1. No category

FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE
V NOVEM MESTU
DIPLOMSKA NALOGA
VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
PRVE STOPNJE
TANJA MURN
FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE
V NOVEM MESTU
DIPLOMSKA NALOGA
EMBALAŽA IN NJEN POMEN ZA PRODAJO
IZDELKA V FARMACEVTSKEM PODJETJU
Mentor doc. dr. Jože Kocjančič
Novo mesto, julij 2014
Tanja Murn
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Tanja Murn, študentka FIŠ Novo mesto, izjavljam:

da sem diplomsko nalogo pripravljala samostojno na podlagi virov, ki so navedeni v
diplomski nalogi,

da dovoljujem objavo diplomske naloge v polnem tekstu, v prostem dostopu, na
spletni strani FIŠ oz. v digitalni knjižnici,

da je diplomska naloga, ki sem jo oddala v elektronski obliki, identična tiskani verziji,

da je diplomska naloga lektorirana.
V Novem mestu, dne 14.07.2014
Tanja Murn
Digitalno podpisal Tanja Murn
DN: c=SI, o=ACNLB, o=NLB,
ou=Fizicne osebe, cn=Tanja Murn,
serialNumber=1193051900
Datum: 2014.07.08 19:45:51 +02'00'
Podpis avtorice ______________________
POVZETEK
Podjetja je potrebno spodbujati, da čim več pozornosti namenijo embalaži. Sama embalaža je
izredno pomembna, saj pomaga prodajati določen izdelek. Prav dizajn in videz pomembno
vplivata na kupce in odločata pri nakupnih odločitvah. Embalaži lahko rečemo tudi, da je tržni
nosilec komunikacij med podjetjem in kupcem. Njena glavna naloga je ustvarjanje zaupanja.
Tisti prvi stik z določenim izdelkom nam ustvarja različne poglede, na osnovi katerih se
odločamo za nakup izdelka. Vsak potrošnik si o določenem izdelku ustvari svojo podobo. Ta
podoba ne izhaja samo iz izdelka, temveč tudi iz podjetja, v katerem nastaja. Vsako podjetje,
če želi biti uspešno, mora v prvi fazi zagotoviti lep, privlačen, zanimiv dizajn. Da vse to
dosežeš, je potrebno nenehno slediti konkurenci, trgu in upoštevati potrebne zakonodaje. Za
doseganje vseh teh ciljev se je podjetje Krka, d. d., Novo mesto, odločilo, da zamenja dizajn.
Ob menjavi dizajna je podjetje zamenjalo tudi obliko in zgibanje navodila. Ravno na osnovi
tega je podjetju uspelo prihraniti stroške.
KLJUČNE BESEDE: embalaža, dizajn, navodilo, zgibanje, konstrukcija, gramatura, format
ABSTRACT
Companies should be encouraged to pay more attention to packaging. Packaging is very
important, because it sells a product. Design and appearance have a significant impact on
buyers and are decisive when it comes to purchasing decisions. Packaging is the link between
a company and its customers. Its main task is to build trust. Our first contact with a certain
product plays a major part in our decision on whether to purchase it. Each consumer creates
his/her own image of a certain product, based not only on the product itself, but on the
company it is produced in as well. A company that wants to be successful must first create a
good, attractive and interesting design. It must constantly follow its competition and the
market, while also taking into account the necessary legislation. To achieve all of this the
company Krka, d. d., Novo mesto has decided to change its design. It also changed the shape
and folding of instructions, which led to a lowering of costs.
KEY WORDS: packaging, design, instructions, folding, construction, grammage, format
KAZALO
1
2
UVOD ................................................................................................................................. 1
1.1
Namen in cilj naloge .................................................................................................... 2
1.2
Raziskovalno vprašanje diplomske naloge .................................................................. 3
EMBALAŽA....................................................................................................................... 3
2.1
Definicija embalaže ..................................................................................................... 3
2.2
Zgodovina embalaže .................................................................................................... 5
2.3
Funkcije embalaže ....................................................................................................... 7
2.4
Delitev embalaže.......................................................................................................... 9
2.4.1
Glede na material ............................................................................................... 10
2.4.2
Glede na namen uporabe.................................................................................... 10
2.4.3
Glede na trajnost ................................................................................................ 13
2.4.4
Glede na spojenost z izdelkom ............................................................................ 13
2.4.5
Glede na porabniško področje ........................................................................... 13
2.4.6
Glede na oblikovnost .......................................................................................... 14
2.5
2.5.1
Gramatura papirja ............................................................................................. 15
2.5.2
Format papirja ................................................................................................... 16
2.5.3
Vlakna v papirju ................................................................................................. 18
2.6
3
Embalaža papir .......................................................................................................... 14
Oblikovanje embalaže................................................................................................ 18
2.6.1
Oblika in dimenzije ............................................................................................. 19
2.6.2
Besedilo .............................................................................................................. 20
2.6.3
Ilustracije ............................................................................................................ 20
2.6.4
Barve................................................................................................................... 21
EMBALAŽA V PODJETJU KRKA, d. d., NOVO MESTO ........................................... 22
3.1
Predstavitev podjetja Krka, d. d., Novo mesto .......................................................... 22
4
5
6
3.2
Poslovanje v letu 2013 ............................................................................................... 24
3.3
Delitev embalaže ........................................................................................................ 26
3.3.1
Primarna embalaža ............................................................................................ 27
3.3.2
Sekundarna embalaža ......................................................................................... 29
3.3.3
Terciarna embalaža ............................................................................................ 30
ZAČETNO STANJE ......................................................................................................... 31
4.1
Navodilo za uporabo .................................................................................................. 32
4.2
Vsebina navodila za uporabo ..................................................................................... 32
4.3
Formati navodila ........................................................................................................ 33
4.4
Postavitev teksta ........................................................................................................ 34
4.5
Zgradba navodila ....................................................................................................... 34
UVEDBA NOVEGA DIZAJNA NA NAVODILU ......................................................... 35
5.1
Vsebina navodila za uporabo ..................................................................................... 36
5.2
Formati navodila ........................................................................................................ 40
5.3
Postavitev teksta ........................................................................................................ 41
5.4
Zgradba navodila ....................................................................................................... 43
5.4.1
Logotip ................................................................................................................ 43
5.4.2
Farma koda ........................................................................................................ 44
5.4.3
Vizualna koda ..................................................................................................... 44
5.4.4
Šifra materiala .................................................................................................... 44
5.5
Zgibanje navodila ...................................................................................................... 45
5.6
Gramatura papirja ...................................................................................................... 45
5.7
Readability ................................................................................................................. 46
5.8
Nastanek navodila za pacienta ................................................................................... 46
REZULTATI ..................................................................................................................... 48
6.1
SWOT analiza ............................................................................................................ 48
6.2
Finančni kazalniki ...................................................................................................... 51
7
ZAKLJUČEK .................................................................................................................... 56
8
LITERATURA IN VIRI ................................................................................................... 59
PRILOGE
KAZALO SLIK
Slika 2.1: Embalažne oblike in materiali .................................................................................. 10
Slika 2.2: Primer posameznega nivoja pakiranja...................................................................... 12
Slika 2.3: Opredelitev pojmov: papir, karton, lepenka glede na gramaturo ............................. 16
Slika 2.4: Prikaz razpolavljanja formatov skupine A ............................................................... 17
Slika 2.5: Oznaka formatov pri visokem in prečnem formatu ................................................. 17
Slika 3.1: Deleži prodaje posameznih regij v Skupini Krka, d. d., Novo mesto v letu 2013 ... 24
Slika 3.2: Shema organiziranosti Skupine Krka, d. d., Novo mesto ........................................ 26
Slika 5.1: Ekopiktogram ........................................................................................................... 41
Slika 5.2: Prikaz uporabe očesnega mazila .............................................................................. 42
Slika 5.3: Prikaz uporabe jemanja zdravila .............................................................................. 42
Slika 5.4: Prikaz uporabe veterinarskega izdelka ..................................................................... 42
Slika 6.1: Prodaja izdelkov in storitev Skupine Krka, d. d., Novo mesto po regijah ............... 53
Slika 6.2: Prodaja izdelkov po skupini izdelkov in storitev ..................................................... 54
Slika 6.3: Kazalnik dobičkonosnosti družbe Krka, d. d., Novo mesto v %.............................. 55
KAZALO TABEL
Tabela 5.1: Dimenzija formatov ............................................................................................... 40
Tabela 5.2: Velikost formata in velikost zgibanja navodila ..................................................... 45
Tabela 6.1: SWOT analiza........................................................................................................ 50
1
UVOD
Embalaža je nekoč služila samo za lažji prenos, prevoz dobrin in materiala. V današnjem času
pa predstavlja mnogo več. Embalaži se posveča veliko časa in pozornosti. In tako je tudi prav.
Z njo se dejansko srečujemo na vsakem koraku. Skoraj ni stvari, da nima na sebi vsaj enega
embalažnega materiala. Uspešnost na obstoječih trgih in pridobivanje novih trgov z namenom
rasti sta glavna razloga, zaradi katerih je potrebno slediti ostali konkurenci. Na tem področju
je pomembno biti v ospredju. Seveda pa je zelo pomembno biti prepoznaven v svetu. V
zameno je potrebno imeti lepo in privlačno embalažo, saj ta predstavlja tako izdelek kot tudi
podjetje. Zato je potrebno veliko dela in truda vložiti v dizajn. Vsak trud se na koncu poplača
z uspešno prodajo. Stremeti je potrebno k temu, da naša embalaža vedno izstopa. Tukaj imam
v mislih predvsem ljudi, ki ne vedo, kaj bi kupili. Če se njihov pogled ustavi na naši embalaži,
pomeni, da je opazna. To je že prvi korak k uspehu. Embalaža predstavlja za potrošnika prvi
stik z izdelkom. Dobra embalaža mora potrošnika prepričati k nakupu. Včasih pravimo, da se
embalaža prodaja kar sama. Pomemben korak k uspehu pripomore tudi barva embalaže.
Predvsem zato, da si potrošnik lažje zapomni, katero zdravilo mora vzeti. To je pomembno
tudi podjetju, da pri potrošniku ne pride do zamenjave zdravila. Kajti le-to bi lahko privedlo
do poslabšanja zdravja, čemur pa zdravila niso namenjena. Seveda je potrebno poskrbeti tudi
za ljudi s slabšim vidom. Tudi njim namenjamo nekaj pozornosti. Na zloženke dodajamo
Braillovo pisavo. V današnjem času se vse več posvečamo potrošniku. Seveda je ob tem
potrebno upoštevati tudi zakone, zakonodaje, uredbe, direktive, skratka vse, kar zahtevajo
trgi. Ob neupoštevanju navodil bi bili primorani s prenehanjem poslovanja. Tega pa si nihče
ne želi. Z novimi zahtevami je potrebno spreminjati tudi obstoječe embalažne materiale. To za
vsako podjetje pomeni velik zalogaj, predvsem z vidika samih stroškov. Spreminjati en sam
embalažni material, v mislih imam navodilo, ne pomeni vzeti večjega formata navodila in ga
oblikovati. To za sabo povleče še mnoge stvari. Ena izmed teh je, da je potrebno narediti nov
test berljivosti. Druga izmed težav je lahko tudi v tem, da to navodilo ne gre več v obstoječo
zloženko. Se pravi, morda bo potrebno narediti novo, večjo zloženko, kar spet v ozadju
pomeni nova šifra, novo oblikovanje embalažnih načrtov, nova potrditev tekstov, novo
testiranje v proizvodnji. Vse to pa potem vpliva na višjo ceno izdelka in s tem, posledično, na
manjšo konkurenčnost proizvoda.
1
1.1
Namen in cilj naloge
V diplomski nalogi bo predstavljena vrsta embalažnih materialov, ki jih poznamo. Nekateri
izmed njih se uporabljajo tudi v podjetju, v katerem sem trenutno zaposlena. V podjetju Krka,
d. d., Novo mesto se ukvarjamo s proizvodnjo generičnih zdravil.
Embalaža je dandanes zelo pomemben predstavnik na trgu, saj pogosto predstavlja prvi stik s
potrošnikom. S tem namenom je v nadaljevanju predstavljen potek menjave enega
embalažnega materiala oziroma kaj vse je potrebno narediti za izris enega embalažnega
načrta. Ta načrt je navodilo za uporabo zdravila za pacienta.
Same spremembe na navodilu največkrat zahtevajo agencije. Le-te pa dobijo zahteve s trga.
Če podjetje želi sodelovati z državami in pri njih prodajati izdelke, je potrebno upoštevati vse
zahteve in zakonodaje, ki jih trg zahteva. Ker pa trg zahteva oziroma kupci želimo vse več
razlage o sami sestavi zdravila, je bilo podjetje Krka, d. d., Novo mesto, primorano, da te
zahteve postavi nekoliko drugače. Spremeniti je bilo potrebno obliko navodila. S tem je bilo
potrebno zamenjali tudi dizajn. Z zamenjavo dizajna je podjetje zamenjalo tudi konstrukcije
in samo obliko besedila. Le na tak način se je pridobilo na prostoru v navodilu. Istočasno pa
ni bilo potrebno menjati še ostalih načrtov embalažnih materialov.
S prehodom iz večbarvnih navodil na enobarvna navodila je podjetje prihranilo nekaj denarja
pri nižjih stroških navodil. Sicer so se spremembe nanašale predvsem na obliko.
V prvem delu bo predstavljena embalaža na splošno. Se pravi, kaj je embalaža, kaj
predstavlja, kako se je embalaža začela razvijati in kdaj se je začel njen razvoj. Potem so tukaj
še njene funkcije in delitev embalaže. V nadaljevanju bosta predstavljena tudi papir in
njegova sestava. Se pravi, kaj je papir, kakšne gramature in formate poznamo, kako
pomembna so vlakna v papirju. Če želimo narisati nek načrt, so bistvenega pomena tudi
oblika besedila, dimenzija načrta, ilustracije in seveda sama barva načrta.
V drugem delu bo predstavljeno podjetje, v katerem sem zaposlena in seveda delitev
embalažnih materialov, ki jih uporabljamo za izdelavo zdravil. Nato bo predstavljeno stanje
pred spremembo dizajna in stanje po njegovi spremembi. Glede spremembe dizajna se bom
poskusila čim bolj približati dejanskemu stanju.
2
Na koncu bo predstavljena SWOT analiza. Predstavljeno bo, kako lahko različni dejavniki
vplivajo na spremembo dizajna v podjetju. Na ta način bom pridobila širšo sliko o realnem
stanju in na osnovi tega razvila ustrezno strategijo.
Cilj in namen diplomske naloge je prikazati, kako pomembno je pravilno pristopiti k
spremembi načrtov. Ena napačna poteza lahko za sabo potegne celo goro sprememb še na
ostalih embalažnih materialih. V nalogi bo predstavljeno, zakaj je potrebno spremeniti sam
način dela, in sicer zaradi zahtev in zakonodaj, ki so na trgih v posameznih državah.
1.2
Raziskovalno vprašanje diplomske naloge
RV1: »Kako učinkovit je novi dizajn v primerjavi s predhodnim?«
RV2: »Ali je bila prenova dizajna nujna oziroma ali je bila opustitev predhodnega dizajna
sama po sebi umevna?«
RV3: »Kakšni so finančni prihranki po uvedbi novega dizajna in spremembi zlaganja
navodila?«
2
EMBALAŽA
2.1
Definicija embalaže
Beseda embalaža je francoskega izvora (l`emballage). V najširšem smislu pomeni nosilec ali
ovoj oziroma sredstvo, v katerega zavijemo, polnimo ali vstavimo blago. V Sloveniji za
besedo embalaža uporabljamo tudi izraz ovojnina (Radonjič 2008, str. 17).
Po slovenskih določilih so embalaža vsi izdelki iz katerega koli materiala, ki je namenjen
temu, da blago, ne glede na to, ali gre za surovine ali končne izdelke, obdajajo ali držijo
skupaj zaradi hranjenja ali varovanja njegove dostave ali predstavitve na poti od proizvajalca
do uporabnika. Upoštevati je potrebno tudi čas, predviden za varovanje in ohranjanja izdelka
do ponovne uporabe, uničenja ali recikliranja (Radonjič, 2008).
3
»Embalaža ali ovojnina je vsak material, ki obdaja nek proizvod z glavnim namenom, da ga
zaščiti, ima pa tudi estetsko in informacijsko funkcijo« (Wikipedija, 8. januar 2014).
»Embalažo si marsikdo predstavlja ali jo imenuje kot nujno zlo. Same embalaže ne vidi kot
sredstva za izboljšanje tržne pozicije, oziroma kot zniževanje stroškov in zmanjšanje vpliva
na okolje. V ozadju vidi samo podjetniške priložnosti« (Radonjič 2008, str. 9).
»Embalaža je v začetku imela osnovno funkcijo shranjevanja in transporta, sedaj pa izdelku
daje še prepoznavnost in ga predstavlja. Dobra embalaža izdelek trži, pospešuje prodajo, mu
daje nove razsežnosti uporabe. Generalno pa embalaža poudarja identiteto izdelka in obenem
na nek način predstavlja tudi samega proizvajalca« (Radonjič 2008, str. 22).
Določitev embalaže je postala bolj zapletena, zato je smotrno, da jo opredelimo z vidika
najvplivnejših dejavnikov:
-
z vidika proizvodnje je embalaža sredstvo, v katerega dajemo proizvod, da ga
varuje med prevozom, skladiščenjem in pri sami uporabi;
-
z vidika zaščite in varovanja je embalaža sredstvo, ki tvori skupaj s
proizvodom celoto, ga varuje pred razsutjem, pred zunanjimi vplivi…;
-
z vidika konstrukcije mora biti embalaža funkcionalna, enostavna, izvirna.
Ustrezati mora sodobnemu okusu in željam, oblikam trgovine in načinu
predstavljanja;
-
z vidika ekonomičnosti je embalaža ''optimalno pakiranje'', ki naj bi ob
minimalnih stroških varovala in predstavljala sam proizvod;
-
- z vidika ekologije, ki postaja vse pomembnejši, pa naj bi tako v proizvodnji
kot po uporabi v čim manjši meri obremenjevali naravno okolje (Leskovar Mesarič
in Škafar 2008, str. 2).
Poglavitni dejavniki za čedalje večje povpraševanje po embalaži in njenem skokovitem
razvoju so predvsem:
-
pojav novih in izboljšanje obstoječih embalažnih materialov;
-
pojav novih in izpopolnjenih sistemov pakiranja;
-
vpliv avtomatizacije na proizvodnjo proizvodov in embalaže;
-
novi sistemi v distribuciji, skladiščenju proizvodov ter ravnanju z njimi;
-
porast prebivalstva in razvoj trgovine, zlasti samopostrežne;
4
-
porast kupne moči prebivalstva, dvig življenjske kulture in s tem potrošnikovih
navad (Musil in drugi, 1995).
