, da povezujemo teorijo in prakso, kar pomeni, da se veliko dela odvija v laboratorijih, delavnicah in na posestvu in se tako na praktičen način prikazuje, kar spoznavamo v teoriji. DOBROTA NI SIROTA DOBRODELNOST NAŠIH CVETLIČARK Besedilo in fotografije: Andreja Bartolj Bele, prof. Kot vsako leto je tudi letošnje šolsko leto (18. 11. 2013) v Kranju potekalo tekmovanje v izdelovanju adventnih venčkov za slovenske dijake cvetličarskih programov. Tekmovanja se je udeležilo 13 tekmovalcev iz skoraj vseh kmetijskih šol v Sloveniji. Našo šolo so pod mentorstvom profesoric Sabine Nemanič in Andreje Bartolj Bele zastopale dijakinje 2. in 3. letnika programa cvetličar - Katja Vrtin, Nina Pungerčar in Monika Murenc. Tekmovanje je v organizaciji Biotehniškega centra Naklo potekalo v Mestni knjižnici v Kranju, po tekmovanju pa smo imeli mentorji in tekmovalci voden ogled mesta Kranj in njegovih znamenitosti. V prijetnem vzdušju, ki je bolj spominjalo na druženje kot na tekmovanje, smo si bili učitelji mentorji edini, da takšna tekmovanja pomenijo poleg resnega dela tudi spoznavanje vrstnikov iz drugih šol. Tekmovanje samo je trajalo eno uro, tekmovalci pa so material prinesli s seboj. Prekrasne in zelo profesionalne izdelke so organizatorji razstavili najprej v Mestni knjižnici v Kranju, nato pa še v Mestni hiši v Ljubljani, kjer je v 15 soorganizaciji tamkajšnjega Rotary cluba potekala dražba venčkov. Zbrana sredstva so bila namenjena v dobrodelne namene. Tako naše dijakinje niso bile samo izdelovalke, pač pa tudi dobrodelnice. Lep namen je izkazala tudi naša šola, ki je brezplačno prispevala material za izdelavo venčkov. DECEMBRSKI BAZAR S KONCERTOM Besedilo: Vojka Zupančič, prof. in vodja dijaške skupnosti Dijaška skupnost Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije je letos že devetič zapored priredila decembrski bazar, ki je potekal v sredo, 4. decembra 2013, v prostorih šole pod Trško goro. Na bazarju so s svojimi izdelki sodelovali dijaki, študentje Višje strokovne šole, še posebej se je predstavil dijaški dom z izdelki. K dobrodelni akciji so prispevali tudi člani društva Grmčani s svojimi dobrotami ter zaposleni, in sicer z izdelki na stojnicah. Obiskovalci so lahko nakupovali raznovrstna izvirna in uporabna darila, okraske za jelko, pletene izdelke, adventne venčke, nakit, voščilnice, izdelke iz lesa, seveda pa so se lahko tudi posladkali z izvrstnim domačim pecivom. Otvoritev bazarja je spremljal izredno zanimiv kulturni program dijakov. Dijaški pevski zbor nas je razveselil s svojim ubranim petjem, uživali smo lahko ob nastopih plesalcev, navduševali so nas lepi vokali naših dijakov in dijakinj, dijaški orkester pa nas je s svojimi zvoki ob koncu koncerta nežno popeljal v praznične decembrske dni. Zelo smo zadovoljni z izkupičkom bazarja, ki je letos znašal nekaj več kot 1750 EUR. Zbrana sredstva bodo tudi v letošnjem letu namenjena najbolj pomoči potrebnim dijakom naše šole. Hvala vsem, ki ste nam s svojim prispevkom pomagali uspešno izpeljati to dobrodelno akcijo. 