Področje embalaže je eno najbolj razvejanih in dinamičnih strokovnih področij. V praksi se s
to problematiko ukvarjajo kemijski, strojni in živilski tehnologi, strokovnjaki za trženje,
oblikovalci, strokovnjaki za transport ter logistiko, grafičarji, zakonodajalci in psihologi.
Proizvajalci embalaže so seveda jedro embalažne industrije. Iz različnih surovin oziroma
materialov oblikujejo embalažo, slednjo tudi potiskajo, opremijo oziroma grafično obdelajo
(Radonjič 2008, str. 27).
Embalaža je v današnjih časih nekaj povsem normalnega. Zasledimo jo oziroma nahaja se
povsod okoli nas, v različnih oblikah. Veliko ljudi ima napačne predstave, ko jim omeniš
embalažo. Večina jih pomisli na skladišče, odpadne kartonske škatle ali kakšen zaboj. Dejstvo
pa je, da je pojem embalaže izredno široko in pestro področje. Tako v raznovrstnosti
uporabljenih materialov, načinu oblikovanja materialov, tehnologiji pakiranja in še bi lahko
naštevali. Med embalažo sodijo tudi nevračljivi predmeti in pomožna sredstva za embaliranje,
ki služijo za ovijanje ali povezovanje blaga, zlasti za pakiranje, nepredušno zapiranje,
pripravo za odpremo in označevanje blaga.
2.2
Zgodovina embalaže
Embalaža je imela nekoč in ima še danes v gospodarstvu kot v širši družbi pomembno vlogo.
Sama zgodovina sega zelo daleč nazaj. Začetek njene uporabe sega v čas, ko se je pojavila
prva blagovna menjava.
(Radonjič, 2008) pravi, da so bili prvi viri prevzemanja blaga iz narave. To so bile lupine
sadežev in lupine školjk. V antiki so ljudje hrano hranili v keramičnih posodah in amforah.
Mejnik razvoja embalaže predstavljata iznajdba stekla in papirja. K temu razvoju so prispevali
sejmi, ki so v srednjem veku potekali v mestih. Da so hrano ohranili dlje svežo, so jo morali
bolj zaščititi.
(Leskovar Mesarič in Škafar, 2008) pravita, da so bili najverjetneje prvi embalažni materiali
listi velikih rastlin. To so ljudje uporabljali za zavijanje mesa po lovu. Ker so se selili s
svojimi čredami, so med potovanjem potrebovali vodo. Za prenašanje vode so uporabljali
živalske kože. Uporabljati so začeli tudi pletene košare. Leseni embalaži je sledila tudi posoda
iz gline, keramike in stekla.
5
Nekoč je bila embalaža, bodisi prodajna bodisi transportna, v obliki glinenih posod, lesenih
sodov, vreč, košar, usnjenih mehov ali steklenic. Takšno embalažo so uporabljali praktično za
vsa živila. Seveda ni dajala zadostne zaščite pred pokvarljivostjo in splošno izgubo kakovosti
blaga. Živila so zato imela kratko življenjsko dobo, sveže sadje in zelenjava pa sta bila na
voljo le v ustrezni sezoni (Radonjič 2008, str. 21).
»Industrializacija in z njo izzvana urbanizacija sta imeli pomemben vpliv na rast proizvodnje
in trgovine, s tem pa se je povečala tudi potreba po čim večjih količinah čim cenejše
embalaže« (Stričević v Radonjič 2008, str. 21).
Kovinske posode, namenjene konzerviranju živil s toploto, so pričeli proizvajati v ZDA leta
1817. Iz aluminija so jih pričeli izdelovati leta 1827, prve kovinske tube pa leta 1841. Konec
19. stoletja so izdelali celofan, v začetku 20. stoletja pa prvo plastično maso bakelit. Leta
1912 so pričeli uporabljati papir, impregniran z voskom, leta 1925 pa polistiren, ki je pomenil
pričetek razvoja plastičnih materialov (Škafar v Leskovar Mesarič in Škafar 2008, str. 1).
»Izum hladilnika je povzročil pravo revolucijo v načinu prehranjevanja. Gospodinjstva so
lahko hitro pokvarljivo hrano ohranila dlje časa. Sprememba v načinu prehranjevanja je imela
zelo velik vpliv na razvoj embalaže« (Radonjič, 2008).
»Leta 1950 se je pričel razvoj sestavljenih embalažnih materialov, v katerih nastopajo različne
plastične mase, papir, aluminij, celofan in predstavljajo številne nove možnosti pakiranja«
(Leskovar Mesarič in Škafar 2008, str. 2).
Embalaža je ves čas omogočala nove načine prodaje izdelkov. Marsikatera embalaža je
morala spremeniti svojo obliko in dimenzije, kot na primer vreče za moko, vreče za testenine,
sodi za olje, zaboji za sol, vreče s sladkorjem, vreče s praškom… Embalaža je najprej
pomenila le zaščito pri transportu. V zadnjem času pa prihaja v ospredje njena vloga
pospeševanja prodaje. Z vsakim novim obdobjem se je embalaža samo še utrdila (Radonjič,
2008).
»Iz preprostega sredstva za shranjevanje in zaščito se je embalaža razvila v sestavni del
izdelka, ki med drugim omogoča njegovo uvajanje na trg, informira o njem, motivira k
nakupu in pomaga ustvariti podobo izdelka« (Snoj v Radonjič 2008, str. 22).
Sodobni porabnik želi kupiti kakovostno hrano in drugo blago, kadar koli se mu zahoče.
Embalaža zagotavlja prebivalstvu stalno dobavo vseh vrst blaga, hkrati pa omogoča tudi
6
dostavo blaga po takšni ceni, ki je sprejemljiva najširšim množicam. Trajnost in kakovost
živil in mnogih drugih skupin izdelkov, kot so zdravila, kozmetična sredstva, kemični
preparati itn., bi bili brez ustrezne embalaže v trenutku problematični (Oki in Sasaki v
Radonjič 2008, str. 25).
»Uporaba sodobne embalaže prispeva k višjemu standardu prebivalstva. Ob tem mora
sodobna embalaža zadovoljevati tudi zdravstvenim in okoljskim zahtevam. Zato razvojni
zaostanek na področju embalaže in pakiranja pomembno spodkopava tržno konkurenčnost
podjetij in gospodarstva« (Radonjič 2008, str. 27).
2.3
Funkcije embalaže
- zaščitna funkcija: ime že samo po sebi pove, da naj bi embalaža izdelek varovala pred
raznimi mehanskimi, kemijskimi, mikrobiološkimi in atmosferskimi vplivi od nastanka
izdelka, med uporabo izdelka in do konca uporabe izdelka. V kolikor pride izdelek do
uporabnika poškodovan, se pravi, da embalaža ni opravila zaščitne funkcije, potem vse ostale
funkcije embalaže izgubijo na pomenu (Radonjič, 2008).
»Če embalaža ne opravi zaščitne funkcije in je izdelek zato poškodovan, postanejo vse ostale
funkcije nepomembne, saj končni uporabnik presoja kakovost izdelka ravno po tem, v
kakšnem stanju mu je le-ta na voljo« (Snoj 1981, str. 19).
- distribucijska funkcija: shranjevanje izdelkov in prevoz le-teh kličeta po racionalizaciji
prostora in oblike embalaže. Embalaža mora s svojo obliko in dimenzijami zagotavljati varen
in enostaven prevoz. Prav zaradi tega se je pojavila tudi standardizacija in tipizacija embalaže
(pakiranje na evro palete…). Pri tem imajo pomembno vlogo oblika in dimenzija transportne
škatle (Radonjič, 2008).
- identifikacijska funkcija: to funkcijo embalaža opravlja skozi svojo obliko in material.
Skupaj z imenom izdelka ima proizvajalec na voljo orodje, s katerim potrošnike prepričuje o
kakovosti svojega izdelka in z njim gradi blagovno znamko ter prispeva k ugledu in
razpoznavnosti podjetja. Identifikacijska funkcija postane najpomembnejša v primeru, ko je
na prodajni polici več enakovrednih konkurenčnih izdelkov in tako kupec takoj najde svoj
iskani izdelek (Snoj, 1981).
7
»Funkcija identifikacije izdelka s pomočjo embalaže je bistvena takrat, ko kupci ne morejo
ločiti subtilnih razlik med konkurenčnimi znamkami« (Snoj 1981, str. 22).
- informacijska funkcija: ta funkcija začne opravljati svojo vlogo predvsem, ko se znajde na
tržišču in na prodajnih policah. Potrošniku mora nuditi najprej vse osnovne informacije o
izdelku (ime, značilnosti, namen uporabe, morebitne previdnostne ukrepe, stranske pojave…).
Podajati mora informacijo o seriji izdelka, datumu nastanka izdelka in roku trajanja izdelka
oziroma datumu uporabnosti izdelka. Skozi svojo informacijsko funkcijo mora izpolnjevati
tudi vse zakonske predpise, ki veljajo za določeno tržišče. Informacijska funkcija je
pomembna tudi za transportna pakiranja zaradi pravilnega rokovanja in same logistike
(Pregrad in drugi, 1993).
K funkciji informiranja sodijo tehnično podprta in zakonsko predpisana navodila za uporabo
(podatki o sestavinah izdelka, datumu proizvodnje, roku njegovega trajanja, navodila za
sestavljanje in uporabo, opozorila o morebitni škodljivosti itd.). Ti podatki morajo biti
resnični, razumljivi, poučni in ustrezno tipografski, podani kar se da razumljivo in
komunikativno učinkovito (Snoj 1981, str. 23).
- prodajna funkcija: ta funkcija kupce spodbuja k nakupu. Embalaža mora biti vizualno
privlačna in na tak način oblikovana, da izmed množice konkurenčnih izdelkov vzbudi
pozornost. Kupca mora motivirati, da je ravno ona tisto, kar išče. Embalaža ima torej na voljo
izredno kratek čas, da s svojo barvitostjo, ergonomijo, inovativnostjo in še čim prepriča kupca
v nakup (Radonjič, 2008).
»Veliko študij je bilo opravljenih in izkazalo se je, da se kupci v povprečju zadržujejo okoli
25 sekund pred prodajno polico, na posameznem izdelku pa pogled zaustavi za ¼ sekunde«
(Kelava in Čavić v Radonjič 2008).
Neposredno mora torej vplivati na kupčevo emocionalnost in ga motivirati k nakupu izdelka z
vzbujanjem njegovih želja, nagnjenj in potreb. Dati mu mora občutek, da kupuje prav ta
izdelek, kot je bil, ko ga je proizvajalec dal vanjo, ponujati mu mora svežino, nedotaknjenost,
zagotovljeno kvalitetno delovanje in druge prednosti pred konkurenčnimi izdelki (Snoj 1981,
str. 23).
- tehnološka funkcija: embalaža naj bi omogočala čim bolj enostavno pakiranje, pod
normalnimi pakirnimi pogoji, smotrno polnjenje… (Radonjič, 2008).
8
- funkcija praktičnosti: tu je mišljeno enostavno rokovanje med tekom uporabe. Omogočati
mora enostavno zapiranje in odpiranje, delitev, zlaganje in hranjenje. Uporabnik mora občutiti
učinkovito uporabo in rokovanje, obenem pa zadovoljstvo (Snoj v Radonjič, 2008).
- okoljska funkcija: postaja zelo pomembna, ker se povečuje stopnja varovanja okolja.
Embalaža naj bi med samim lastnim nastankom, med procesom pakiranja in na samem koncu
z uničenjem potrošila čim manj energije in obremenjevala okolje. To je možno doseči z
ustrezno izbiro materialov, načinom oblikovanja in pa seveda v končni fazi z možnostjo
reciklaže embalažnega materiala (Radonjič, 2008).
(Snoj 1981, str. 21) pravi, da bi morala biti embalaža kreirana tako, da jo po dokončni uporabi
izdelka lahko:
-
ponovno uporabimo kot zunanjo opremo oziroma nosilec enakega ali
podobnega izdelka (povratna embalaža),
-
predelamo in kot surovino ponovno koristno uporabimo (recikliranje),
-
če ni druge možnosti, koristno uničimo in s tem prispevamo k
zmanjšanju stopnje onesnaženosti okolja, v katerem živimo.
- funkcija ekonomičnosti: to pomeni, da mora naša embalaža zgoraj navedene funkcije
opravljati ob najnižjih stroških. Jasno, ni le cena tista, ki to funkcijo poveličuje. Sem sodijo še
sama nabava materiala, skladiščenje, manipulacija. Funkcija je odvisna tudi od področja vrste
izdelkov, ki jih želimo tržiti. Očem bolj privlačna embalaža je nesporno tudi dražja. Tako
embalažo pa potrebujejo npr. kozmetični izdelki (Radonjič, 2008).
Izredno pomembna funkcija zunanje opreme izdelka je, da nosi, varuje, informira in sploh
opravlja vse svoje naloge čim bolj racionalno, ob najnižjih možnih stroških. Tako opravlja
embalaža funkcijo ekonomičnosti tudi takrat, ko s svojo (estetsko) oblikovnostjo povečuje
vrednost blaga v očeh potrošnikov in se to odraža v uspešnejši prodaji (Snoj 1981, str. 21–22).
Omenjene funkcije se med seboj prepletajo in kot celota dajejo izdelku vrednost. Z razvojem
pa prihajajo in bodo prišle na površje tudi druge potrebne ali želene funkcije.
2.4
Delitev embalaže
V strokovnih literaturah je možno zaslediti delitev embalaže:
9
2.4.1
Glede na material
Embalažo delimo glede na material, iz katerega je izdelana. Iz Slike 2.1 je razvidna delitev na:
papirnato embalažo, kovinsko embalažo, plastično embalažo, stekleno embalažo, leseno
embalažo, tekstilno embalažo in kompleksno embalažo (sestavljena iz različnih materialov).
Znotraj naštetih embalaž pa je možna še podrobnejša delitev. Več prikazuje Slika 2.1. Nas
najbolj zanima papirna embalaža. Sem sodijo vrečke, vreče, škatle, bobni, doze, čaše in ovoji.
Znotraj te delitve imamo še delitev glede na material: papir, karton, valovit karton in lepenko.
Slika 2.1: Embalažne oblike in materiali
Vir: Musil in drugi (1995, str. 180)
»Z intenzivnim tehnološkim razvojem embalažnih izdelkov in njihovo raznovrstnostjo pa je
takšno razvrščanje izgubilo pomen, saj se danes podobne oblike embalaže proizvajajo iz
različnih materialov« (Radonjič 2008, str. 18).
2.4.2 Glede na namen uporabe
Poznamo naslednje vrste embalaže:
10
-
prodajna ali primarna embalaža je namenjena predvsem za blago široke porabe.
Prodajano enoto varuje in obdaja, obenem pa jo tudi trži. Namenjena je tudi
pospeševanju prodaje, zato mora biti njen zgled v skladu s to nalogo. S svojo obliko in
videzom opozarja kupca, hkrati pa še pritegne njegovo pozornost (Radonjič, 2008).
»Primarna embalaža je tista embalaža, ki ne pride v stik z izdelkom, neposredno. Ta
embalaža predstavlja osnovno in glavno zaščito izdelka. Primarni embalaži rečemo
tudi prodajna embalaža. V to skupino sodijo: steklenice, plastenke, tube, vrečke…«
(Leskovar Mesarič, 2007).
Med rokom uporabe mora vsebini nuditi varovanje pred neželenimi vplivi, kot so:
razlitje, razsutje, mehanske poškodbe, vlaga, svetloba. Hkrati pa mora ohranjati tudi
osnovne značilnosti pakiranja, kot so: sestava, okus, vonj, barva…Prav tako mora
izmed široke množice konkurence nuditi nekaj unikatnega ter na ta način prepričati
kupca, da poseže po njej (Radonjič, 2008).
-
ovojna, skupinska ali sekundarna embalaža je tista embalaža, ki obdaja ali drži
skupaj več osnovnih prodajnih enot. Njena funkcija naj bi omogočala lažje pakiranje v
transportno embalažo, lažje rokovanje. Praviloma se ta embalaža pred postavitvijo
izdelka na prodajno polico odstrani, včasih pa se izdelek pusti zapakiran, ker recimo
trg dopušča oziroma želi tako obliko (recimo pakiranja šestih plastenk pijače skupaj).
Ovojna embalaža izdelek še dodatno varuje pred poškodbami (Radonjič, 2008).
»Sekundarna embalaža je embalaža, ki vsebuje več izdelkov v primarni embalaži.
Namenjena je prevozu, skladiščenju izdelkov, včasih pa je namenjena za prodajo na
drobno in za shranjevanje na policah trgovine. V to skupino sodijo: škatle za tube…«
(Leskovar Mesarič, 2007).
-
transportna, prevozna, terciarna embalaža je namenjena skupnemu pakiranju več
prodajnih enot. Med transportom, skladiščenjem in manipulacijo blaga mora
zagotavljati zaščito pred vsemi poškodbami, ki so običajno možne. S svojo obliko in
dimenzijami naj bi omogočala racionalen transport. Ta embalaža ne prihaja v
neposreden stik s kupcem, zato njen videz ni odločilen za prodajo. Katero transportno
embalažo bomo uporabili, je odvisno od vrste blaga in tudi od vrste prevoza
(Radonjič, 2008).
11
»Terciarna embalaža vsebuje več enot sekundarne embalaže. V to skupino sodijo: palete,
zaboji, škatle, sodi…« (Leskovar Mesarič, 2007).
»Vse tri kategorije embalaže (prodajna, skupinska in transportna) so si med seboj povezane in
soodvisne. Inovativne spremembe v obliki ali materialu prodajne embalaže vplivajo na izbor
(obliko) sekundarne in terciarne embalaže« (Radonjič 2008, str. 19).
Slika 2.2 prikazuje primere posameznega nivoja pakiranja:od prodajnega pakiranja,
skupinskega in transportnega pakiranja embalaže.
Slika 2.2: Primer posameznega nivoja pakiranja
Vir: Leskovar Mesarič (2007, str. 6)
(Leskovar Mesarič, 2007) deli embalažo poleg zgoraj naštetih še na kvartarno embalažo. Ta
se uporablja za shranjevanje terciarne embalaže. V to skupino sodijo: kovinski zabojniki ali
kontejnerji do dolžine 12 metrov. Ta embalaža je namenjena pri prevozu z ladjo, vlaki in
posebnimi tovornjaki. Na koncu še dodaja, da te embalaže v slovenski zakonodaji ne
najdemo. Obenem pa pravi, da kontejnerji niso embalaža.
»(Musil in drugi, 1995) delijo embalažo glede na namen na prevozno (transportno), prodajno
(komercialno) in prevozno prodajno embalažo.«
Prevozna embalaža prvenstveno varuje proizvode pri prevažanju, rokovanju in uskladiščenju.
Lahko jo uporabljamo za pakiranje posameznih proizvodov ali več enot pakiranih proizvodov
v večjo manipulativno enoto. Glede na prevoz ločimo embalažo za suhozemski, čezmorski in
letalski promet. Glavne oblike prevozne embalaže so palete, zaboji, oboji, bobni, baloni in
kontejnerji (Musil in drugi 1995, str. 176).
12
Prodajna embalaža je namenjena zlasti posrednikom in uporabnikom. Imenujemo jo tudi
originalna, maloprodajna ali potrošna embalaža. Vplivati mora na kupca in ga ob nakupu
pritegniti. Prodajna embalaža je dejansko ogledalo podatkov o vsebini, količini, kakovosti in
lastnostih proizvoda, načinu njegove uporabe itn. ter se mora po svojih konstrukcijah in
grafični oblikovnosti razlikovati od drugih pakiranih proizvodov (Musil in drugi 1995, str.
176).
»Prodajna-prevozna embalaža pa združuje značilnosti obeh skupin. Varuje večje število
proizvodov v prodajni embalaži med prevozom, rokovanjem, uskladiščevanjem in na
prodajnem mestu, obenem pa opravlja ves čas trajanja izdelka že omenjeno komunikacijsko
vlogo« (Musil in drugi 1995, str. 176).
2.4.3 Glede na trajnost
Delimo jo v dve skupini:
- vračljiva ali povratna embalaža je tista embalaža, za katero je poskrbljeno kroženje
embalaže. Največkrat je vračljiva embalaža transportna embalaža, v nekaterih primerih pa je
tudi prodajna (steklenice ali plastenke).
- nevračljiva ali nepovratna embalaža je tista embalaža, ki se uporablja za enkratno
pakiranje. Na trgu danes prevladuje prav ta embalaža (Radonjič, 2008).
2.4.4 Glede na spojenost z izdelkom
Delimo jo v dve skupini:
- ločljivo embalažo, ki ne predstavlja sestavnega dela izdelka (ovoji, škatle…). Delimo jo na
embalažo, oblikovano na izdelku, ki nima oblike, dokler ne ovije izdelka, in na prej
oblikovano embalažo, ki ima svojo obliko ter izdelek vstavimo vanjo.
- neločljivo embalažo, ki pa predstavlja sestavni del izdelka (tube, pločevinke, plastenke za
olje, pločevinke za mesne izdelke) (Snoj 1981, str. 12).
2.4.5 Glede na porabniško področje
Delimo jo na embalažo za izdelke široke potrošnje in za izdelke industrijske potrošnje. Pri
široki potrošnji je delitev embalaže na prehrambne, tekstilne, kozmetične…(Snoj, 1981).
13
2.4.6 Glede na oblikovnost
Oblikovnost je v ozki povezavi z materialom, iz katerega je izdelana, in z osnovnimi
značilnostmi proizvoda (vrečke, doze, tube, sodi, steklenice itn.) (Pregrad in drugi 1993, str.
153).
2.5
Embalaža papir
»Papir je ena izmed snovi, ki jih je najlažje predelati in znova uporabiti. Nekatere vrste
papirja je mogoče predelati tudi do sedemkrat« (Interseroh, 8. februar 2014).
»Papir je ploskovni material, sestavljen pretežno iz prepleta vlaknin, na katerega se zapisujejo
znaki (črke, črte), simboli« (Wikipedija, 30. marec 2014).
Papir je ploščat, porozen material, sestavljen pretežno iz prepletenih vlaknin rastlinskega
izvora. Osnovna surovina za papir je les. Za proizvodnjo papirja je potrebno iz lesa ali
enoletnih rastlin pridobiti vlakna in iz njih izdelati porozen, ploskoven in anizotropen izdelek,
v katerem so vlakna naključno porazdeljena in tudi medsebojno prepletena (Novak 1998, str.
19).
»Za pridobivanje vlaknin za proizvodnjo papirja uporabljamo še vedno pretežno les iglavcev
(smreka, jelka, bor) in listavcev (topol, bukev, breza, evkaliptus). Za posebne vrste papirja
uporabljajo tudi krpe bombaža, lanu in konoplje« (Iglič 1993, str. 7).
»Kakovost vlaken je odvisna od vrste in kakovosti lesa. Z mešanjem velikega števila
posameznih vlaken iz velikega števila dreves uspevajo papirničarji proizvajati vedno enako
kakovost papirja« (Novak 1998, str. 19).
(Pregrad in drugi, 1993) pravijo, da lahko papir razvrščamo na osnovi več vidikov, in sicer
glede na maso (gramaturo), površinsko strukturo (strojno gladek papir, enostransko gladek
papir in satinirani papir), uporabljene surovine (papir iz beljenih tekstilnih vlaken, papir iz
beljene in nebeljene celuloze, papir s primesjo lesovine in polceluloze), način izdelave
(sulfitni papir, sulfatni papir, karton in lepenka), namen uporabe.
(Novak 1998, str. 90–93) razvršča papir glede na njegovo uporabnost v naslednje kategorije:
14
- grafični papir: tiskovni papir, pisalni in risalni papir. Med tiskovne papirje
uvrščamo časopisni papir, revije, papir za tiskanje katalogov, prospektov, knjig in
ilustracijski papir. V tej skupini imamo tudi specialne papirje za tiskanje brezkončnih
obrazcev, telefonskih imenikov, zemljevidov in papir za bankovce.
- higienski papir: celulozna vata, kozmetični in higienski robčki, kuhinjski papir,
plenice, toaletni papir in krep papir.
- embalažni papir: šrenc papir (proizveden iz starega nesortiranega papirja), ovojni
papir (je boljši papir, kot je šrenc papir in ne vsebuje starega papirja). Najboljši papir
je kraft papir oz. kraft papir za vrečke. Za embalažne namene se uporablja pergament
papir. V tej skupini embalažnih papirjev poznamo tudi fini svileni papir.
- kartoni in lepenka za embalažo in druge namene. Po standardu DIN 6730
prištevamo v to skupino rjave in sive lepenke. Skupina kartonov in lepenk iz več slojev,
ki se med seboj razlikujejo po sestavi, barvi in gramaturi, je označena kot večslojni
papir. V to skupino sodijo tudi zloženke.
- drugi papirji: cigaretni papir, filtrski papir, fotografski osnovni papir, pisalni in
osnovni papir za tapete…
Papir delimo po različnih vidikih, po obliki, gramaturi, površinski obdelavi, namenu uporabe
in vlakninski sestavi. Ločimo brezlesne papirje, ki vsebujejo celulozno vlaknino, včasih tudi
vlakna iz krp, in srednjefine papirje, ki vsebujejo poleg vsega tega še lesovinska vlakna.
Potem ločimo tudi formatni papir in papir v zvitkih, pisalni papir in tiskovni papir, higienski
papir, cigaretni papir, dokumentni papir, papir za denar…(Iglič, 1988).
2.5.1 Gramatura papirja
Gramatura papirja je teža enega kvadratnega metra papirja, izražena v g/m². O papirju
govorimo, kadar je njegova gramatura nižja od 225 g/m². V primeru, ko je njegova gramatura
večja, govorimo že o kartonu ali lepenki. Vse to je narejeno po standardu DIN 6730 in ISO
4046 (Novak, 1998).
Več je razvidno iz Slike 2.3. O kartonu govorimo, kadar je njegova gramatura med 150 in 600
g/m², o lepenki pa govorimo, kadar je njegova gramatura med 225 in 600 g/m². Prehodi med
15
papirjem in kartonom ter med kartonom in lepenko glede na gramaturo niso ostri. Med seboj
se tudi prekrivajo.
Slika 2.3: Opredelitev pojmov: papir, karton, lepenka glede na gramaturo
Vir: Novak (1998, str. 20)
»Papirje uvrščamo glede na gramaturo: v nizkogramske z gramaturo do 59 g/m²,
srednjegramske z gramaturo 60 do 119 g/m² in visokogramske z gramaturo 120 do 200 g/m².
Te pa že imenujemo polkarton. Za lažjo predstavo ima pisalni papir od 40 do 100 g/m²«
(Novak 2004, str. 115).
2.5.2 Format papirja
Poznamo standardizirane formate skupine A, B in C. Formati skupine A so namenjeni uporabi
neodvisnim velikostim papirja, kot so risalni list, zvezki, reklame, časopisi, poslovna pisma,
risbe. Formati skupine B in C so namenjeni odvisnim velikostim papirja. Uporabljamo jih bolj
za kuverte, mape. Papirnate formate obravnavamo v standardu SIST EN 644 (Novak, 1998).
Slika 2.4 prikazuje razpolavljanje formatov skupine A ali, drugače rečeno, nastajanje manjših
formatov iz večjih.
16
Slika 2.4: Prikaz razpolavljanja formatov skupine A
Vir: Novak (1998, str. 95)
Dimenzije formata morajo biti podane v celih milimetrih. Iz Slike 2.4. je razvidno, da vse
formate dobimo iz enega izhodnega formata. Tukaj velja tudi pravilo, da sta dva sosednja
formata v razmerju 1:2.
»Nepotiskane formate označimo tako, da najprej označimo krajšo stranico (širino) in nato
daljšo stranico (dolžina). Včasih govorimo namesto dolžine tudi višina formata. Pri potiskanih
ali že rabljenih formatih razlikujemo visoki in prečni format. Prečne formate označujemo z
dodatno črko L« (Novak, 2004).
Slika 2.5: Oznaka formatov pri visokem in prečnem formatu
Vir: Novak (1998, str. 94)
17
Slika 2.5 prikazuje oznako formatov pri visokem in prečnem formatu. Kadar imamo visoki
potiskani format, gredo vrstice vzporedno s kratko stranico formata. Pri prečnem formatu pa
gredo vrstice vzporedno oziroma paralelno z dolgo stranico.
2.5.3 Vlakna v papirju
»Povprečna dolžina celuloznih vlaken iglavcev je 3 do 6 mm. Medtem ko imajo listavci samo
0,5 do 1,8 mm dolga vlakna« (Novak 1998, str. 27).
Pri strojno izdelanem papirju ležijo vlakna pretežno v smeri gibanja papirnega pasu v procesu
izdelave papirja. Glede na to, kako se pola odreže iz papirnega pasu, ležijo vlakna vzporedno
glede na daljšo ali krajšo stran pole. Zaradi označevanja smeri gibanja papirnate pole se
uporabljata izraza dolgi tek in kratki tek. Običajno je na embalaži papirja smer teka označena
s puščico (Europapier, 15. februar 2014).
Usmerjenost vlaken je pri papirju zelo pomembna, ker vpliva na njegovo predelavo. Pri
tiskanju knjig je treba paziti, da se tiskajo tako, da je usmerjenost vlaken vzporedna s hrbtom
knjige ali brošure. V nasprotnem primeru bi bila uporaba knjige omejena zaradi zvijanja. Tudi
pri tisku je potrebno upoštevati usmerjenost vlaken. To je posebej pomembno pri ofsetnem
tisku, kjer se papir med tiskom vlaži in zato razteza. Uporabljati je potrebno papirje z
usmerjenostjo vlaken vzporedno z daljšo stranico formata (Novak 1998, str. 110).
2.6
Oblikovanje embalaže
Oblikovanje embalaže je konkretizacija dejavnosti njegovega načrtovanja in razvoja. Brez nje
bo ideja o novi spremenjeni embalaži, ki sloni na ožjih parametrih, najverjetneje doživela
neuspeh. Pri oblikovanju embalaže pogosto sodelujeta dve vrsti oblikovalcev. Eni oblikovalci
so tehnični in so odgovorni za konstrukcije, drugi so umetniški in so odgovorni za likovno in
grafično obdelavo (Snoj, 1981).
»Inovativna moč je odvisna predvsem od uspešnosti konstrukcijskega in grafičnega
oblikovanja embalaže. Odvisna je lahko tudi od hitrosti ter pravilnosti vključevanja novosti,
ki ga ponuja tehnologija in tržišče« (Snoj, 1981).
Embalaža bo uspešno sredstvo ekonomske propagande, če bodo njeni kreatorji znali zliti v
optimalno delovanje najrazličnejše kvalitete vseh njenih komunikacijskih elementov ob
18
upoštevanju zahtev, ki jih postavljajo prednje proizvajalci izdelkov, embalaže, kupci,
konkurenca, predpisi, lastnosti samega izdelka…(Snoj 1981, str. 199).
Dobro oblikovana embalaža ima lahko zaradi svoje pripravnosti vrednost za porabnika in
promocijsko vrednost za proizvajalca. Vendar pa lahko razvijanje učinkovite embalaže za nov
izdelek zahteva nekaj odločitev. Prva naloga je oblikovati koncept embalaže. Koncept
embalaže določi, kakšna naj bi bila embalaža in kaj naj bi naredila za določen izdelek.
Odločiti se je potrebno o dodatnih elementih embaliranja – velikosti, obliki, materialu, barvi,
besedilu in blagovni znamki (Kotler 1998, str. 458).
Ko je embalaža oblikovana, jo je potrebno preizkusiti. Tehnične teste opravimo, da bi
zagotovili, da embalaža deluje pod normalnimi pogoji; vizualne teste, da bi zagotovili, da je
napis na embalaži čitljiv in barve usklajene; teste pri posrednikih, da bi zagotovili, da je za
trgovce embalaža privlačna in preprosta za uporabo; teste pri porabnikih, da zagotovimo
ugoden odziv porabnikov (Kotler 2004, str. 437).
2.6.1 Oblika in dimenzije
Nekateri avtorji postavljajo obliko embalaže in njeno dimenzijo v prvo vrsto po prodanosti
izdelka. Zelo velik pomen ima tudi sama oblika zdravila oziroma njegovo agregatno stanje,
teža, velikost…
»Pri odločanju o dimenzijah in oblikah embalaže mora proizvajalec zbrati informacije o
potrošnikih, ki uporabljajo izdelek, kako ga uporabijo in v kakšnih količinah ga uporabijo.
Prva zahteva potrošnikov v zvezi z obliko in dimenzijami je funkcionalnost. Embalaža mora
biti oblikovana tako, da bo olajšala potrošniku uporabo izdelka« (Snoj 1981, str. 199–200).
Že trgovci izbirajo izdelke po oblikah in dimenzijah. Prednost dajejo izdelkom, ki so stabilni,
niso previsoki ali preširoki za njihove police.
»Kreatorji embalaže morajo pri določanju oblik in dimenzij embalaže misliti na možnost
odvzema prodaje konkurenčnim izdelkom, tako, da skušajo najti čim izvirnejše oblike in
velikosti embalaže. Pri tem morajo paziti, da ne pride do nevarnosti zamenjave izdelka, ki bi
vnašala zmedo v vrsto potrošnikov« (Snoj 1981, str. 200–201).
»S pravilno izbiro materialov, oblik in dimenzij embalaže lahko kreator ustvari uspešno
komunikacijsko sredstvo, toda šele ob pravilnem kombiniranju vseh ostalih komunikacijskih
19
elementov, kajti ne smemo pozabiti, da deluje embalaža na potrošnika kot celota« (Snoj 1981,
str. 202).
2.6.2 Besedilo
Tekstualni del embalaže je sestavljen iz obveznega dela, s katerim mora biti opremljena vsaka
embalaža in je odvisen od raznih predpisov, ki določajo podatke na površini embalaže, in pa
neobveznega dela, ki vsebuje razna sporočila. K obveznemu delu teksta na embalaži sodijo
navadno naziv proizvajalca, ime izdelka, navajanje imen sestavin, kapacitete, rok trajanja
uporabnosti izdelka z datumom izdelave, navodila za pravilno uporabo, podatki o organu, ki
je odobril proizvodnjo izdelka (Snoj 1981, str. 203).
»Besedilo mora biti napisano jasno in v logičnem zaporedju. Kje napišemo in kaj napišemo
na zunanjo embalažo, je pomembno, da izberemo oziroma zagotovimo najustreznejše
razmerje med verbalnimi in grafičnimi elementi« (Snoj, 1981).
Besedilo na embalažnem izdelku naj bo osebno, jedrnato in enostavno, kupcu mora govoriti v
njegovem jeziku. Kreator se mora zavedati, da je kupec na mestu nakupa soočen s številnimi
izdelki, ki ga pozivajo k nakupu in na splošno vsak dan obdan s tisoči sporočil, zato mora pri
ustvarjanju embalaže dati poudarek celovitemu delovanju vseh komunikacijskih elementov na
kupca, pri čemer sestavlja tekst le nujen del tega delovanja (Snoj 1981, str. 204).
2.6.3 Ilustracije
Oblikovalec lahko ustvari zelo lepo ilustracijo za nek embalažni izdelek, vendar je ta lahko
izredno neučinkovita, če je material slabe kakovosti. Dobro izbrana ilustracija se bo lahko
učinkovito vključila v delovanje embalaže kot sredstvo uspešnega komuniciranja.
»Preden se oblikovalec odloči za kako ilustracijo na embalaži izdelka, ga mora dodobra
preučiti, zlasti njegove uporabnosti, stanje na trgu, stil konkurence, kupce oziroma
uporabnika, katerim je izdelek namenjen in tehniko ilustriranja, ki jo material embalaže
omogoča« (Snoj 1981, str. 205–206).
»Kreatorji morajo pri izbiri ilustracije vedeti, da ljudje najlažje sprejemajo tiste ideje ali
sporočila, prikazana s ilustracijami, ki jih lahko glede na svoje znanje, ki ga imajo, to tudi
20
interpretirajo. Pomembna je tudi kakovost reprodukcije pri fotografijah, zato je dobro, da se v
fazi oblikovanja embalaže ne varčuje preveč« (Snoj, 1981).
Funkcije, ki jih opravljajo ilustracije, so zelo različne. Zelo pogosto je ilustracija ena izmed
pomembnih stvari, ki pritegne kupca. Le-to potem vodi k branju teksta in identifikacije
izdelka. Same ilustracije lahko pripomorejo tudi k pomnjenju izdelka, se pravi, kupec si
izdelek zapomni. S samo ilustracijo lahko povemo tudi razlago izdelka. Lep primer je vitka
ženska, ki simbolizira hujšanje.
2.6.4 Barve
Barva ima tudi velik vpliv na prepoznavnost izdelka. Tudi barva lahko kupca privlači, mu
nudi informacije o izdelku, vzbuja asociacije, vpliva na čustva kupcev, pomaga prepričati
kupca k nakupu izdelka, ustvarja zadovoljstvo…
Barve so oblikovalski pripomoček, s katerim pritegnemo bralčevo pozornost, določimo
razpoloženje, izražamo čustva in poživimo strani. Barve dajejo stranem udarnost in lepoto.