16 LITERARNI KOTIČEK ZMOTA (Sabina Resman, 1. e) PTICA (Sonja Brcar, 4. d) HRAST (Sonja Brcar, 4. d) Človek človeka prizadene, čeprav tega ne želi. Z besedo mu dih odvzame, da kar naenkrat ne ve, kaj rekel bi. Ptica sem. Ptica, ki ne zna leteti, saj v kletki ujeta moram živeti. Sprva si majhen nič. Nato malo zrasteš in postaneš hrastič. Včasih se mi ideja porodi: »Oh, ko vsaj leteti znala bi. Tako bi letela, brezskrbno letela, ves svet bi s krili objela, na mehkih oblakih sedela, bi pela, in bila bi neskončno vesela!« A kaj ko sanje minejo en-dva-tri in že mi realen svet življenje greni. Rasteš počasi, elegantno, mirno, postajaš vse večji, med tiho rastjo. Začuden strmi pred sebe kot mala miš, ki jo mačka v gobcu drži. Moli naj jo spusti, a njej niti malo mar zanjo ni. Prav tako delamo ljudje. Naredimo stvari, izrečemo reči, ki jih ne bi smeli. A mi to vseeno storimo, pri tem pa se ne zavedamo, kakšno škodo lahko enemu človeku povzročimo. Zopet sem samo ptica. Majhna nebogljena stvar, saj kupili so me za denar. Lep si, v svoji veličini pisan, v resnici lepši, kot v pravljicah narisan. Vsemogočni razprostiraš veje do neba, korenine pa globoke sežejo do skritega zlata. Gozdnim živalim zavetje ponujaš, jeseni nam pisanje barve dolguješ. V tvojih plodovih lepota se skriva, v plesu vetra se listje zaziba. Vsa tvoja lepota pa je v črnino ovita, saj v pepelu za večno ostala bo skrita. LIKOVNI KOTIČEK Avtorica risb: Ladeja Bohorič, 2. a 17 LAHKIH NOG NAOKROG IZMENJAVA DIJAKOV – AVSTRIJA Besedilo: Mateja Vidic, 4. e V lanskem šolskem letu smo se v mesecu aprilu štirje dijaki Srednje kmetijske šole Grm za en teden odpravili na izmenjavo v Avstrijo. Izpred šole smo se odpeljali ob pol osmih. Peljal nas je hišnik Robi s šolskim avtom. Ko smo po naporni poti prišli na želeni cilj, so nas tam pričali ravnatelj, direktor šole in dva dijaka, ki sta znala slovensko. Najprej so nam pokazali svojo šolo, posestvo in internat, kamor smo odložili prtljago. Predstavitvi sta sledila kosilo in ena ura prostega časa, kar se nam je prav prileglo po naporni vožnji. Kasneje smo imeli popoldanski pouk, ki je trajal do pol petih in eno uro prostega časa za ogled mesta. Ob pol šestih smo imeli večerjo, ki je trajala eno uro, po njej pa eno uro obveznega učenja po sobah. Sledila je priprava na nočni počitek. V naslednjih dneh se je pouk začenjal ob osmih. Imeli smo dve uri pouka in dve uri prakse. Praksi sta sledila kosilo in enourni odmor. Prvi dan smo dekleta izvedela, kako se pravilno vodi teličke na razstavah. Popoldne smo šli na ekskurzijo, na kateri smo se naučili še nekaj novega o konjih in dodatno spoznavali mesto, kjer smo bili nastanjeni. V sredo dopoldne smo imeli prakso pri konjih, ki smo jih očistili in sprehodili čez trakove iz folije, da bi se lažje navadili na kasnejše jahanje. To je trajalo dve uri in že smo dekleta odšla nazaj v šolo, kjer smo imela prakso v kuhinji. Razdeljene smo bile v dve skupini. Ena je pripravljala kosilo, druga pa se je naučila, kako se pripravljajo različne vrste kave. Me smo bile v skupini, ki je pripravljala kavo. Pripravile smo turško in ledeno kavo, kavo z mlekom in smetano, kavo z viskijem … Kave smo lahko tudi poskusile, medtem pa je druga skupina za vse nas pripravila okusno kosilo. Sledil je enourni počitek, nato pa pouk do pol petih. V četrtek, 11. 4. 2013, je sledilo tekmovanje oz. razstava konj, kar smo si tudi ogledali in se tam fotografirali z dijaki, ki so nas spremljali ta teden. Popoldne smo imeli intervju, v katerem smo morali povedati, kaj nam je bilo všeč; še enkrat pa smo se sprehodili po posestvu, kjer nas je novinarka tudi fotografirala. Z nami so imeli intervju tudi štirje dijaki, ki so kasneje prišli v Slovenijo. Zadnji dan je pouk trajal le štiri ure, Slovenci pa smo ta čas izkoristili za pakiranje in priprave na odhod. Kmalu je bila ura pol dvanajstih, ko se je hišnik Robi vrnil po nas in odšli smo v prelepo Slovenijo. Teden je minil brez profesorjev iz naše šole, kar je bila za nas nova izkušnja. Naučila sem se veliko novega, predvsem tujih navad in novih pravil ter spoznala, kako poteka pouk na avstrijskih šolah. Upam, da to ni bila moja zadnja izmenjava, ampak se bom lahko udeležila še kakšne, da se spopadem še s kakšnim novim izzivom oz. novo šolo. STROKOVNA EKSKURZIJA V KRŠKEM IN NA KOSTANJEVICI NA KRKI Besedilo: Petra Gregorič in Dominik Kos, 2. c V petek, 8.11. 2013 smo se dijaki 2. c in 1. e odpravili na strokovno ekskurzijo v Krško in Kostanjevico. Najprej smo se z avtobusom odpeljali v Krško, kjer smo si ogledali mestni muzej, nato pa še Valvasorjevo hišo, pred katero stoji spomenik Janezu Vajkardu Valvasorju, ter Galerijo Krško. Ta je bila posebna, saj je bila v njej po tleh razstavljena lasna instalacija mladega umetnika Borisa Beje (na sliki). Po ogledu galerije smo odšli še v Valvasorjevo knjižnico Krško, kjer imajo shranjen originalni prevod Biblije, ki jo je v slovenski jezik leta 1584 prevedel Krčan Jurij Dalmatin. S prevodom celotnega Svetega pisma je vplival na razvoj slovenskega knjižnega jezika. Za Slovence je bilo to pomembno jezikovno ter kulturno dejanje, saj smo se z njo uvrstili med kulturno razvite evropske narode. Za fante je bil najbolj zanimiv ogled spominske sobe posvečene »speedwayu« v Sloveniji. Zbirka razkriva več kot polstoletno zgodovini tega športa, posamezne voznike, pomembne dogodke, predmete ... Naša naslednja postaja je bila Kostanjevica na Krki. Tu smo obiskali Galerijo Božidarja Jakca. V njej smo si ogledali sobo, ki je posvečena umetniku Tonetu Kralju, avtorju najbolj znanih ilustracij Levstikove pripovedi Martin Krpan, ki jih je tam tudi možno videti. Tamkajšnja Forma viva pa obsega več kot 100 skulptur, ki so na ogled v neposredni okolici galerije in v Kostanjevici na Krki. Ustvarjene so izključno iz hrastovega lesa, ki je tipičen osnovni material za to geografsko območje. Nekaj pred eno uro popoldne smo se odpeljali proti šoli. Ekskurzija je bila zelo poučna in zanimiva. 18 OGLED KMETIJSKEGA INŠTITUTA SLOVENIJE TER KMETIJSKO-OBRTNEGA SEJMA V KOMENDI Besedilo: Nik Kordiš, 1. d 11. 10. 2013 smo se učenci 2. e in 1. d naše šole odpravili proti glavnemu mestu Slovenije. Kljub deževnemu vremenu sta nas na poti iz Novega mesta do Ljubljane ves čas spremljala harmonika ter petje dijakov. Najprej smo obiskali Kmetijski inštitut Slovenije, kjer so nam predstavili svoje delo. Vodja oddelka nam razložil, kaj so njihove poglavitne naloge – npr. da pri njih ugotavljajo, ali je nek pridelek primeren za prodajo ali ne. Potem nas je odpeljal v laboratorij. Tam smo si ogledali, kako naredijo