Barvne kombinacije močno vplivajo na čitljivost. Svetle barve niso primerne za majhne črke.
Štiribarvni tisk da publikaciji izredno udarnost. Ta pa se izgubi ob pretirani uporabi in
prenasičenosti z barvami (Parker 1997, str. 167–168).
»Barva mora biti skrbno izbrana, ker ima vsaka barva svoj pomen. Modra barva je hladna in
mirna, rdeča je živahna in energična, rumena barva predstavlja zdravilnost in obenem šibkost,
pastelne barve so ženstvene barve, medtem ko so temne barve možate« (Kotler, 2004).
Barve lahko neposredno vplivajo na odločitev o nakupu izdelka. Barvna kombinacija na
embalaži pritegne pozornost, olajša prepoznavanje izdelkov na mestu nakupa, vpliva na
memoriranje (spomin) izdelka in zbuja asociacije v zvezi z njim, povečuje čitljivost napisov
na embalaži, ustvarja optične iluzije, nakazuje vsebino embalaže in označuje individualne
izdelke v skupinah izdelkov (Snoj, 1981).
Z barvami lahko spreminjamo tudi dimenzije embalaže. Embalaža v svetlejših barvah daje
videz večje prostornine kot embalaža v temnejših barvah. Horizontalno razporejeni barvni
pasovi znižujejo in širijo embalažo, medtem ko jo vertikalni pasovi zvišajo in zožijo. Nosilec,
ki vsebuje kombinacijo barv, ki se širijo navzven s svetlejšimi toni na robovih, daje občutek
večjih dimenzij (Snoj 1981, str. 219).
21
3
EMBALAŽA V PODJETJU KRKA, d. d., NOVO MESTO
Embalaža mora ustrezati najprej zahtevam iz farmakopej (Ph.Eur.(evropska farmakopeja)),
FDA predpisom (Ameriška uprava za hrano in zdravila), raznim direktivam. Zatem mora
nuditi izdelku ustrezno zaščito, prav tako mora izpolnjevati zahteve in pričakovanja trga.
Določeni trgi imajo zaradi različne distribucije in navad uporabe ter prodaje zdravil tudi
različne zahteve glede same embalaže. Glavni cilj je izdelek zapakirati v embalažo, ki ohranja
kakovost, varnost in učinkovitost izdelka.
3.1
Predstavitev podjetja Krka, d. d., Novo mesto
Podjetje Krka, d. d., Novo mesto, se uvršča v sam vrh generičnih farmacevtskih podjetij v
svetu. Podjetje uspešno uresničuje svoje strateške usmeritve že 60 let. Njen začetek sega v
leto 1954. Takrat je bil ustanovljen prvi laboratorij. V prvih desetih letih je bil prijavljen prvi
patent. Sledila je selitev laboratorija v Ločno, kjer je podjetje še danes. Ustanovili so razvojni
inštitut in dobili prvi kozmetični izdelek (Krka, d. d., Novo mesto, 1. april 2014).
»V naslednjem desetletju se je začela gradnja novega obrata za izdelavo surovin, nov obrat za
izdelavo mazil, sirupov in injekcij. Zbirali in predelovali so zdravilna zelišča. Pot jih je
zanesla tudi v turistično in zdraviliško dejavnost« (Krka, d. d., Novo mesto, 1. april 2014).
V tretjem desetletju so pridobili registracijo Ameriške uprave za prehrano in zdravila (FDA)
za proizvodnjo antibiotikov. Sodelovali so tudi kot soustanovitelji začetka obratovanja
tovarne zdravil v Keniji. Povečali so zmogljivosti fermentacije za kar 50 %, začeli so graditi
obrat za predelavo farmacevtskih surovin v končna zdravila, obenem so gradili tudi obrat v
Ljutomeru, vlagali so v ohranjanje čistih voda in okolja (Krka, d. d., Novo mesto, 1. april
2014).
V četrtem desetletju ali v osemdesetih oziroma devetdesetih letih so izgradili tovarno
izolacijskega materiala. Zelo veliko so vlagali v marketinške mreže, se pravi v ustanovitev
podjetij in predstavništev, pospešeno so razvijali lastna generična zdravila in nadaljevali z
vodilnimi farmacevtskimi podjetji po svetu. Uvrstili so se tudi v sam vrh slovenskih podjetij
in izvoznikov. Zelo veliko so vlagali v razvoj in raziskave, posodobili so fermentacijsko
proizvodnjo (Krka, d. d., Novo mesto, 1. april 2014).
22
V petem desetletju obstoja jim je uspelo priti v sam vrh farmacevtskih podjetij v
Srednji in Vzhodni Evropi. Prodirali so tudi že na zahodnoevropske trge.
Preoblikovali so se v delniško družbo. Začeli so graditi tovarno za proizvodnjo trdih
oblik v Ločni, nov obrat za proizvodnjo farmacevtskih učinkovin, nov obrat v
Šentjerneju, gradili so tudi nov proizvodno-distribucijski obrat na Poljskem, v Ruski
federaciji in na Hrvaškem. Izrednega pomena je bila tudi pridobitev standarda ISO
14001, uvedel se je nov informacijski sistem SAP, pridobili so certifikat sistema
varnosti živil (HACCP), varnosti in zdravja pri delu (OHSAS 18001) in certifikat
Evropske agencije za varnost in zdravja pri delu (EU-OSH) (Krka, d. d., Novo mesto,
1. april 2014).
V šestem desetletju so širili marketinško-prodajno mrežo, pridobili so certifikat za sistem
vodenja varovanja informacij (ISO/IEC 27001), prejeli so tudi priznanje za poslovno
odličnost (PRSPO). Odprli so nov obrat za proizvodnjo injekcij, kupili so nemško družbo
TAD Pharma GmbH in avstrijsko družbo Alternova Arzneimittell GmbH (Krka, d. d., Novo
mesto, 1. april 2014).
V zadnjih nekaj letih se je zgradil obrat za proizvodnjo sirupov, obrat za proizvodnjo izdelkov
z biocidnim učinkom, nov obrat za proizvodnjo trdih oblik zdravil. Vseskozi se je vlagalo v
razvoj in raziskave. Če sedaj potegnemo črto skozi vso zgodovino, lahko povemo, da je sedaj
v podjetju zaposlenih preko deset tisoč ljudi, od tega jih je malo več kot polovica v tujini
(Krka, d. d., Novo mesto, 1. april 2014).
Osnovni dejavnosti podjetja sta proizvodnja in prodaja zdravil na recept, izdelkov brez
recepta in veterinarskih izdelkov. Dejavnost podjetja dopolnjujejo tudi zdraviliško-turistične
storitve.
Velikokrat se postavlja vprašanje, kaj sploh so generična zdravila?
Generična zdravila so ekvivalentna originalnim zdravilom, ki jim je patentna zaščita že
potekla ali pa je sploh niso imela. Vsebujejo enake zdravilne učinkovine kot originalna
zdravila. Generična zdravila so originalnim zdravilom ekvivalentna. Enakovredna so v
kakovosti,
varnosti
in
učinkovitosti.
To
poleg
registracijske
dokumentacije
in
bioekvivalenčnih raziskav potrjuje tudi terapevtska praksa (Krka, d. d., Novo mesto, 28.
marec 2014).
23
»Generična zdravila postajajo v svetu vse pomembnejša, saj so kakovostno enakovredna in
cenovno sprejemljivejša alternativa zdravljenju z originalnimi zdravili« (Krka, d. d., Novo
mesto, 28. marec 2014).
3.2
Poslovanje v letu 2013
Podjetje izdelke prodaja v več kot 70 držav. Ključni trg v regiji Srednja Evropa je Poljska,
sledijo pa ji Češka, Madžarska, Litva in drugi. V regiji Vzhodna Evropa je ključni trg Ruska
federacija. Pomembne pa so tudi Ukrajina, Kazahstan, Uzbekistan, Gruzija, Azerbajdžan in
druge države. V regiji Jugovzhodna Evropa so med največjimi Hrvaška, Romunija in
Bolgarija. Vse pomembnejša pa je tudi regija Zahodna Evropa in čezmorska tržišča, kjer so
najpomembnejši trgi Nemčija, Velika Britanija, nordijske države in Italija. Krka pa trži svoje
izdelke tudi v Afriki, na Arabskem polotoku in Daljnem vzhodu (Krka, d. d., Novo mesto, 1.
april 2014).
Slika 3.1 prikazuje deleže prodaje posameznih regij v Skupini Krka, d. d., Novo mesto v letu
2013. Največja prodajna regija je Vzhodna Evropa s 35,6 % prodajo, druga največja je
Srednja Evropa s 23,6 % prodajo, sledijo Zahodna Evropa in čezmorska tržišča, Jugovzhodna
Evropa in na koncu je Slovenija. V Sloveniji imamo delež prodaje samo 7,2 %.
Slika 3.1: Deleži prodaje posameznih regij v Skupini Krka, d. d., Novo mesto v letu 2013
Vir: Krka, d. d., Novo mesto (1. april 2014)
V lanskem letu se je registriralo 17 novih izdelkov, od tega jih je bilo 13 zdravil na recept, 3
zdravila brez recepta in 1 veterinarski izdelek. Registriralo se jih je v 35 farmacevtskih
oblikah in jakostih. Na vseh Krkinih trgih smo v lanskem letu pridobili kar 515 novih
24
registracij. V lanskem letu smo vložili patentne prijave za 10 izumov, na osnovi prioritetnih
prijav iz leta 2012 pa smo vložili dve mednarodni patentni prijavi (Krka, d. d., Novo mesto, 1.
april 2014).
Slika 3.2 prikazuje shemo organiziranosti podjetja Krka, d. d., Novo mesto. Prikazuje, kje ima
podjetje svoje proizvodnje, zdraviliško-turistične družbe in ostale odvisne družbe v tujini.
Odvisne družbe so predstavništva v tujini. Njihova naloga je, da se ukvarjajo s trženjem in
prodajo naših izdelkov. Iz Slike 3.2 je razvidno tudi, da ima Krka, d. d., Novo mesto
proizvodnje v vseh regijah (Srednja Evropa, Zahodna Evropa in čezmorska tržišča, Vzhodna
Evropa in Jugovzhodna Evropa). Poleg proizvodnih obratov ima tudi predstavništva na vseh
regijah. V regiji Srednja Evropa je proizvodni obrat na Poljskem, ostalo so predstavništva
(Češka republika, Slovaška in Madžarska). V regiji Zahodna Evropa in čezmorska tržišča je
proizvodni obrat v Nemčiji, to podjetje je TAD. Na Švedskem, Irskem, Portugalskem, v
Španiji, Italiji, Franciji, Združenih državah Amerika in Avstriji so samo predstavništva. V
Vzhodni Evropi je proizvodni obrat v Ruski federaciji, ostalo so predstavništva. V
Jugovzhodni Evropi ima podjetje Krka, d. d., Novo mesto, proizvodnjo na Hrvaškem. V
Romuniji, Srbiji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini so samo predstavništva. V Sloveniji so
proizvodni obrati poleg Ločne in Bršljina še v Šentjerneju in Ljutomeru. Proizvodnje so
ločene zaradi različnih oblik pakiranja.
Iz Slike 3.2 so razvidne tudi zdraviliško-turistične družbe. Te družbe so samo v Sloveniji, in
sicer so to terme Dolenjske Toplice, terme Šmarješke Toplice, obmorski center Talaso
Strunjan, Hoteli Otočec in Hotel Krka v Novem metu.
25
Slika 3.2: Shema organiziranosti Skupine Krka, d. d., Novo mesto
Vir: Krka, d. d., Novo mesto (2014b)
3.3
Delitev embalaže
V podjetju Krka, d. d., Novo mesto je embalaža ravno tako razdeljena v tri skupine, vendar je
pojmovanje nekoliko drugačno. Embalaža se deli na:
1.
primarno embalažo: to je vsa embalaža, ki je v stiku z izdelkom v celotnem
roku uporabe in vsi pripomočki, ki pridejo v stik z izdelkom med samo uporabo
(folija, steklo, plastika, zamaški, tube, vrečke, sodi, kontejnerji…);
2.
sekundarno embalažo: to je embalaža, ki zaščiti primarno embalažo pred
neželenimi vplivi ali pa je nosilka informacij. Med sekundarno embalažo uvrščamo
zloženke, navodila, samolepilne etikete…);
26
3.
terciarno embalažo: to je v bistvu vsa transportna embalaža (škatle, pregradni
kartoni, križne vloge, obodi, sodi…).
Podjetje vsakemu izdelku predvidi zares najboljšo embalažo, ker tako doseže maksimalno
varnost za uporabnika zdravil. Seveda se veliko pozornosti posveča tudi sekundarni ali tako
imenovani komercialni embalaži, s katero se izdelek identificira navzven. S tovrstno
embalažo želi podjetje biti čim bolj prepoznavno (Bobnar, 2009).
3.3.1 Primarna embalaža
To vrsto embalaže se izbere glede na zbrane informacije o izdelku, ki ga hočemo zaščititi
oziroma zapakirati. Kot že omenjeno, se upošteva občutljivost izdelka na različne vplive. Na
osnovi teh podatkov se podjetje odloči za vrsto primarne embalaže. Seveda pa se tukaj
pogleda tudi, kako je izdelek pakiran v original pakiranju. V pomoč so tudi rezultati analiz
pospešenih stabilnostnih testiranj. Glede na to, da je na trgu veliko število ponudnikov
(potencialnih dobaviteljev) embalaže, je potrebno izbirati med takimi, ki izpolnjujejo vse
zahteve in pa tudi mednarodno uveljavljene standarde. V kolikor gre za zdravila, mora
embalaža izpolnjevati zahteve farmakopej in ostale zahteve, izdane s strani Evropske agencije
za zdravila. Pred uporabo v proizvodnji je potrebno embalažo še preveriti po glavnih
zahtevah, prav tako jo je potrebno testirati na pakirnih linijah, da se pred rednim procesom
izogne zapletom.
Vrste in funkcije primarne farmacevtske embalaže:
Folije
V folije se pakira predvsem trdne zdravilne oblike (tablete, kapsule). Poznamo toplo formirne
in hladno formirne folije. Toplo formirnim folijam se oblikuje žepke s pomočjo toplote, pri
hladno formirnih folijah pa s pomočjo kalupa in mehanskih sil.
Običajno se foliji zvarita v tako imenovani pretisni omot ali blister, pri čemer je spodnja folija
formirna (ima žepke), zgornja folija pa je krovna in žepke zapre. Materiali so različni od
PVC, PVC/PVDC, aluminija...Folije se deli na potiskane in nevtralne folije. Potiskano folijo
potiska že dobavitelj. Pri nevtralnih folijah pa se tiskana samem stroju. Se pravi, ob samem
pakiranju zdravila se natisne folija in na koncu linije se dobi že končni izdelek (Bobnar,
2009).
27
Steklo
je med najbolj inertnimi (ni medsebojnega vpliva) snovmi. Nudi odlično zaščito pred vlago,
kisikom in svetlobo, v kolikor se uporabi barvno steklo. Slabe lastnosti so dokaj velika teža,
slabša mehanska občutljivost (krhkost). Izdelki iz stekla, ki se uporabljajo v farmacevtski
industriji, so predvsem: steklenice, ampule, kapalke, brizge. Ti izdelki pa so lahko izdelani iz
različne kvalitete stekla, ki jo dovoljuje farmakopeja (Bobnar, 2009).
Gumasti zamaški
Te vrste zamaškov se uporablja za zapiranje steklenic, ki so namenjene za injekcijske in
infuzijske izdelke. Ampule so navadno monodozirni izdelki (enkratno doziranje), steklenice
se lahko uporabi za večkratno doziranje. To možnost dopuščajo ravno gumasti zamaški s
svojimi lastnostmi. Te lastnosti so predvsem inertnost z izdelkom, tesnjenje kljub večkratnim
prebodom, brez povzročanja drobcev ob prebadanju (Bobnar, 2009).
Tube
se uporablja za pakiranje raznih krem in gelov (poltrdne farmacevtske oblike). Tube so iz
različnih materialov, kot sta plastika in aluminij (Bobnar, 2009).
Vrečke
se uporabljajo predvsem za shranjevanje že izdelanih tablet ali surovin. Zagotavljati morajo
zaščito izdelka pred svetlobo in vlago ter medsebojno inertnost (Bobnar, 2009).
Plastika
Na tem področju se nahaja veliko različnih embalažnih materialov. Predvsem so to vsebniki z
ali brez navoja za zapiranje, zaporke, brizge, žličke, kapalke, tube, izlivki... Pri zaporkah
imamo več možnih kombinacij. Lahko so z ali brez sušilnega sredstva, lahko imajo tudi
sistem zaščite pred otroškim odpiranjem »childresistant« (Bobnar, 2009).
Aluminijaste zaporke
Ta vrsta zapork se uporablja za zapiranje steklenih vsebnikov. Obstaja več izvedb. Lahko jim
oblikujemo navoj in služijo odpiranju ter zapiranju steklenic, lahko pa služijo le kot
zadrževalni element, ki preprečuje izpadanje gumastih zamaškov iz steklenic (Bobnar, 2009).
28
Big bag vreče ali kontejnerji
To so velike vreče za skladiščenje ali prodajo 500 do 1000 kg raznih praškastih izdelkov.
Vreče so narejene iz tkane osnove, iz polipropilena. V kolikor je izdelek občutljiv na vlago, se
v notranjost doda še plast polietilena (Bobnar, 2009).
Papirnate vreče
Ta vrsta vreč ima v notranjosti polietilenski sloj, ki varuje pred vlago, sledijo pa še papirnati
sloji, ki nudijo mehansko zaščito. V te vreče se pakira razne granulate in krmne mešanice
(Bobnar, 2009).
3.3.2 Sekundarna embalaža
Ima pri farmacevtskih izdelkih predvsem funkcijo zaščite primarne embalaže, obenem pa nudi
potrošniku vse potrebne informacije o izdelku. Običajno to vlogo prevzamejo razne zloženke
in ostale škatlice. Med sekundarno embalažo sodijo: zloženke, navodila, samolepilne etikete
in vrečke z navodilom.