preizkus kaljivosti. Semena dodajo v različne vrste prsti ter jih dajo v grelno komoro. Tam jih pustijo nekaj dni ter tako ugotovijo, kako hitro začnejo odganjati. Če ne začnejo odganjati, jih morajo zaradi nekaljivosti zavreči oz. le-te ne smejo v prodajo. Če seme ni uporabno, ga prodajalec ne sme prodati, ker bi tako opeharil stranke. Po enournem ogledu inštituta smo se odpeljali naprej do kmetijskega sejma Komenda. Na sejmu smo si Sogledovali različne stroje, kot so kosilnice, balirke, traktorji ter še drugi priključki oz. kmetijska mehanizacija. Na stojnicah so se s svojimi izdelki predstavili mnogi klubi, podjetja, obrtniki idr. V šotorih so potekale različne predstavitve s kmetijsko-gospodarskega področja ter razstava malih živali. Imeli smo se res fantastično in upam, da bo na naših izletih vedno tako veselo vzdušje. Res je bilo veliko blatnih luž, a nič zato, pomembno je samo, da smo se imeli fino. POROČILO O NAŠI PRVI STROKOVNI EKSKURZIJI V LETOŠNJEM ŠOLSKEM LETU Besedilo: Jure Oblak, 3. c; Fotografiji: Tone Goršin, prof. V sredo, 23. 10. 2013, smo se dijaki 2. e, 3. c in 4. d naše šole udeležili strokovne ekskurzije, na kateri smo si ogledali bioplinarno v Črnomlju, kmetijo Dragatuš in kmetijo Štrucelj. Najprej smo vsi zelo radovedni prišli do bioplinarne. Ko smo izstopili iz avtobusa, nas je tam pričakal neprijeten vonj. Kljub temu nas je prijazno sprejel direktor bioplinarne, ki nam je objekt tudi podrobneje razkazal, nam razložil o procesih, ki se tam vršijo itd. Z avtobusom smo pot nadaljevali do kmetije Dragatuš, kjer redijo goveje pitance in prašiče. Sprejel nas je gospodar kmetije, se nam predstavil, opisal kmetijo, nas vodil skozi hleve in nam odgovarjal na najrazličnejša vprašanja v zvezi z rejo pitancev. Na koncu so nas pogostili s hrano in pijačo. Na kmetiji Štrucelj pa se ukvarjajo s pridelavo in predelavo mleka. Tudi tukaj nas je sprejel gospodar kmetije, ki nam je razložil njihov način dela in razkazal posestvo. V hlevu smo opazili veliko zanimivih naprav, ki olajšajo fizično delo. Po ogledu smo se odpeljali proti šoli. Dan je bil zelo zanimiv in želim si, da bi bilo več takšnih ekskurzij. 19 Z MOJEGA ZORNEGA KOTA Pri nas vedno radi povprašamo, kaj se dogaja s tistimi, ki so uspešno zaključili šolanje v naši programih. Za tokratno številko Grmskega sejalca smo bili na sledi kar dvema našima bivšima dijakoma – Alji Jureč in Marku Miheliču. Alja (na sliki med svojimi sošolci, druga vrsta, druga z leve) je obetavna in nadarjena študentka novinarstva, ki je svoj interes za pisanje kazala že v srednješolskih letih, saj je v preteklih številkah Grmskega sejalca podpisana pod veliko člankov z različno tematiko. V tem študijskem letu je vpisana v 2. letnik novinarstva na Fakulteti za družbene vede, Univerze v Ljubljani in je že intervjuvala znane Slovence, kot so reper Zlatan Čordić, voditeljica športa na Planet TV Sabina Gosenca ipd. Ob slovesu iz naših šolskih klopi je tistim, s katerimi je navezala prav posebno vez, obljubila pomoč kadarkoli jo bodo potrebovali. Kot aktivna prostovoljka ima »širjenje dobrega« še danes v krvi, saj nam je priskočila na pomoč in opravila intervju z Markom Miheličem, ki je med leti 1999 in 2003 