Vrste in funkcije sekundarne farmacevtske embalaže:
Zloženke
Pri farmacevtskih izdelkih poznamo zloženke, ki jih lahko kupimo brez recepta in zloženke,
ki jih dobimo na recept. V primeru, da je izdelek na recept, se ne daje toliko pozornosti
vizualnemu pogledu sekundarne embalaže, ker kupec ne izbira izdelka po lepem videzu. Pri
izdelkih, kjer kupec lahko izbira (izdelki brez recepta), pa je veliko poudarka na vizualnem
zgledu sekundarne embalaže. Poskuša se izkoristiti različne dizajn tehnike, tehnike tiskanja,
različne materiale za zloženke, različne oblike zloženke. Kupca poskuša taka embalaža
prepričati, da je najlepša, najsodobnejša in da vsebuje zanj najkakovostnejši izdelek izmed
celotne ponudbe. Tu ni izbire med starostnimi skupinami kupcev, saj vsak kupec,od mlajših
do starejših, želi kupiti privlačen in kakovosten izdelek.
Mikroval škatlica
Je večja zloženka. Uporablja se jo v primerih, ko je izdelek zastopan v številčnejšem
pakiranju (recimo tablete). Ta način vsebuje večje število kosov primarne embalaže z
29
izdelkom. V zloženko se doda še navodilo za uporabo, ker je na sami zloženki običajno
premalo prostora.
Navodila
Med sekundarno embalažo štejemo tudi že prej omenjena navodila za uporabo. Na navodilu
so zapisani vsi pomembni podatki. To so podatki, ki so zakonsko obvezni. Uporabnik se
lahko s prebiranjem navodila bolj podrobno seznani z delovanjem izdelka, sestavo izdelka,
področjem in namenom uporabe, pravilno uporabo, možnim neželenim učinkom, ukrepi v
primeru nepravilne uporabe… Zadnje čase se predvsem pojavlja težava, ko je potrebno na
navodila za uporabo navajati ogromne količine podatkov. Ti so posledica nekaterih zakonskih
obveznosti, del pa je tudi protiukrep možnim tožbam. V Ameriki so znane odmevne tožbe, ki
so se zgodile ravno iz razloga »ni pisalo«. Stil ameriških tožb se je razširil tudi na ostali svet
in rezultat so ogromna navodila z izčrpnimi podatki. Tudi tu se je razvoj pomaknil v novo
smer. Iznašli so mini knjižice, ki so narejene iz zelo tankega papirja. Le na ta način se lahko
veliko teksta spravi na papir.
Samolepilne etikete
Etikete se uporablja predvsem pri izdelkih, ki so pakirani v razne oblike steklenic, vsebnikov,
vrečic, ampul. Ker je na samo primarno embalažo težko napisati identifikacijske podatke, je
potrebno uporabiti samolepilne etikete. V tem primeru je samolepilna etiketa nosilka
pomembnih podatkov. Na tržišču so že v ponudbi tudi samolepilne etikete, ki so tehnično
zahtevnejše in vsebujejo še navodilo. Izdelek, katerega primarna embalaža je opremljena s
samolepilno etiketo in navodilom za uporabo, se lahko neposredno pošlje na trg, torej se
zapakira le še v transportno embalažo. Jasno pa mora taka primarna embalaža sama po sebi
izdelku nuditi dovolj veliko mehansko in drugo zaščito.
Vrečke z navodilom
Vrečke se uporabljajo za veterinarske izdelke. Na tej vrečki so zapisani vsi podatki, ki jih
potrebuje veterinar. V bistvu je vrečka z navodilom kar navodilo, ki ima eno četrtino lista
prepognjenega. V ta zgib se vstavi ploščica s tabletami.
3.3.3 Terciarna embalaža
Njena funkcija je predvsem zaščita sekundarne embalaže pred mehanskimi poškodbami,
obenem pa transportna funkcija.
30
Transportna škatla
Transportne škatle se uporabljajo za ročno pakiranje. Lahko pa tudi z manjšimi prilagoditvami
za strojno pakiranje. Škatle zagotavljajo dobro mehansko zaščito, odlično se zlagajo na palete.
Križne vloge
Za izdelke, ki se ne pakirajo v zloženke, se uporabljajo križne vloge. Te se vstavijo v
transportne škatle. V nastale prostore se vloži steklenice, vrečke, vsebnike, blistre… Te križne
vloge se uporablja kot neke vrste zaščito pred razbitjem oziroma pred poškodbo na materialih.
Pregradni karton
Pregradne kartone se uporablja za ločevanje plasti oziroma nivojev skladanja, obode pa za
ojačenje stranic transportne škatle. Pregradne kartone se uporablja predvsem takrat, ko imamo
primarno embalažo, kot je steklo.
4
ZAČETNO STANJE
Vsako zdravilo ima predpisano, v kakšni embalaži mora biti zapakirano. Tukaj ni pomembno,
za kakšno obliko zdravila gre. Lahko gre za praške, infuzije, zdravila v trdni obliki (navadne
tablete, filmsko obložene tablete, obložene tablete, orodisperzibilne tablete, tablete s
podaljšanim sproščanjem, tablete s prirojenim sproščanjem, šumeče tablete), kapsule
(navadne kapsule, kapsule s podaljšanim sproščanjem, kapsule s prirojenim sproščanjem),
pastile, mazila, gele, zrnca, granulate, injekcije, sirupe, šampone, emulzije, kapljice, pršila. V
Krka, d. d., Novo mesto delimo zgoraj naštete oblike zdravil v tri skupine: farmacevtska
zdravila (zdravila na recept), OTC zdravila (zdravila brez recepta) in veterinarska zdravila.
Razvrščanje zdravil je določeno s Pravilnikom o razvrščanju, predpisovanju in izdaji zdravil
za uporabo v humani medicini. To najdemo v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 86/2008
in 45/2010. Pri vsakem zdravilu potrebujemo vsaj primarno embalažo. Najbolj pogosto so
zdravila pakirana v primarno, sekundarno in terciarno embalažo. Vsaka ovojnina ima svojo
funkcijo. Najbolj privlačna je sekundarna embalaža, ker je potiskana. Potiskani embalaži
lahko rečemo, da je nosilec informacij za uporabnika. Istočasno pa zajema tudi informacije, ki
so regulatornega značaja. Sem sodita tudi priprava ustreznega besedila, ki se med
oblikovanjem prenese na embalažo, in preverjanje ustreznosti pripravljene embalažne
31
dokumentacije. Če seveda želimo prodajati in biti uspešni na določenih trgih, potem je
potrebno upoštevati vsa pravila, direktive in uredbe, ki nam jih narekujejo trgi in zakonodaje.
4.1
Navodilo za uporabo
Navodilo za uporabo je informacija za uporabnika, ki je v pisni obliki priložena zdravilu,
praviloma kot listič tako, da z ovojnino predstavlja enovito celoto. Navodilo za uporabo mora
biti priloženo vsakemu pakiranemu zdravilu, razen če so vsi podatki iz 20. člena pravilnika
navedeni na zunanji ali stični ovojnini (Pravilnik o označevanju zdravil in navodilu za
uporabo, člen 3, točka 1).
»Navodilo za uporabo mora biti napisano z izrazi, ki so uporabnikom jasni in razumljivi, in
biti čitljivo v uradnem jeziku ali jezikih države članice, kjer je zdravilo v prometu« (Direktiva
2001/83/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o
zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67), člen 63 točka 2).
Za vsako farmacevtsko obliko in vsako jakost je treba praviloma napisati ločeno
navodilo za uporabo. Navodilo za uporabo je lahko skupno za različne farmacevtske
oblike ali različne jakosti le, če imajo enake ali podobne farmakokinetične lastnosti in
se uporabljajo za iste indikacije, imajo enako pot uporabe (aplikacije), iste
kontraindikacije, opozorila, previdnostne ukrepe, neželene učinke. Pomožne snovi
morajo biti v tem primeru navedene za vsako farmacevtsko obliko in, če je potrebno,
za vsako jakost posebej (Pravilnik o označevanju in navodilu za uporabo zdravil za
uporabo v humani medicini, člen 28, točka 3).
»Pri zdravilih, ki se izdajajo brez recepta, je treba za vsako farmacevtsko obliko in jakost
napisati ločeno navodilo« (Pravilnik o označevanju in navodilu za uporabo zdravil za uporabo
v humani medicini, člen 28, točka 4).
4.2
Vsebina navodila za uporabo
Včasih so bili na navodilu potrebni le osnovni podatki, in sicer:
-
Kaj je zdravilo X in za kaj se ga uporablja
-
Kaj moramo vedeti, preden se vzame zdravilo X
-
Kako jemati zdravilo X
32
-
Možni neželeni učinki
-
Shranjevanje zdravila X
Zakonodaja ni bila tako stroga, kot je danes.
Navodilo za uporabo je moralo biti sestavljeno v skladu s temeljnimi značilnostmi zdravila.
Same tekste za navodila so pisali zdravniki, magistri in farmacevti, zaposleni v podjetju Krka,
d. d., Novo mesto. Te tekste so potem dostavili v tiskarne, kjer so s pomočjo mikrofilmov
vstavljali besedilo v konstrukcijo načrta. Potem so ta načrt dostavili v naše podjetje. Pri nas se
je preverilo, ali so podatki skladni. V primeru neskladja se je to ponovno pošiljalo oziroma
oblikovalci so fizični odšli v tiskarno na popravek. In tako se je krog ponavljal, dokler ni bilo
vse brezhibno. Vsak načrt, ki je ustrezal, je dobil žig odobreno. To je pomenilo, da se je lahko
začelo v tiskarni tiskati.
4.3
Formati navodila
Ker navodilo ni vsebovalo veliko obširnih podatkov, so se na začetku uporabljala navodila
naslednjih dimenzij:
-
105 x 148 mm (A6)
-
148 x 210 mm (A5)
-
210 x 297 mm (A4)
Ker je trg zahteval oziroma narekoval več podatkov, je bilo potrebno narediti še malo bolj
obširna navodila. Teksta enostavno ni bilo mogoče več spraviti na majhne formate. Zato je
podjetje uvedlo naslednje velikosti formatov:
-
148 x 297 mm
-
148 x 420 mm
-
148 x 520 mm
-
200 x 640 mm
Formate, ki so bili na manjših dimenzijah, je podjetje vedno redkeje uporabljalo, ker so bili
enostavno premajhni. Na začetku je bilo potrebno pomanjševali tekst. Velikost teksta je bila
nekje tudi samo 5,5 pik. To je bila izredno majhna velikost pisave, zato ljudje s slabšim
vidom tega niso mogli niti prebrati.
33
4.4
Postavitev teksta
Sama postavitev teksta je bila določena. Format velikosti 105 x148 mm je podjetje
uporabljalo vedno orientirano ležeče. Pri formatih 148 x 210 mm, 148 x 297 mm, 148 x 420
mm in 148 x 520 mm se je tekst orientiral pokončno glede na format navodila. Samo besedilo
v navodilu je moralo biti oblikovano v enem bloku oziroma enem stolpcu (KRKA, d. d.,
Novo mesto 2006, str. 19).
Kadar je bilo teksta zelo veliko oziroma je bilo večjezično navodilo, je lahko konstruktor po
lastni presoji tekst orientiral ležeče. Za večjezična navodila se je uporabljal format 200 x 640
mm. Njegova orientacija je bila odvisna od količine teksta. Ležeča navodila so se oblikovala v
dveh ali več stolpcih (Krka, d. d., Novo mesto 2006, str. 16).
Dokler se je uporabljal format navodila 105 x148 mm, 148 x 210 mm in 148 x 297 mm, se je
tiskalo na 60-gramski papir. Ob povečanju teksta so začeli uporabljati še formata 148 x 420
mm in 148 x 520 mm. Tukaj se je morala debelina papirja stanjšati. Tokrat že na 50-gramski
papir. Pri večjezičnih navodilih, kjer je bilo teksta zelo veliko, pa je bila debelina 40 gramov.
Morali so iti v tanjšanje papirja, ker v nasprotnem primeru ne bi mogli navodila zložiti
oziroma jih zgibati in potisniti v zloženko.
4.5
Zgradba navodila
Sama velikost pisave včasih ni bila tako strogo določena. Včasih, ko je bilo večjezično
navodilo, je bila velikost samo 6 pik ali celo 5,5 pik. To je bil po standardih minimum. To
besedilo je bilo zelo majhno, za nekatere ljudi je bilo celo neberljivo. Da je bilo lažje berljivo,
so poglavja v besedilu ločili s tanko črto.
Naslove poglavij navodila so pisali v tipografiji Futura TOT bold, podnaslovi so bili pisani s
pisavo Nimbus San bold, besedilo v poglavjih pa v tipografiji Nimbus San regular. Naslove
poglavij se je pisalo z velikimi tiskanimi črkami. Vsa navodila so tiskana v barvi Pantone 433
(Krka, d. d., Novo mesto 2006, str. 19).
Na vsakem navodilu je moral biti tudi logotip podjetja Krka. Logotip je bil in je še vedno
pozicioniran spodaj desno, na dnu navodila. Pozicioniran je na višini 11 mm od spodnjega
roba in v notranjost umaknjen za 6 mm. Sama velikost logotipa je tudi 6 mm. Na dnu
34
navodila se je in se še dodaja tudi šifra materiala. Se pravi, vsak embalažni material, ki se je in
se še vedno uporablja, ima svojo šifro. Nikoli nista dva materiala na enaki šifri (Krka, d. d.,
Novo mesto, 2006).
Sistem, ki se je uporabljal:
Šifre za embalažne materiale so se odpirale v programu PMPS (proizvodno-materialnoplanski sistem). To je bil sistem, v katerega so se vnašali določeni podatki, ki so bili
pomembni. Oblikovalci oziroma dizajnerji, ki so skrbeli za embalažne načrte, so uporabljali
Macintosh G4. Da se je lahko tiskalo in preverjalo, ali so teksti ustrezni, je podjetje
potrebovalo tudi velike tiskalnike.
5
UVEDBA NOVEGA DIZAJNA NA NAVODILU
Razvoj gre predvsem v smer tanjšanja papirjev in to se seveda s pridom izrablja, saj tanjši kot
je papir, lažje ga je zgibati in vstaviti v zloženko skupaj z izdelkom. Tanjša kot so navodila,
manj dreves je potrebno posekati. Dejstvo je, da iz kubičnega metra papirja ali pa tone papirja
dobimo več pol papirja za tiskanje.
Uvedba novega dizajna na navodilu se močno razlikuje v primerjavi z uvedbo novega dizajna
na zloženki in drugih embalažnih materialih. Kot že omenjeno, mora biti zloženka privlačna
za kupce. Pri navodilu je to malo drugače. Tukaj gre bolj za razumevanje besedila, čitljivost
pisave in tudi za preglednost. Še posebej je to pomembno, ko je več jezikov na enem
navodilu. Zaradi velikega obsega teksta so v uporabi tudi t.i. navodila blazinice ali navodila v
obliki mini knjižic. Blazinice ali bookleti se imenujejo navodila, ki so večjega formata od 289
x 655 mm, vključno s to dimenzijo.
Glede na to, da podjetje Krka, d. d., Novo mesto, prodaja izdelke v več kot 70 držav, pravimo,
da je podjetje prisotno na zelo različnih koncih sveta. Seveda pa to pomeni tudi spremljanje
vseh trgov, kar se tiče zakonov in zakonodaj. Evropska unija je leta 2001 sprejela Direktivo
2001/83/ES. Ta direktiva govori o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani
medicini. V to direktivo so zajete vse dotedanje zakonodaje, ki so bile sprejete in napisane
pred letom 2001. Ta direktiva zajema 130 členov in je naslovljena na vse članice Evropske
35
unije. Direktiva govori o postavitvi zdravil na trg, o administrativnih podatkih, označevanju,
proizvodnji, kakovosti, klasifikaciji, oglaševanju na trgu, distribuciji, cenah…
5.1
Vsebina navodila za uporabo
V Direktivi 2001/83/ES, člen 54 govori o označevanju in navodilu za uporabo.
Kaj vse mora vsebovati navodilo za uporabo, je zapisano v Uradnem listu RS 54/2006
(Pravilnik o označevanju zdravil in navodilu za uporabo) kot tudi v Direktivi 2001/83/ES,
(Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku
Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67), člen
59):
1. Navodilo za uporabo je sestavljeno v skladu s povzetkom glavnih značilnosti
zdravila; v naslednjem vrstnem redu vsebuje:
(a) za identifikacijo zdravila:
- ime zdravila, ki mu sledi splošno ime, če zdravilo vsebuje samo eno zdravilno
učinkovino in če je ime zdravila izmišljeno; če je zdravilo na voljo v več farmacevtskih
oblikah in/ali jakostih, je treba farmacevtsko obliko in/ali jakost (npr. za dojenčka,
otroka, odraslega) vključiti v ime zdravila,
- kakovostno navedbo vseh zdravilnih učinkovin in pomožnih snovi ter količinsko
navedbo zdravilnih učinkovin, izraženih s splošnim imenom za vsako posamezno
obliko pakiranja zdravila,
- farmacevtsko obliko in vsebino, izraženo v enotah mase, prostornine ali s številom
odmerkov zdravila za vsako posamezno obliko pakiranja zdravila,
- farmakoterapevtsko skupino ali način delovanja v bolniku lahko razumljivem jeziku,
- ime in naslov imetnika dovoljenja za promet z zdravilom ter proizvajalca;
(b) terapevtske indikacije;
(c) podatke, ki jih je treba poznati pred uporabo zdravila:
36
seznam mora vsebovati:
- kontraindikacije,
- ustrezne previdnostne ukrepe pri uporabi,
- oblike medsebojnega delovanja z drugimi zdravili ter druge oblike interakcij
(npr. alkohol, tobak, hrana), ki lahko vplivajo na delovanje zdravila,
- posebna opozorila;
seznam mora:
- upoštevati posebno stanje nekaterih skupin uporabnikov (npr. otroci, nosečnice ali
doječe matere, starostniki, osebe s posebnimi patološkimi stanji),
- navajati, če je primerno, možen vpliv na sposobnost vožnje ali upravljanja s stroji,
- navajati tiste pomožne snovi, katerih poznavanje je pomembno za varno in
učinkovito uporabo zdravila in so vključene v smernice, objavljene v skladu s členom
65;
(d) običajni podatki, ki so potrebni za pravilno uporabo, zlasti:
in, kadar je primerno, odvisno od vrste zdravila:
- odmerjanje,
- postopek, in če je potrebno, pot uporabe zdravila,
- pogostost uporabe zdravila, po potrebi z navedbo primernega časa, ko se zdravilo
sme ali mora dajati,
in, kadar je primerno, odvisno od vrste zdravila:
- trajanje zdravljenja, kadar bi moralo biti omejeno,
37
- ukrepe, ki jih je treba sprejeti v primeru prevelikega odmerjanja (npr. simptomi,
nujni ukrepi),
- način ukrepanja, če je bolnik izpustil enega ali več odmerkov,
- navedba, če je to potrebno, glede tveganja zaradi učinkov ob prenehanju jemanja
zdravila;
(e) opis neželenih učinkov, ki se lahko pojavijo pri običajni uporabi zdravila in,če je
potrebno, ukrepe, ki jih je treba sprejeti v takem primeru; bolnika je treba izrecno
pozvati, da o vseh neželenih učinkih, ki niso navedeni v navodilu, takoj obvesti
zdravnika ali farmacevta;
(f) napotitev glede datuma izteka roka uporabnosti, navedenega na ovojnini, z:
- opozorilom, da se zdravilo po navedenem datumu izteka roka uporabnosti ne sme
uporabljati,
- kadar je primerno, posebna navodila za shranjevanje,
- če je potrebno, opozorilo v zvezi z določenimi vidnimi znaki kvarjenja;
(g) datum zadnje revizije navodila za uporabo.