obiskoval našo biotehniško gimnazijo. Veseli in ponosni smo, da so skozi naša vrata stopali ljudje s toliko človečnosti, žara, topline in prijaznosti. OD PREVESLANIH KILOMETROV DO BIOKEMIČNE DIPLOME – POGOVOR Z MARKOM MIHELIČEM Besedilo: Alja Jureč, bivša dijakinja naše biotehniške gimnazije, sedaj študentka novinarstva na Fakulteti za družbene vede, Univerza v Ljubljani Marko Mihelič – ime, ki skriva ogromen talent, strast do adrenalina in športno žilico. Nekdanji dijak biotehniške gimnazije Grm Novo mesto in odličen veslač na divjih vodah (kajak-kanu in rafting). Že pred leti so poleg šolskih obveznostnih na njegovem vsakdanjem meniju prisostvovali treningi in športne aktivnosti. Stražan, ki je trenutno kot pripravnik zaposlen v farmacevtski tovarni zdravil Krka in predsednik Kajakaškega kluba Straža, z lahkoto stvari organizira tako, da mu prostega časa nikoli ne zmanjka. Kako pa mu je to uspevalo še v času srednješolskih let? »Na trenutke je bilo zelo težko uskladiti vse športne in šolske aktivnosti. V prvem letniku sem poleg raftinga začel tudi s treningi kanuja na divjih voda in večina le-teh je potekala v Ljubljani na kajakaškem poligonu v Tacnu,« pojasnjuje Marko, ki so mu vsakodnevni treningi med tedni in tekmovanja čez vikendi onemogočali sprotno učenje. »Nato so mi v šoli omogočili status športnika, s katerim sem se o opravljanju določenih obveznosti individualno dogovarjal s profesorji,« še dodaja. Na biotehniški gimnaziji se je šolal od septembra 1999 do junija 2003, nato pa študij nadaljeval na Fakulteti za Kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, smer Biokemije. Svoja srednješolska leta se spominja predvsem po usklajevanju šolskih in športnih obveznosti, ki pa so kljub 20 pomanjkljivemu času za učenje prinesle dobre ocene. Z njimi je bil zadovoljen, saj »na vložen čas in trud višjih tudi ne bi mogel pričakovati,« se zadovoljno spominja srednješolskih dosežkov. Teh pa zagotovo ne bi bilo s podporo vseh zaposlenih na Kmetijski šoli Biotehniški gimnaziji, ki so mu pomagali usklajevati vse treninge z domačimi nalogami, testi in ustnimi preverjanji znanja. »Na ta način so mi omogočili nemoten športni razvoj,« odločno dodaja danes diplomirani biokemik. V sami vsebini študijskega programa pa je bil poudarek na naravoslovnih predmetih, ki so Marku pomagali, da je dobil pravšnjo podlago za nadaljnji študij na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Izvrsten športnik s kombinacijo biokemičnih spojin in merico adrenalina pričara ogromno pozitivne energije in strmenje k želenemu cilju. Slednje zagotovo potrdi dejstvo o vseh dotedanjih zavidljivih uspehih, kot so zlata in štiri srebrne medalje na ekipnih svetovnih prvenstvih v raftingu ter štiri srebrne in tri bronaste na Evropskih prvenstvih. V kanuju pa je po divjih vodah pridirjal do petega in šestega mesta na mladinskem Svetovnem prvenstvu v spustu ter peto mesto na članskem Evropskem prvenstvu v slalomu. Za biokemijske dosežke pa kaj več ni dodati kot to, da mu je odlično uspelo priveslati do diplome in pripravništva v »sanjski« Krki. Za vse takšne športne, življenjske in šolske podvige pa ni dovolj samo sanjati in si želeti. Marko se tega še kako zaveda in dodaja, da «se splača potruditi, se boriti in vztrajati, kajti rezultat je na koncu poplačan.