2. Ne glede na odstavek 1(b) lahko pristojni organ odloči, da se nekatere terapevtske
indikacije ne navedejo v navodilu za uporabo, če bi bilo širjenje tovrstnih informacij
lahko zelo neugodno za bolnika.
Pristojni organi lahko določijo, da na ovojnini in navodilih za uporabo določenih zdravil ni
obvezna navedba nekaterih podrobnih podatkov: da mora biti navodilo za uporabo v uradnem
jeziku ali jezikih države članice, kjer je zdravilo v prometu, če zdravilo ni namenjeno bolniku,
da bi si ga apliciral sam (Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 6.
novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311,
28.11.2001, str. 67), člen 63 točka 3, str. 34).
»63. člen pod točko 1 zahteva, da je potrebno pri večjezičnih navodilih pisati v uradnem
jeziku ali jezikih države članice, kjer je zdravilo v prometu« (Direktiva 2001/83/ES
38
Evropskega parlamenta in sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za
uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67), str. 34).
»Za vsako navodilo je potrebno odpreti SmPC (Summary of Product Characteristics)
dokument. Ta mora vsebovati vse glavne značilnosti dokumenta« (European Commission,
2009).
Dokument SmPC se vloži v JAZMP (Javna Agencija RS za zdravila in medicinske
pripomočke). Agencija na osnovi vseh lokalnih in evropskih zakonodaj, seveda s predhodno
narejeno stabilnostjo in različnimi testi, izda dovoljenje za izdelavo zdravil. To dovoljenje
traja pet let. Ko se bliža datum poteka registracije, se registracija vloži v obnovo registracije.
Agencija skrbi in polni bazo CBZ (centralna baza podatkov), v kateri sta prisotna prej
omenjeni dokument SmPC in navodilo za uporabo zdravila, ki se ga naredi v podjetju. Ta dva
dokumenta si lahko v bazi CBZ ogledamo vsi, kadarkoli želimo.
»Vsaka sprememba, ki jo želijo imeti na trgu, se napiše in objavi nova verzija QRD (Quality
Review of Documents) na EMA (European Medicines Agency) strani. Napiše se točen
podatek, pod katero točko se določena tema spreminja« (European Medicines Agency Science
Medicines healt, 2012).
»Navodilo za uporabo mora biti napisano uporabniku razumljivo, v kratkih stavkih. Navodilo
za uporabo z enako vsebino kot v slovenskem jeziku je lahko navedeno tudi v enem ali več
jezikih držav članic Evropske unije ali drugih evropskih jezikih« (Pravilnik o označevanju in
navodilu za uporabo zdravil za uporabo v humani medicini, člen 28, točka 1).
Sistem, ki ga uporabljamo:
Šifre embalažnih materialov se sedaj odpirajo v sistemu SAP (System Application and
Product). Ta sistem se uporablja na celotnem področju podjetja Krka, d. d., Novo mesto.
Vsaka sprememba na navodilu ali kakšnem drugem embalažnem načrtu za sabo sproži novo
šifro. Staro šifro, ki se menja, postavimo v nižji status, medtem ko nova šifra dobi višji status.
Oblikovalci, konstruktorji oziroma dizajnerji sedaj uporabljajo PC-je s programi Adobe
Illustrator CS5. Za sam pregled in odobritev načrtov se uporabljajta sistema Pixel Proof in
Docu Proof.
39
5.2
Formati navodila
Podjetje Krka, d. d., Novo mesto, prejme tekste v Wordovi obliki dokumenta. Na osnovi
strani teh dokumentov si je podjetje naredilo preglednico. To preglednico prikazuje Tabela
5.1.
Tabela 5.1 prikazuje na eni strani dimenzije navodil, ki se jih uporablja. Na drugi strani pa so
strani teksta v Wordu, glede na velikosti pisave 11 pik.
Tabela 5.1: Dimenzija formatov
Dimenzija formata navodila (mm)
Strani teksta v Wordu (11pt)
148 x 297
0–3,9
148 x 420
4,0–5,5
148 x 520
5,6–7,0
148 x 594
7,1–8,5
148 x 889
8,6-12,5
289 x 655
8,6–15,5
289 x 730
15,6–19
Vir: Murn, lastni prikaz (2014)
S Tabelo 5.1 si podjetje Krka, d. d., Novo mesto pomaga pri odločitvi, kateri format vzeti.
Vedno je potrebno vzeti najmanjši format, da na koncu ni praznega prostora. Seveda pa to ne
velja za vse države. Izjema so Rusija, Belorusija in Ukrajina. V teh državah je potrebno
odšteti eno stran zaradi velikosti pisave. Ker se za njihove trge po standardih uporablja
manjšo velikost pisave, se pridobi tudi na velikosti formata navodila. Primer: velikost
navodila dimenzije 289 x 655 mm je pri slovenskih navodilih od 8,6 strani Wordovega
dokumenta naprej. Medtem ko je pri ruskih, beloruskih in ukrajinskih navodilih enaka
količina teksta že na 7,6 strani Wordovega dokumenta naprej. Kar posledično pomeni, da se
lahko uporabi manjši format navodila 148 x 594 mm.
40
5.3
Postavitev teksta
»Vsi formati so orientirani ležeče. Izjema so samo navodila, pri katerih je bil narejen
readability (berljivost) test v starem dizajnu« (Krka, d. d., Novo mesto 2013, str. 36).
Potrjen tekst prejme podjetje od regulatorne oblasti. Le-tega skopira in ga vstavi v lastne
konstrukcije. Od tu naprej je potrebno skrbeti, da se upoštevajo vsa pravila, ki jih določajo
zakonodaje in trgi. Držati se je potrebno tudi internih navodil, ki so zapisane v Navodilih za
oblikovanje. Skoraj vsaka država ima kakšno posebnost oziroma izjemo. Zato je potrebno biti
zelo previden. Namreč nekatere države, kot so Avstrija, Grčija, Nemčija, Španija in Italija,
zahtevajo, da je glavni naslov napisan z velikimi tiskanimi črkami (Krka, d. d., Novo mesto,
2012).
»Eno izmed pravil v podjetju Krka, d. d., Novo mesto je tudi, da je potrebno postaviti blok
besedila za XX mm od levega roba navodila. Priporočena širina stolpca, v katerega se postavi
tekst, je tudi določena po Navodilih za oblikovanje. Nekatere države zahtevajo tudi
piktograme« (Krka, d. d., Novo mesto, 2012).
Na navodilu so največkrat uporabljene naslednje vrste piktogramov:
- Ekopiktogrami
Slika 5.1 prikazuje ekopiktogram. Večina navodil ima narisan reciklažni znak s številko 22.
Ta znak pomeni zbiranje, vračanje in ponovno predelavo papirja. Država Češka mora imeti
obvezno ekopiktogram na navodilu. To je spet ena izmed posebnosti, na katero je potrebno
paziti (Krka, d. d., Novo mesto, 2012).
Slika 5.1: Ekopiktogram
Vir: Krka, d. d., Novo mesto (2012, str. 30)
- Piktogram v obliki slik
Piktogrami so slike, ki ponazarjajo pravilno rokovanje z zdravilom pri njegovem jemanju.
Kadar zdravilo vsebuje tudi piktogram v obliki slike, si lahko bolj nazorno pomagamo pri
pravilni uporabi.
41
Slika 5.2 prikazuje pravilno uporabo mazila za oko. To je edini pravilni postopek za nanos
očesnega mazila.
Slika 5.2: Prikaz uporabe očesnega mazila
Vir: Krka, d. d., Novo mesto (2013, str. 38)
Slika 5.3 prikazuje, kako se tableta najprej odlomi iz pretisnega omota oziroma ploščice, sledi
pravilno odpiranje ploščice, izločitev tablete in na koncu se jo odnese v usta, kjer se tableta
raztopi.
Slika 5.3: Prikaz uporabe jemanja zdravila
Vir: Krka, d. d., Novo mesto (2013, str. 38)
Slika 5.4 prikazuje pravilno doziranje veterinarskega izdelka. Iz spodnje slike je razvidno, da
se najprej v roke vzame tubo. Tubi se odvije zaporka. Potem se živali odmakne dlako in nato
sledi nanos raztopine na kožo živali.
Slika 5.4: Prikaz uporabe veterinarskega izdelka
Vir: Krka, d. d., Novo mesto (2013, str. 38)
Zunanja ovojnina in navodilo za uporabo lahko vsebujeta simbole ali piktograme, katerih
namen je razjasnitev nekaterih informacij iz členov 54 in 59 (1) in drugih informacij v skladu
s povzetkom glavnih značilnosti zdravila, ki so koristne za zdravstveno vzgojo, z izjemo vseh
42
elementov, ki so promocijske narave (Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in sveta z
dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L
311, 28.11.2001, str. 67), člen 62, str. 34).
5.4
Zgradba navodila
»Velikost pisave besedila je 9 pik, razen ruskih trgov. Za njihove trge podjetje uporablja
velikost 8 pik. Regulatorne oblasti podjetju narekujejo obliko pisave« (European
Commission, 2009a).
Pisava v tekstu je predpisana po navodilih. Za naslove, podnaslove se zopet upoštevajo
pravila, ki imajo predpisano pisavo. Kadar je izdelek v več oblikah jakosti, je potrebno glede
na regulatorne zahteve vsako ime in jakost posebej zapisati v naslov. V primeru dvojezičnega
navodila in različnega INN (mednarodno nelastniško ime) je potrebno v naslov dodati vsak
jezik kot samostojno enoto. Loči se jih z ločevalno črto. Med njima pa mora biti XX mm
presledka. Kadar so navodila dvojezična in je dovolj prostora, je potrebno napisati vsak jezik
na svoji strani. V primeru, da je dovolj prostora, navodilo pa je trojezično ali večjezično, se
piše vsak jezik na vrh novega stolpca. Kadar je stiska s prostorom na navodilu, potem tečejo
jeziki eden za drugim. Loči se jih samo z debelo črto. V primeru, da je ena beseda daljša, se je
ne sme deliti. Napisati jo je potrebno v novo vrstico. Vsako navodilo ima poleg vsebine še:
logotip, pch (farma kodo) kodo, vizualno kodo, šifro materiala...
5.4.1 Logotip
»Logotip je grafični element, ki predstavlja tip posla, asociacijo ali slog podjetja. Sestavljen je
lahko iz črk, podob, likov ali niz kombinacije teh. Logotipi naj bodo čim bolj preprosti, da
bodo čitljivi ob najrazličnejših uporabah« (Parker 1997, str. 56).
Logotip Krka je napisan vedno na koncu navodila. Tudi v primeru večjezičnega navodila se
logotip pojavi samo enkrat, in to na dnu navodila. Podjetje Krka, d. d., Novo mesto, uporablja
dva različna logotipa: črn logotip v pozitivu, drugi logotip je v negativu v zeleni pasici.
Velikost logotipa je odvisna od regulatornih zahtev in od tehnike kvalitete tiska. Za logotip
črne barve se vedno uporablja barva P 433 U. Logotip v pasici pa se tiska samo v barvi P 355
C (Krka d.d., Novo mesto 2008, str. 8).
43
5.4.2 Farma koda
Farma koda je tudi del navodila. Koda mora biti vsaj štirimestna ali večmestna. Farma kodo
mora biti generirana z Laetusovim programom Enicode Plus. Embalažni materiali imajo lahko
enako kodo, vendar samo v primeru, kadar se rišejo oziroma oblikujejo vsi načrti istočasno.
Farma koda mora biti pravilno zapisana na načrtu, ker se v nasprotnem primeru prebere druga
koda, ki pomeni nek drugi embalažni material. Farma kodo je potrebno postaviti na načrt po
Navodilih za oblikovanje. S farma kodo se preverja, ali ima proizvodnja, preden začne izdelek
pakirati, pravilne embalažne materiale. Vse proizvodne linije so opremljene s temi čitalniki
kod. V primeru, da je med sistemom Sap, kamor se te kode vpisuje, in samim embalažnim
načrtom razlika, se proizvodna linija ustavi. Kode se preverja s kodnimi čitalci.
Berljivost črtne kode je nujna za nemoteno izmenjavanje informacij v oskrbni verigi. Vsaka
črtna koda, ki je ni moč prebrati, se odraža kot izguba časa, padec produktivnosti in
posledično kot strošek. V oskrbni verigi lahko ena neberljiva koda povzroči stroške v tisočih
evrih. Lahko je zavrnjena celotna pošiljka (Špica, 25. januar, 2014).
5.4.3 Vizualna koda
Vizualno kodo imajo samo blazinice navodila. Ta koda je namenjena tiskarjem, da vidijo, ali
je stroj pravilno zložil navodila, preden jih vstavi v saržer. Saržerji ali pladnji so škatle,
narejene iz papirja.
5.4.4 Šifra materiala
Šifro materiala imajo vsi embalažni načrti. Podjetje Krka, d. d., Novo mesto, ima odprte šifre
za materiale, da je v ozadju neka sledljivost. Vsaka šifra se napolni s podatki, kot so: vrsta
embalažnega materiala, ime izdelka, koncentracija, število pakiranj v eni zloženki, država,
dimenzija, farma koda, rok trajanja embalažnega materiala, status, cena, analizni podatki ...
Ker se šifre dviguje v sistemu Sap, so vsi podatki vidni vsakemu, ki ima pravico do sistema.
Šifra materiala je potrebna tudi za naročanje materiala.
44
5.5
Zgibanje navodila
Glede na to, da ima podjetje Krka, d. d., Novo mesto, zelo veliko različnih formatov navodil,
je bistvenega pomena tudi zgibanje. Skoraj vsa navodila se zgibajo ali vsaj prepognejo v
tiskarni. Vsa navodila, ki niso blazinice, zgibajo samo na pol, vedno po širini. Navodila večjih
dimenzij pridejo zložena v saržerje. To so odprte škatle. Drugače se jim reče tudi pladnji. Lete vstavijo potem v transportne škatle.
Tabela 5.2 prikazuje prvotno velikost navodila, obliko zgibanja in velikost zgibanega
navodila. Tukaj je potrebno upoštevati tudi 1 ± odstopanja. V podjetju se uporablja naslednja
zgibanja: nezgibana, enkrat zgibana, dvakrat zgibana in zgibana v blazinico.
Tabela 5.2: Velikost formata in velikost zgibanja navodila
Format navodila (mm)
Oblika zgibanja navodila
Velikost
zgibanega
navodila v mm (1±)
148 x 210
nezgibano
/
148 x 297
nezgibano
/
148 x 420
enkrat zgibano
148 x 210
148 x 520
enkrat zgibano
148 x 210
148 x 594
enkrat zgibano
148 x 297
148 x 889
dvakrat zgibano
148 x 297
400 x 522
zgibano v blazinico
52 x 66
289 x 655
zgibano v blazinico
37 x 82
289 x 730
zgibano v blazinico
37 x 82
Vir: Murn, lastni prikaz (2014)
5.6
Gramatura papirja
Podjetje Krka, d. d., Novo mesto, uporablja različne gramature papirja. Večja kot je
gramatura, debelejši je papir. Pri majhni dimenziji navodila se uporablja 60-gramski papir. Pri
srednji velikosti se uporablja 50-gramski papir. Za velika navodila, oziroma blazinice, se
uporablja 40-gramski papir. Če bi imeli navodila blazinice na gramaturi 50 ali 60 gramov, ne
bi mogli imeti zgibanega navodila na dimenzijo 52 x 66 mm ali 37 x 82 mm.
45
5.7
Readability
Navodilo za uporabo mora odražati izsledke posvetovanja s ciljnimi skupinami bolnikov z
namenom zagotoviti njegovo berljivost, jasnost, razumljivost in enostavnost za uporabo
zdravila. To posvetovanje je lahko opravljeno v katerikoli državi članici Evropske unije,
vendar se mora ustrezno odražati pri slovenskih prevodih zdravilih (Pravilnik o označevanju
in navodilu za uporabo zdravil za uporabo v humani medicini, člen 23, točka 1).
Berljivost, jasnost in razumljivost navodila za uporabo zdravil, ki že imajo dovoljenje za
promet, so lahko preverjene tudi na druge načine, na primer s primerljivostjo navodil za
uporabo tistih zdravil iz enake terapevtske skupine, pri katerih je bilo tako posvetovanje
opravljeno. Ustreznost take primerjave potrdi organ, pristojen za zdravila (Pravilnik o
označevanju in navodilu za uporabo zdravil za uporabo v humani medicini, člen 23, točka 2).
»Širina stolpca vpliva na berljivost publikacije. Čim več je stolpcev na strani, tem ožji so, s
tem pa vrstice krajše in pisava manjša. Človek pri branju besede ali skupino besed ugiba, in
ne črkuje vsake posebej. Branje ožjih stolpcev je utrujajoče zaradi nenehnega skakanja v novo
vrstico« (Parker 1997, str. 35).
Podjetje Krka, d. d., Novo mesto za testiranje berljivosti izbere deset ljudi. Najpogosteje se
izbira med populacijo ljudi iz osnovne šole ali srednje šole. Pogoj pa je, da srednješolci ne
smejo biti iz medicinske smeri. Vsak od njih dobi nalogo, da prebere navodilo. Ko navodilo
preberejo, dobijo osemnajst vprašanj. Da je test berljivosti ustrezen, je potrebno s strani
posameznikov pridobiti vsaj devet odgovorov na vsako vprašanje. Test se izvaja v angleškem
jeziku, včasih pa tudi v slovenskem jeziku.
5.8
Nastanek navodila za pacienta
Vsako novo navodilo pomeni nov začetek. Zelo veliko ljudi je vpletenih v preizkus novih
embalažnih materialov, ki se jih uvede. V podjetju so zaposleni tudi oblikovalci, ki sodelujejo
pri razvoju embalaže za nove izdelke. Kreativno idejo lahko poda oblikovalec sam. Lahko pa
podjetje odkupi samo idejni koncept dizajna, ki ga nato izdela agencija. Samo oblikovanje pa
se konča pri nas v podjetju. Zelo veliko je bilo podanih dizajnov, odločitev pa sprejmejo v
službi za marketing.