« ŠPORT DRŽAVNO PRVENSTVO V JUDU – FINALE Besedilo: Iztok Adamčič, prof. V sredo, 13. 11. 2013, je v Kopru potekalo državno prvenstvo za srednje šole v Judu. V kategoriji do 63 kilogramov je imela naša šola dve predstavnici, ki sta se odlično odrezali. Nina Zaplatar je v prvem boju izgubila proti kasnejši finalistki in izgubila možnost za najvišja odličja. V repasažu ji je za las ušlo tretje mesto. Veronika Grabnar, dijakinja 4. letnika naše biotehniške gimnazije, pa je bila ta dan nepremagljiva in v razburljivem finalu za točko premagala svojo vrstnico in s tem postala državna prvakinja. Čestitke obema! 21 KOŠARKARSKO TEKMOVANJE ZA DEKLETA Besedilo: Sara Kostanjevec, 1. b Dekleta iz različnih letnikov naše šole smo imele 5. 12. 2013 področno tekmovanje v košarki. Tekmovale smo v Dvorani Leona Štuklja v Novem mestu, in sicer proti Gimnaziji Novo mesto in Srednji zdravstveni šoli Novo mesto. Na tekmovanje smo se pripravljale doma in v šoli. Obiskovale smo šolske treninge, za katere smo namenile tudi nekaj ur pouka. Naš mentor in trener je bil profesor Andrej Zoran, ki nam je dajal nasvete in napotke za boljšo igro. Z nami je odšel tudi na tekmovanje in nas vzpodbujal. Upamo, da bomo v naslednjem letu bolj uspešne. VRSTNI RED OBČINSKEGA PRVENSTVA V KOŠARKI ZA DIJAKE (Športna dvorana Marof, 27. 11. 2013) 1. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO – SREDNJA ELEKTRO ŠOLA IN TEHNIŠKA GIMNAZIJA 2. GIMNAZIJA NOVO MESTO 3. EKONOMSKA ŠOLA NOVO MESTO 4. GRM NOVO MESTO – CENTER BIOTEHNIKE IN TURIZMA – KMETIJSKA ŠOLA GRM 5. – 7. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO - SREDNJA GRADBENA IN LESARSKA ŠOLA, ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO - SREDNJA ZDRAVSTVENA IN KEMIJSKA ŠOLA, ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO - SREDNJA STROJNA ŠOLA Naši dijaki so kljub poškodbi enega od tekmovalcev šolske ekipe dosegli odlično uvrstitev, saj so za las ušli stopničkam. Čestitamo! BAJNOF KUHA Grmski mesarski mojster Miha Cesar priporoča … TATARSKI BIFTEK Sestavine: 1 kg govejega stegna, 23 g gorčice, 30 g majoneze, 20 g soli, 5 g popra, 23 g kislih kumaric, 16 g ostrih feferonov iz kisa, 2 g pekoče paprike v prahu, 5 g sladke paprike v prahu, 35 g ajvarja, 10 g sardel, 25 g inčunov, 3 olive, 8 g kaper, 10 g čebule, 10 g česna, 1 dcl olja, 15 g masla Postopek: Meso, ki mu predhodno odstranimo žilice in maščobo, operemo, ga dobro osušimo ter narežemo na drobne koščke, katere posolimo. Nasekljamo kumarice, očiščene olive in feferone ter oprane in dobro odcejene kapre. Inčune ter sardele očistimo in jih z vilicami zmečkamo v pasto. Čebulo in česen olupimo in drobno sesekljamo. V skledi zmešamo kumarice, čebulo, inčune, gorčico, majonezo, papriko, ajvar sol in poper. Mešanici dodamo drobno sesekljano ali zmleto meso ter vse skupaj dobro premešamo. Tatarski biftek oblikujemo v veliko kepo ter postrežemo z maslom in opečenimi kruhki. 