46
Dizajn navodil načeloma sledi zahtevam, ki jih predpisuje readability. Izjeme so lahko le
regulatorne. Prav tako kot pri zloženki se načrt navodila tehnično pregleda po zahtevah
Navodil za oblikovanje in po zahtevah Grafične opreme, ki jih najdemo v priročnikih
podjetja. Preverjanje fonta in njegove velikosti, barve, opomb na načrtu, preverjanje velikosti
v skladu z dimenzijami v glavi načrta, pregled PhC (farma) kode… Vizualno se preveri
celoten tekst s tekstom, priloženim v registracijski dokumentaciji. Prav tako se ga preveri s
pomočjo Docu Proof programa. To je programska oprema, ki primerja med sabo dva teksta na
načrtu. Obenem se ugotavljajo tudi spremembe ali odstopanja izrisanega načrta s potrjenim
načrtom, ki ga je podjetje prejelo iz regulatorne službe.
Preden se odobri vsak nov embalažni načrt, ki ga še ni v podjetju, je potrebno narediti tudi
test na liniji, da ne bi kasneje prihajalo do zastojev. Ko se to vse testira, se lahko datoteko z
načrtom odloži na extranet. To datoteko potem vidi tiskarna, ki je bila predhodno določena.
Tiskarna ta načrt iz datoteke nanese na alu ploščo. Vse, kar je vidno na tej plošči, se potem
nanese na papir. To alu ploščo se namesti na tiskarski stroj. Navodila se tiskajo na stroju za
ofset tehniko tiskanja. Tu gre za posredni tisk. Tiskarski stroji so izredno veliki in uporabni,
saj lahko tiskajo od dveh do šestih barv istočasno. Nato v tiskarni s pomočjo spektrometra
preverijo ustreznost nanosa barve. Embalažni materiali se nato tekstovno preverijo. Po
pregledu se jih prestavi na zračne deske. Od tu gredo navodila v razrez. Navodila se tiskajo na
velikost 70 x 100 cm. To je ena izmed največjih velikosti pole. Ko so navodila izrezana na
ustrezen format, glej Tabelo 5.1, gredo na zgibanje, ki je določeno po Tabeli 5.2. Navodila, ki
so v obliki blazinic, se po zgibanju še zlepijo z nepermanentnim lepilom. Vsa navodila se
potem zložijo v pasice ali položijo na pladnje, nato gredo v transportne škatle. Koliko navodil
gre v pasice in koliko v transportno škatlo, je predpisano v specifikacijah. Ta navodila se nato
pripeljejo v podjetje. Vsako navadilo mora imeti priložen tudi ustrezni certifikat. Ko pridejo
navodila v podjetje, se nekaj vzorcev in transportnih škatel vzame ven in se jih pregleda.
Pregleda se njihova ustreznost, ali je vse tako, kot je zavedeno v specifikaciji in certifikatu.
Navodila so sedaj pripravljena za proizvodnjo. Ker ima podjetje Krka, d. d., Novo mesto,
različno zgibanje in velikost navodil, je potrebno to prilagoditi ustreznim strojem za pakiranje
zdravil. Navodila se v zloženke zlagajo strojno. Ročnega pakiranja je zelo malo. Podjetje ima
različne stroje, eni so za zgibanje, drugi so za podajanje blazinic v zloženke.
Najpomembnejša veja ploskega tiska je posredni ploski tisk, torej ofset tisk. Poleg barvnega
sistema imamo na teh strojih se vlažilni sistem, ki pa ni potreben, če tiskamo v tehniki
posrednega visokega tiska ali suhega ofset tiska. To pomeni, da lahko na teh strojih brez
47
bistvenih sprememb tiskamo v treh tiskarskih tehnikah. Pri ofset tisku se uporabljajo za
tiskanje razne vrste papirjev in kartonov. Tiska se lahko tudi na platno, usnje, pločevino,
umetne mase, les, steklo…(Kumar 1993, str. 110–111).
Pri ofset tehniki tiskanja se uporablja tiskarsko barvo in vlažilno raztopino, ki se nanese na
tiskarsko formo. Posebne oblike strojev za ofset tisk so ofsetne odtisovalnice. Gumi valji so
okrogli, medtem ko sta tiskalo in tiskovna forma ravna. Pri samem tisku se valji gibljejo levo
in desno, pri tem pa prenašajo tiskarsko barvo s tiskovne forme na tiskovni material (Kumar,
1993).
6
REZULTATI
6.1
SWOT analiza
Je ena najpogostejših analiz, je izjemno koristna, sploh ker jo je moč aplicirati tako na sebe ali
katero koli drugo osebo kot tudi na vse ravni poslovanja – produkt, serijo produktov, podjetje
ter mnogo drugih podobnih kategorij, kot sta na primer trg, konkurenca. Pri SWOT analizi
pogledamo štiri aspekte: prednosti, slabosti, priložnosti ter nevarnosti. Namen analize je
pomoč pri strateških odločitvah, kam točno usmeriti poslovanje, katere programe opustiti ali
jih ojačiti (Kos, 2010).
SWOT analizo razdelimo na eni strani na prednosti in slabosti. Ta dva aspekta se nanašata na
notranje dejavnike. Na drugi strani so priložnosti in nevarnosti. Na te dejavnike ne moremo
direktno vplivati, zato jih uvrščamo med zunanje dejavnike.
»Prednosti se torej nanašajo na notranje dejavnike, ki vplivajo pozitivno za dosego
določenega cilja. Del poslovanja, kjer se počutimo močne, smo boljši od konkurence in
predstavljajo pomembno strateško prednost« (Kos, 2010).
Slabosti predstavljajo šibkosti področja, kjer bi se morali izboljšati ter področja, kjer smo
resnično ranljivi. Slabosti delimo v tri kategorije: v prvi kategoriji so slabosti, ki so resnično
kritične za dolgoročni uspeh. To so slabosti, ki jih moramo nujno odpraviti ali jih obrniti sebi
v prid. Druga kategorija so slabosti, ki jih moramo odpraviti vsaj do minimalne ravni, ki je še
48
sprejemljiva. Te slabosti niso bistvene, ampak še vedno dovolj pomembne, da jih odpravimo.
Tretja raven slabosti so tiste, na katere lahko preprosto pozabimo (Kos, 2010).
Priložnosti so tisti del analize, ki se nanašajo na elemente izven našega vpliva, vendar
pozitivno vplivajo na naše delovanje, ali pa bodo v zunanjem okolju nastopili v bližnji
prihodnosti. Priložnosti nam omogočajo, da še hitreje izkoristimo svoje prednosti in delujejo
kot vzvod. Če izkoristimo prave priložnosti, lahko naredimo bistveno več v krajšem času
(Kos, 2010).
Nevarnosti so nazadnje tista najbolj pereča zadeva v analizi, ki predstavlja potencialni
negativni vpliv, na katerega enostavno nimamo vpliva. Tukaj nam preostane zgolj to, da se v
svojem bistvu prilagodimo. Skrajna prilagoditev lahko pomeni celo zamenjavo posla. Izjemno
pomembno je, da identificiramo nevarnosti ter izdelamo strategijo, kako bomo reagirali, če se
določena nevarnost uresniči (Kos, 2010).
V podjetju Krka, d. d., Novo mesto se je izvajal redizajn, zato sem se odločila, da izvedem
SWOT analizo, ki bo pokazala prednosti in slabosti sprememb v dizajnu. S SWOT analizo
želim prikazati bistveno razliko med obema procesoma. Se pravi pred uvedbo dizajna in po
uvedbi dizajna. Več o tem prikazuje Tabela 6.1.
49
Tabela 6.1: SWOT analiza
PREDNOSTI
SLABOSTI
-
strokovnost
-
povečanje napak pri oblikovanju
-
prilagodljivost (upoštevanje želje
-
stroški odpisa
trga)
-
bolj pregledni načrti
-
celovit pregled nad opravljenim
delom
-
povezava dela med podjetjem in
tiskarno
-
čas pretoka informacij je krajši
-
enostavna dostopnost in uporabnost
-
možnost napak je minimalna
PRILOŽNOSTI
NEVARNOSTI
-
postati bolj vpliven
-
sprememba zakonodaje
-
novi kupci
-
neprilagojenost dobavitelja na nove
tehnične spremembe
Vir: Murn, lastni prikaz (2014)
SWOT analiza je pokazala, da je podjetje Krka, d. d., Novo mesto, z uvedbo novega dizajna
pridobilo številne prednosti in priložnosti. Seveda so tukaj tudi slabosti in nevarnosti, ki jih je
potrebno odpraviti.
Prednost vidim predvsem v tem, da je podjetje dobro strokovno organizirano, ima dobro in
močno ekipo, ki dela na področju dizajna. Na tem področju so strokovnjaki izredno
usposobljeni. Podjetje Krka, d. d., Novo mesto, ima tudi svoje oblikovalce. Pri čemer se da
izredno privarčevati na stroških. Ves nov dizajn je bil oblikovan znotraj podjetja. Karkoli se
torej spreminja glede trgov, se oblikuje v podjetju. Nič več ni potrebno plačevati za te storitve
zunanjim agencijam. Če sedaj primerjamo navodilo nekoč in danes, opazimo med njima
bistvene razlike. Ena izmed razlik je tudi, da sedaj besedilo teče v ožjih stolpcih. Raziskava
50
(readability) je pokazala, da smo ljudje bistveno bolj zbrani pri branju, če imamo krajše in
ožje stolpce.
Izredna prednost in seveda prihranek je tudi v tem, da našim oblikovalcem iz podjetja ni
potrebno več hoditi v tiskarne. Sedaj se vse načrte embalažnih materialov odlaga na extranet,
kamor ima pogled vnaprej določena tiskarna. Ker ima podjetje Krka, d. d., Novo mesto, vse to
podprto z računalniškim sistemom, je bistveno krajši tudi čas pretoka informacij. Ko je
embalažni načrt narisan, ga s strani podjetja pregleda še pregledovalka. Zelo malo je načrtov,
ki jih pregledovalka še pregleda ročno. Načrte pregleda s programi, kot sta Pixel Proof in
Docu Proof. Na ta način se ujame še kakšno napako, ki je nastala ob prenosu dokumenta na
ustrezno konstrukcijo.
Slabost predstavljajo napake. V primeru napake, recimo napačna koncentracija, to je zelo
velika napaka. Taka napaka se enostavno ne sme zgoditi, ker je potem lahko ogroženo
človeško življenje. Če tak izdelek pride na trg oziroma če ugotovijo napako že v tiskarni, ima
podjetje zelo velike stroške odpisa. Tega pa si ne želi nihče. Poleg vsega tega trpi tudi ugled
podjetja Krka, d. d., Novo mesto.
Priložnost vidim v tem, da se osvoji še kakšen trg izven Evropske unije. Seveda pa je
potrebno imeti v ozadju tudi privlačen dizajn. Le tako se lahko osvojijo srca še več kupcev in
še več trgov.
Nevarnost vidim v tem, da je podjetje zelo odvisno od trgov, se pravi od kupcev. Nevarnost je
tudi vsaka sprememba, ki jo želi zakonodaja. Podjetje mora slediti zahtevam trgom in lokalne
zakonodaje, sicer ne more prodajati na teh trgih.
Nevarnost predstavlja tudi potencialna neprilagojenost dobavitelja na nove tehnične
spremembe. Pred uvedbo novih formatov je pri dobaviteljih navodil vedno potrebno preveriti
njihove tehnične možnosti.
6.2
Finančni kazalniki
Med pripomočke pri proučevanju in razlaganju izsledkov sodijo tudi kazalniki. Beseda
kazalnik izvira iz latinske besede »indicator«. Le-tega najpogosteje razumemo kot dokaz
nekega stanja, ki se je že ali se še bo razvijalo v stvarnosti. Kazalci v obliki števil, vsote,
51
razlike, srednje vrednosti so kvantitativne narave. Njihova vrednost je bolj skromna. Večji
pomen dobijo, kadar primerjamo z istovrstnimi ali sorodnimi števili (Koletnik, 2006).
Zamenjava oblike fonta
Februarja 2011 je prišla v veljavo nova zakonodaja, ki za države EU predpisuje minimalno
velikost črk v navodilih 9 pik. Na osnovi te zakonodaje je bilo potrebno v podjetju Krka, d. d.,
Novo mesto zamenjati navodila. Najbolj problematično je bilo povečanje dimenzije navodila
148 x 594 mm. Ta dimenzija navodila je še navadno navodilo. Takoj naslednji format pa je že
mali booklet z dimenzijo formata 289 x 655 mm. Kadar preidemo iz navadnega navodila v
blazinice, se cena kar štirikratno poveča. To pa še ni vse. V nekaterih primerih je potrebno
zaradi večjega formata navodila zamenjati še zloženke.
V podjetju Krka, d. d., Novo mesto se je pripravila nova oblika fonta. Ta oblika fonta zaradi
drugačne strukture znakov, kljub povečanju višine, ohranja dosedanji format navodila.
Primerjava cen glede na obliko zgibanja navodila
Ob prenovi dizajna so se na samem začetku stroški povečali, vendar smo jih potem bistveno
omilili. Tukaj sedaj igrajo pomembno vlogo ožji in krajši stolpci, ker smo šli v drugačno
postavitev konstrukcije in s tem posledično tudi na drugačno zgibanost papirja.
Kot sem že predhodno navajala, imamo več vrst oblik zgibanja (nezgibano, enkrat zgibano,
dvakrat zgibano in zgibano v blazinico). Če primerjamo povprečne cene navodila, glede na
različno obliko zgibanja, vidimo, da se cene spreminjajo glede na to, kolikokrat je navodilo
zgibano in veliko. Vidna razlika je pri dvakratnem zgibanem navodilu in blazinici. Ta razlika
znaša 25 odstotkov. Primerjava velja za primerljivo velika naročila. Večje je naročilo, cenejša
so navodila, ker dobi podjetje popust na količino. Glede na to, da ima podjetje na razpolago
več formatov navodil in tipov zgibanja, lahko v vsakem primeru uporabi optimalni format
navodila. Namesto da bi uporabili navodilo velikosti blazinice 289 x 655 mm, se vzame
manjši format navodila, recimo 148 x 889 mm.
Primerjava prodaje izdelkov in storitev po regijah
Slika 6.1 prikazuje prodajo izdelkov in storitev Skupine Krka, d. d., Novo mesto po različnih
regijah. Če pogledamo samo zadnji dve leti, vidimo, da je prodaja po regijah približno enaka
glede na preteklo leto. Izjema je regija Vzhodna Evropa.
52
»V letu 2013 je Skupina Krka, d. d., Novo mesto prodala 1.200,8 milijona EUR izdelkov in
storitev. Samo zunaj Slovenije je prodala 93 % prodaje ali 1.114,2 milijona EUR« (Krka, d.
d., Novo mesto, 23. maj 2014).
»Največja prodajna regija je Vzhodna Evropa. V njej je bilo ustvarjenih 427,8 milijona EUR
ali 35,6 % prodaje. Samo v Ruski federaciji je bilo prodanih kar 22 % izdelkov več kot v letu
2012. To je eden izmed ključnih trgov podjetja Krka, d. d., Novo mesto« (KRKA, d. d., Novo
mesto, 23. maj 2014).
»Druga največja prodajna regija je Srednja Evropa. Ta je ustvarila za 282,9 milijona EUR
prodaje. Samo Poljska je prodala za 9 % več izdelkov glede na preteklo leto. Srednji Evropi
sledi regija Zahodna Evropa in čezmorska tržišča, Jugovzhodna Evropa in Slovenija« (Krka,
d. d., Novo mesto, 23. maj 2014).
V Sloveniji je prodaja izdelkov in storitev znašala 86,6 milijona EUR, kar je 7,2 % prodaje
skupine. Na prodajo zdravil na recept je močno vplivalo uvajanje varčevalnih ukrepov in
posledično stopnjevanje pritiskov na cene zdravil. Vrednostno njihova prodaja ni dosegla
prodaje iz leta 2012 ne glede na dejstvo, da je Krka, d. d., Novo mesto ohranila vodilni 11,6odstotni tržni delež (KRKA, d. d., Novo mesto, 23. maj 2014).
Slika 6.1: Prodaja izdelkov in storitev Skupine Krka, d. d., Novo mesto po regijah
Vir: Krka, d. d., Novo mesto (2014a, str. 55)
53
Primerjava prodaje izdelkov po skupinah izdelkov in storitev
Slika 6.2 prikazuje prodajo izdelkov po skupini izdelkov in storitev za zadnjih pet let. Glavni
poudarek podjetja je prodaja skupine izdelkov na recept. Njihova prodaja je znašala 980,9
milijonov EUR in se je glede na leto 2012 povečala za 4 %. Izdelke brez recepta se je prodalo
za 145,3 milijona EUR, kar je 18 % več prodaje kot leto poprej. Prodaja veterinarskih
izdelkov je znašala na ravni prodaje v letu 2012. Za 4 % je Krka, d. d., Novo mesto zmanjšala
prodajo zdraviliško-turistične storitve (Krka, d. d., Novo mesto, 23. maj 2014).
Slika 6.2: Prodaja izdelkov po skupini izdelkov in storitev
Vir: Krka, d. d., Novo mesto (2014a, str. 64)
Kazalnik dobičkonosnosti in uspeh poslovanja
»Najbolj znan je sistem kazalnikov poslovne uspešnosti, ki ima lahko za izhodišče kazalnik
donosnosti sredstev (ROA) ali kazalnik donosnosti kapitala (ROE)« (Koletnik 2006, str. 57).
»EBIT in EBITDA sta kazalca uspešnosti poslovanja gospodarske družbe. Kažeta sposobnost
gospodarske družbe, da pridobiva prihodke z opravljanjem registrirane dejavnosti. EBIT
pomeni poslovni izid pred obrestmi in davki. EBITDA je dobiček pred obrestmi, davki, odpisi
in amortizacijo« (S podeželja.si,17. maj 2014).
Zgoraj navedene kazalnike izračunamo na naslednji način:
- ROA = čisti dobiček/povprečno stanje sredstev
54
- ROE = čisti dobiček/povprečno stanje kapitala
- EBIT = prihodki–operativni stroški (obresti + davki)
- EBITDA = prihodek–stroški (izključimo vpliv davka, obresti, depreciacije, amortizacije)
Na Sliki 6.3 je prikazan kazalnik dobičkonosnosti družbe Krka, d. d., Novo mesto v odstotkih.