22 ZGODBA Z NASLOVNICE NASTAJA ČEBELARSKO SREDIŠČE PETRA PAVLA GLAVARJA Besedilo: Marko Hrastelj, prof. GRM Novo mesto in Regijska čebelarska zveza Petra Pavla Glavarja sta z idejnim projektom čebelarskega središča pridobili »Leader projekt«. V okviru tega projekta je bil na šoli zasnovan in zasajen vrt medovitih rastlin. Na površini enega hektarja je zasajenih več skupin medovitih rastlin. Bistvo tega centra je na žuželkah in njihovem življenjskem prostoru. Njim se delajo nova domovanja: čebelnjak, stojišče nakladnih panjev, čmrljak in hoteli za žuželke. Čebelnjak bo vseboval 48 gospodarskih in 12 rezervnih AŽ panjev ter 10 AŽ panjev v apikomori. Poleg prostora za čebelarjenje bo v čebelnjaku tudi moderna točilnica, učilnica, skladiščni prostori in sanitarije. V okviru nabave nove čebelarske opreme bo pridobljene veliko sodobne opreme za pridobivanje čebeljih pridelkov in njihovo pakiranje. Na stojišču nakladnih panjev bo prostora za 35 LR panjev. Pot skozi vrt medovitih rastlin bo označena s 25 informacijskimi tablami, ki bodo predstavljale vsebino vrta in obiskovalca vodile po vrtu. Vrt medovitih rastlin z vsemi objekti bo formalno pripravljen 15. marca 2014, ker pa gre za živo stvar, bodo še naprej potekala vzdrževalna dela in dodatne setve in sajenja rastlin. fotografija na zadnji strani Fotografija je bila nagrajena na fotografskem natečaju »Utrip podeželja skozi objektiv«, ki ga je razpisala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije v okviru projekta Kmetijstvo je zakon. V fotografskem natečaju je s 131 fotografijami sodelovalo 64 mladih avtorjev. Dijak 4. letnika, program kmetijsko-podjetniški tehnik, Janez Požar, je dosegel visoko 3. mesto. VPISNI POSTOPEK Vsi, ki se nameravate v šolskem letu 2014/2015 vpisati v 1. letnik programov nižjega in srednjega poklicnega, srednjega tehniškega izobraževanja in gimnazij, morate izbrani srednji šoli v predpisanih rokih in na predpisanih obrazcih oddati prijavo za vpis. Obrazci so na voljo na spletnih straneh ministrstva za izobraževanje, kulturo, zanost in šport ali v knjigarnah (DZS 1.20). Učenci osnovnih šol prijavnico skupaj s potrebnimi dokazili praviloma oddajo na osnovni šoli, ostali kandidati pa bodisi na osnovni šoli, kjer so končali osnovnošolsko izobraževanje, ali pa jo posredujejo neposredno izbrani srednji šoli. Vsak izpolni samo ENO prijavnico in jo pošlje na izbrano srednjo šolo najkasneje do 4. aprila 2014. Po končanem prijavnem roku bo ministrstvo, najkasneje do 10. aprila 2014, na svojih spletnih straneh, objavilo informacijo o številu prijav za vpis v programe po šolah. Če ne bo dovolj prijavljenih kandidatov, bo srednja šola pred koncem roka za prenos prijav obvestila kandidate, da v šolskem letu 2014/2015 izobraževanja po tem programu ne bo organizirala. V roku prijavljeni učenci in dijaki bodo lahko zaradi spremembe namere na podlagi teh informacij ali iz drugih razlogov svojo prijavo dvignili na srednji šoli, na katero so se prvotno prijavili, in jo do 25. aprila 2014 prenesli na drugo srednjo šolo oz. v drug program. Vsi prijavljeni učenci in dijaki boste s strani Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije pisno povabiljeni na vpis, ki bo potekal med 17. in 19. 6. 2014. Potrebna dokumentacija za vpis je spričevalo zaključnega razreda. 23 Nagrajena fotografija na fotografskem natečaju »Utrip podeželja skozi objektiv« avtorja Janeza Požarja.