Prikazani sta samo zadnji dve leti poslovanja. Deleža EBIT in EBITDA v prodaji, v
primerjavi z lanskim letom, naraščata. Medtem ko delež dobička v prodaji ostaja na enaki
ravni kot leto poprej. Kazalnik donosnosti sredstev in kazalnik donosnosti kapitala nekoliko
padata v primerjavi s preteklim letom. To velja samo za družbo Krka, d. d., Novo mesto. Iz
Priloge je razvidno, da poslovanje Skupina Krka, d. d., Novo mesto v primerjavi s preteklim
obdobjem za kazalnika donosnosti sredstev in donosnosti kapitala naraščata.
Kako pridemo do teh rezultatov, je podano v Prilogi. Dobiček družbe Krka, d. d., Novo mesto
je v letu 2013 znašal 164,673 milijona EUR in je bil za 10.058 milijona EUR višji kot leto
poprej. Dobiček poslovanja (EBIT) družbe Krka, d. d., Novo mesto je v višini 211,527
milijona EUR in znaša 50,145 milijona EUR več kot v letu 2012. Dobiček družbe Krka, d. d.,
Novo mesto je bil povečan za amortizacijo (EBITDA), v višini 282,993 milijona EUR.
Povečal se je za slabih 52 milijona EUR glede na leto poprej. Kazalnik donosnosti sredstev
(ROA) znaša 10,1 %, medtem ko kazalnik donosnosti kapitala (ROE) znaša 12,8 %.
Slika 6.3: Kazalnik dobičkonosnosti družbe Krka, d. d., Novo mesto v %
Vir: Krka, d. d., Novo mesto (2014a, str. 53)
55
7
ZAKLJUČEK
Cilj podjetja je izbrati pravilne embalažne materiale in izdelku zagotoviti ustrezno
kakovostno, funkcionalno in cenovno ugodno embalažo. Poleg teh lastnosti mora embalaža
izdelku nuditi prepoznavnost, privlačnost, predstavljati mora imidž podjetja. Potrošniku mora
vzbuditi pozornost in ga v trenutku prepričati v nakup. V diplomski nalogi sem prikazala, kaj
vse je potrebno narediti, da preidemo iz starega na novi dizajn. Ob tem je seveda potrebno
upoštevati, da mora biti embalaža privlačna, obenem pa je potrebno gledati in upoštevati še
cenovni vidik. Da je dizajn privlačen, mora oblikovalec dobro poznati sam izdelek, se pravi,
kaj le-ta predstavlja in kaj kupec želi. Zelo težko si predstavljamo, da imajo besedilo, oblika
besedila, barva, ilustracije tudi velik poudarek pri privlačnosti embalaže. Vse se mora dobro
ujemati in zlivati eno z drugim.
V diplomski nalogi sem predstavila tudi podjetje Krka, d. d., Novo mesto, njeno poslovanje v
preteklem letu, hkrati pa tudi embalažo in embalažne materiale, ki jih uporabljamo. Največ
poudarka sem namenila navodilu za paciente. Samo spremembo dizajna za embalažne
materiale običajno zahtevajo agencije. Tudi cene nam narekujejo trgi. Se pravi, podjetje mora
uspešno poslovati, ob tem pa upoštevati tako agencije kot tudi trge in delničarje.
Predstavila sem tudi tematiko raziskovalnega dela, na področju prenove dizajna. S pomočjo
SWOT analize je prikazano realno stanje glede na redizajn. Sama analiza nas usmerja k
dejstvu, da je potrebno ves čas nadgrajevati prednosti in biti bolšji od konkurentov. Potrebno
je ves čas iskati nove priložnosti. Seveda pa je potrebno odpravljati tudi slabosti in se obenem
izogibati nevarnostim.
Za namene raziskave so bila zastavljena tri raziskovalna vprašanja:
RV1: »Kako učinkovit je novi dizajn v primerjavi s predhodnim?«
Odgovor na raziskovalno vprašanje (RV1):
Novi dizajn je izredno učinkovit v primerjavi s predhodnim. Že sam videz embalaže je bolj
privlačen. Nova embalaža je barvno usklajena. Barve so umirjene. Predhodni dizajn je imel
zloženke bele barve. Barvno je imel označeno samo koncentracijo. Novi dizajn pa ima tri
barve. Recimo, če nekdo jemlje zdravilo za pritisk, je ta embalaža sedaj barvno ločena.
56
Podjetje ima barvno ločevanje znotraj terapevtskih skupin, ločevanje jakosti, ločevanje samih
oblik (orodisperzibilne tablete in navadne tablete).
Sedaj, ko ima podjetje tudi svoje konstrukcije, je znižalo stroške embalaže, kar je pozitivno
vplivalo na rezultat poslovanja. Ko je podjetje Krka, d. d., Novo mesto, s strani trga dobilo
nove zahteve (dodatni tekst), je namesto večjega formata navodila spremenilo oblikovanje
besedila. Ob tej spremembi ni bilo ustvarjenih dodatnih stroškov, kot je sprememba še drugih
embalažnih načrtov (zloženka). Koliko je dejansko učinkovit novi dizajn, se bo lahko
ugotovilo šele, ko bo spremenjen na vseh trgih in na vseh izdelkih.
RV2: »Ali je bila prenova dizajna nujna oziroma ali je bila opustitev predhodnega dizajna
sama po sebi umevna?«
Odgovor na raziskovalno vprašanje (RV2):
Prehod na novi dizajn je bil nujno potreben. Embalaža v starem dizajnu je bila zelo enolična
in monotona. Zelo si moral biti pozoren, kaj piše, kateri preparat ali izdelek imaš pred sabo.
Starejši ljudje so imeli izredne težave, ker so istočasno jemali več vrst tablet. Če pacient ni bil
pozoren, se mu je zgodilo, da je vzel napačno zloženko in posledično napačna zdravila. To je
bil prvi alarm za menjavo dizajna. Ljudje oziroma pacienti so imeli zelo velike težave z
branjem zaradi premajhne velikosti črk, besed. Samo menjavo dizajna zahtevajo tudi agencije
EMA, podjetje pa mora slediti navodilom.
RV3: »Kakšni so finančni prihranki po uvedbi novega dizajna in spremembi zlaganja
navodila?«
Odgovor na raziskovalno vprašanje (RV3):
Res je, da je na začetku potrebno imeti veliko kapitala in v ozadju sposobne ljudi. Vendar se s
privlačnim in dobrim dizajnom da tudi privarčevati. S privlačnim dizajnom podjetje uspe
prepričati ljudi v nakup. In ker je večina ljudi vizualnega tipa, se vračajo k ponovnemu
nakupu. V nalogi je predstavljeno, da je možno zgolj z drugačno postavitvijo besedila na
navodilu in drugačnim zgibanjem bistveno privarčevati. V primeru zamenjave blazinic z
navadnim navodilom privarčujemo tudi do 25 %, odvisno od naklade in formata.
Kot že prej omenjeno, če želimo biti uspešni na trgu, moramo imeti privlačno embalažo. Ob
privlačni in kakovostnejši embalaži je potrebno stremeti tudi k cenovno ugodnemu materialu.
57
Da se to zagotovi, je potrebno iskati nove rešitve. Nekaj teh rešitev je že uveljavljenih, in sicer
nova oblika navodila, nova oblika fonta pisave, novi format navodila, drugačno zgibanje...
Kot kanček vseh teh že uvedenih sprememb, vidim rešitev v tem, da bi v podjetju lahko imeli
navodila samo v eni barvi. Ker se navodilo ne prodaja samostojno kot zloženka imam v
mislih, da bi bila vsa navodila napisana v črni barvi. Ta barva je za branje ustrezna pa še
cenovno ne tako draga kot barvna navodila. Kot rešitev vidim tudi v tem, da bi lahko pri
navodilih uporabljali papirje nižje gramature za klasična navodila. Klasična navodila so vsa
navodila, ki niso blazinica. Tudi na tem področju bi imelo podjetje lahko pozitiven vpliv na
rezultat.
58
8
LITERATURA IN VIRI
1.
BOBNAR, ANDREJ (2009) Krka, d. d., Novo mesto. Osebna komunikacija,
05.01.2009.
2.
Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 6. novembra 2001 o
zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001,
str. 67). 2001L0083 — SL - 5.10.2009— 008.001. Dostopno prek:
http://ec.europa.eu/health/files/eudralex/vo1/dir_2001_83_cons2009/2001_83_cons20
09_sl.pdf (19.01.2014).
3.
EUR-LEX. Dostop do zakonodaje Evropske unije. Dostopno prek: http://eurlex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32001L0083:SL:NOT
(19.01.2014).
4.
EUROPAPIER. Splošne informacije o papirju. Dostopno prek:
http://www.europapier.com/si/service/downloads/files/splosne-infoopapirju.pdf
(15.02.2014).
5.
EUROPEAN COMMISSION (2009) A guideline on summary of product
characteristics (SmPC). Dostopno prek: http://ec.europa.eu/health/files/eudralex/vol2/c/smpc_guideline_rev2_en.pdf (20.12.2013).
6.
EUROPEAN COMMISSION (2009a) A guideline on the readability of the labelling
and package leaflet of medicinal products for human use. Dostopno prek:
http://ec.europa.eu/health/files/eudralex/vol2/c/2009_01_12_readability_guideline_fin
al_en.pdf (20.12.2013).
7.
EUROPEAN MEDICINES AGENCY SCIENCE MEDICINES HEALT (2012)
Quality Reviewew of Documents (QRD) human product informationan notated
template: revision of the product information. Dostopno prek:
http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/Template_or_form/2012/07
/WC500130008.pdf (20.12.2013).
8.
IGLIČ, BOŽO (1988) Kratka tehnologija pridobivanja vlaknin in proizvodnja papirja
ter kartona za slušatelje lesarstva na Biotehnični fakulteti Univerze Edvarda Kardelja
v Ljubljani: Pridobivanje lesovinskih vlaknin. Ljubljana: Biotehnična fakulteta.
9.
IGLIČ, BOŽO (1993) Tehnologija pridobivanja vlaknin za izdelavo papirja 1.del:
Pridobivanje lesovinskih vlaknin. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
59
60
10.
INTERSEROH. Naše znanje usmerja vaše odpadke. Dostopno prek:
http://www.interseroh-slo.si/zelite-vedeti-vec/zanimivosti/odpadna-embalaza_3
(08.02.2014).
11.
KOLETNIK, FRANC (2006) Proučevanje (analiziranje) računovodskih izkazov.
Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.
12.
KOS, BLAŽ (2010) Swot analiza. Dostopno prek: http://www.blazkos.com/swotanaliza.php (14.04.2014).
13.
KOTLER, PHILIP (1998) Marketing management trženjsko upravljanje analiza,
načrtovanje, izvajanje in nadzor. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.
14.
KOTLER, PHILIP (2004) Management trženja. Ljubljana: GV Založba.
15.
Krka, d. d., Novo mesto. Generična zdravila. Dostopno prek:http://www.krka.si/sl/okrki/predstavitev/genericna-zdravila/ (28.03.2014).
16.
Krka, d. d., Novo mesto (2006) Navodila za oblikovanje– star dizajn (II.izdaja).
Priročnik za oblikovanje embalaže farmacevtskih izdelkov (interno gradivo).
17.
Krka, d. d., Novo mesto (2008) Navodila za oblikovanje– nov dizajn. Priročnik za
oblikovanje embalaže farmacevtskih izdelkov (interno gradivo).
18.
Krka, d. d., Novo mesto (2012) Posebnosti pri oblikovanju farmacevtske embalaže
(interno gradivo).
19.
Krka, d. d., Novo mesto (2013) Navodila za oblikovanje–nov dizajn (II.izdaja).
Priročnik za oblikovanje embalaže farmacevtskih izdelkov (interno gradivo).
20.
Krka, d. d., Novo mesto (2014) Letno poročilo 2013. Dostopno prek:
http://www.krka.si/media/doc/si/za_vlagatelje/2014/Revidirano%20letno%20konsolidi
rano%20in%20nekonsolidirano%20poro%C3%84%C5%A4ilo%20za%20leto%20201
3.pdf (17.05.2014).
21.
Krka, d. d., Novo mesto (2014a) Nerevidirani konsolidirani računovodski izkazi
skupine Krka in nerevidirani računovodski izkazi družbe Krka, d. d., Novo mesto za
leto 2013 s pomembnejšimi pojasnili. Dostopno prek: http://www.krka.si/ media/
doc/si/za_vlagatelje/2014/Nerevidirano%20poro%C3%84%C5%A4ilo%20o%20poslo
vanju%20skupine%20Krka%20in%20dru%C4%B9%C4%BEbe%20Krka%20v%20ob
dobju%20januar-marec%202014.pdf (23.05.2014).
22.
Krka, d. d., Novo mesto (2014b) Organizacijska struktura. Dostopno prek:
http://www.krka.si/sl/o-krki/kdo-je-kdo/organizacijska-struktura/ (28.03.2014).
61
62
23.
Krka, d. d., Novo mesto. Sporočila za javnost. Dostopno prek:
http://www.krka.si/sl/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/poslovanje-krke-v-letu2013/6718/ (01.04.2014).
24.
Krka, d. d., Novo mesto. Trgi. Dostopno prek: http://www.krka.si/sl/okrki/predstavitev/trgi/ (28.03.2014).
25.
Krka, d. d., Novo mesto. Zgodovina. Dostopno prek: http://www.krka.si/sl/okrki/predstavitev/zgodovina/ (01.04.2014).
26.
KUMAR, MARKO (1993) Tehnologija grafičnih procesov. Ljubljana: Tehniška
založba Slovenije.
27.
LESKOVAR MESARIČ, POLONCA (2007) Tehnološki procesi z varstvom pri delu,
embalaža in logistika. 3.del. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.
28.
LESKOVAR MESARIČ, POLONCA in ŠKAFAR, VLASTA (2008) Tehnološki
procesi z varstvom pri delu, embalaža in logistika. 3.del. Ljubljana: Narodna in
univerzitetna knjižnica.
29.
MUSIL, VOJKO, ŽERJAL, BREDA in PREGRAD, BORIS (1995) Tehnološki
sistemi in proizvodi. Maribor: Univerzitetna knjižnica Maribor.
30.
NOVAK, GABRIJELA (1998) Papir, karton, lepenka. Ljubljana:
Naravoslovnotehniška fakulteta.
31.
NOVAK, GABRIJELA (2004) Grafični materiali. Ljubljana: Naravoslovnotehniška
fakulteta.
32.
PARKER, ROGER, C. (1997) Grafično oblikovanje. Ljubljana: Pasadena.
33.
Pravilnik o označevanju in navodilu za uporabo zdravil za uporabo v humani medicini.
Uradni list RS, št. 31/06 in 45/08. Dostopno prek: http://www.uradnilist.si/1/content?id=109245&part=&highlight=P+R+A+V+I+L+N+I+K++o+ozna%25
C4%258Devanju+in+navodilu+za+uporabo+zdravil+za+uporabo+v+humani+medicin
i#!/Pravilnik-o-spremembah-in-dopolnitvah-Pravilnika-o-oznacevanju-in-navodilu-zauporabo-zdravil-za-uporabo-v-humani-medicini (10.01.2014).
34.
Pravilnik o označevanju zdravil in navodilu za uporabo. Uradni list RS, št. 54/06.
Dostopno prek: https://www.uradni-list.si/1/content?id=73526#!/Pravilnik-ooznacevanju-zdravil-in-navodilu-za-uporabo (10.05.2014).
35.
Pravilnik o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju zdravil za uporabo v humani
medicini. Uradni list Republike Slovenije št.86/08. Dostopno prek: http://www.uradnilist.si/1/objava.jsp?urlid=200886&stevilka=3730 (12.01.2014).
63
64
36.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o razvrščanju, predpisovanju in
izdajanju zdravil za uporabo v humani medicini. Uradni list Republike Slovenije
št.45/10. Dostopno prek: http://www.uradnilist.si/1/objava.jsp?urlid=201045&stevilka=2237 (12.01.2013).
37.
PREGRAD, BORIS, MUSIL, VOJKO in ŽERJAL, BREDA (1993) Blago in
tehnološki razvoj. Maribor: Ekonomska-poslovna fakulteta.
38.
RADONJIČ, GREGOR (2008) Embalaža in varstvo okolja: zahteve, trendi in
podjetniške priložnosti. Maribor: Založba Pivec.
39.
SNOJ, BORIS (1981) Embalaža – sestavina politik izdelkov in komuniciranja v
marketingu. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
40.
S PODEŽELJA.SI. Dostopno prek:
http://www.spodezelja.si/index.php?option=com_content&view=article&id=1554:kajje-ebit-in-ebitda&catid=58:finanni-nasveti&Itemid=604 (17.05.2014).
41.
ŠPICA. Verifikator črtne kode. Dostopno prek:
http://www.spica.si/resitve/oznacevanje-in-tiskanje/pregled/verifikator-crtne-kode
(25.01.2014).
42.
WIKIPEDIJA. Embalaža. Dostopno prek: http://sl.wikipedia.org/wiki/Embalaža
(08.01.2014).
43.
WIKIPEDIJA. Papir. Dostopno prek: http://sl.wikipedia.org/wiki/Papir (30.03.2014)
65
PRILOGA
Letno poročilo 2014 družbe Krka, d. d., Novo mesto
Priloga: Letno poročilo 2014 družbe Krka, d. d., Novo mesto
Slika: Podatki poslovanja Skupine in družbe Krka, d. d., Novo mesto
Vir: Krka, d. d., Novo mesto (2014)
Izračuni:
- EBIT= prihodki – operativni stroški (obresti + davki)
211,527€= 1.116,339€– operativni stroški
operativni stroški = 1.116,339€ – 211,527€ =904,812€
EBIT= prihodki – operativni stroški (obresti + davki)
= 1.116,339€– 904,812€
= 211,527€
- EBITDA= prihodek–stroški (izključimo vpliv davka, obresti, depreciacije, amortizacije)
282,993€=1.116,339€–stroški (izključimo vpliv davka, obresti, depreciacije, amortizacije)
stroški (izključimo vpliv davka, obresti, depreciacije, amortizacije)=1.116,339€–282,993€
=833,346€
EBITDA= prihodek–stroški (izključimo vpliv davka, obresti, depreciacije, amortizacije)
= 1.116,339€– 833,346€
=282,993€
- ROA=čisti dobiček/povprečno stanje sredstev
=164,673€/(1.701,235€ + 1.565,918€)/2 * 100%
=164,673€/(3.267,153/2€)/2*100%
=164,673€/(1.633.5765€) *100%
=10,1%
- ROE= čisti dobiček/povprečno stanje kapitala
=164,673€/(1.332,246€– 1.232,215€)/2*100%
=164,673€/(2.564,461€)/2*100%
=164,673€/1.282,2305*100%
=12,84%