1. No category

FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE
V NOVEM MESTU
DIPLOMSKA NALOGA
VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
PRVE STOPNJE
VESNA KADUNC
FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE
V NOVEM MESTU
DIPLOMSKA NALOGA
RACIONALIZACIJA STROŠKOV ZLOŽENK V
FARMACEVTSKI INDUSTRIJI
Mentor doc. dr. Jože Kocjančič
Novo mesto, julij 2014
Vesna Kadunc
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Vesna Kadunc, študentka FIŠ Novo mesto, izjavljam:

da sem diplomsko nalogo pripravljala samostojno na podlagi virov, ki so navedeni v
diplomski nalogi,

da dovoljujem objavo diplomske naloge v polnem tekstu, v prostem dostopu, na
spletni strani FIŠ oz. v digitalni knjižnici,

da je diplomska naloga, ki sem jo oddala v elektronski obliki, identična tiskani verziji,

da je diplomska naloga lektorirana.
V Novem mestu, dne 14.07.2014
Vesna
Kadunc
Podpis avtorice ______________________
Digitalno podpisal Vesna Kadunc
DN: c=SI, o=ACNLB, o=NLB, ou=Fizicne
osebe, serialNumber=2937410300,
cn=Vesna Kadunc
Datum: 2014.07.08 22:02:47 +02'00'
POVZETEK
Glavni namen embalaže v farmacevtski proizvodnji je zagotavljanje kakovosti končnega
izdelka v celotnem času njegove uporabnosti. Eden izmed najpomembnejših embalažnih
materialov so prav gotovo zloženke, katerih namen je pritegniti kupca, da izdelek kupi ter ga
obenem seznani z vsemi pomembnimi podatki. Problem pa se kaže v prevelikih stroških
odpisa embalaže, predvsem zloženk, zato smo v Krki uvedli ukrepe za zmanjševanje le-teh.
Cilja diplomske naloge sta preučiti ukrepe, ki smo jih uvedi z namenom zmanjšanja stroškov
odpisa ter ugotoviti prednosti novega dizajna. Kot metodologijo za preučitev svojih dveh
hipotez sem uporabila Swot analizo. Rezultati so pokazali, da smo z uvedenimi ukrepi v
prvem četrtletju letošnjega leta sicer povečali stroške odpisa, vendar planiramo, da naj bi se
le-ti do konca leta zmanjšali ter da bi bil novi dizajn embalaže prepoznaven in varen za
uporabnika.
KLJUČNE BESEDE: embalaža, zloženke, novi dizajn, zniževanje stroškov, varna uporaba
ABSTRACT
The main purpose of packaging in pharmaceutical production is quality assurance of a madeup product throughout its applicability. One of most important packaging materials is a
folding box whose goal is to attract a customer in order to buy the product as well as get
familiar with all important information. Problems that appear are connected with excessively
high cost of packing writeoff, especially folding boxes. This is the reason why the company
Krka has introduced measures to reduce costs. The aim of the diploma thesis is to consider the
measures in order to reduce the writeoff costs as well as to find out all adventages of a new
design. In order to study my two hypotheses the Swot analyis has been used. The results show
that the measures implemented have increased the costs of writeoff in the first quarter of 2014
but our plans are to reduce them to the end of the year and to make a new design of packaging
that will become recognizable and safe for users.
KEY WORDS: packaging, folding boxes, new design, cost reduction, safe use
KAZALO
1.
2.
3.
UVOD................................................................................................................................. 1
1.1
Opredelitev problema .................................................................................................. 1
1.2
Cilj diplomske naloge .................................................................................................. 1
1.3
Hipoteza diplomske naloge .......................................................................................... 2
1.4
Struktura diplomske naloge ......................................................................................... 2
SPLOŠNE UGOTOVITVE O EMBALAŽI ...................................................................... 3
2.1
Opredelitev embalaže in embaliranja........................................................................... 3
2.2
Zgodovina in razvoj embalaže ..................................................................................... 5
2.3
Funkcije embalaže ....................................................................................................... 7
2.4
Vrste embalaže ........................................................................................................... 10
2.4.1
Material, iz katerega je embalaža izdelana ........................................................ 10
2.4.2
Spojenost z izdelki............................................................................................... 12
2.4.3
Osnovne funkcije, ki jih embalaža opravlja ....................................................... 12
2.4.4
Trajnost embalaže .............................................................................................. 14
2.5
Dizajn embalaže ......................................................................................................... 14
2.6
Stroški embalaže in pakiranja .................................................................................... 17
2.7
Embalaža in varstvo okolja ........................................................................................ 19
EMBALAŽA V FARMACEVTIKI ................................................................................. 20
3.1
Funkcije ter delitev embalaže v farmacevtiki ............................................................ 20
3.1.1
Primarna ali stična embalaža ............................................................................ 20
3.1.2
Sekundarna ali skupinska embalaža ................................................................... 23
3.1.3
Transportna ali terciarna embalaža ................................................................... 26
3.2
Uvajanje novih oziroma dodatnih embalažnih materialov ........................................ 26
3.2.1
4.
Opis izvajanja postopka ..................................................................................... 26
PREDSTAVITEV FARMACEVTSKEGA PODJETJA KRKA, D. D. .......................... 29
4.1
Organizacijska struktura ............................................................................................ 30
4.2
Poslanstvo, vizija in vrednote .................................................................................... 31
4.3
Rezultati poslovanja podjetja Krka, d. d., v letu 2013 ............................................... 34
4.3.1
5.
ZLOŽENKE V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI ........................................................... 38
5.1
Vrste kartonov za izdelavo zloženk ........................................................................... 38
5.2
Potek izdelave zloženke v tiskarni ............................................................................. 39
5.3
Kontrola zloženk pri prevzemu v skladišče embalaže ............................................... 40
5.4
Podoba zloženke ........................................................................................................ 41
5.4.1
Glavni elementi vizualne podobe zloženke ......................................................... 41
5.4.2
Stara embalaža ................................................................................................... 45
5.4.3
Nova embalaža ................................................................................................... 46
5.5
6.
7.
Finančni kazalniki za skupino Krka ................................................................... 35
Racionalna nabava in poraba zloženk ........................................................................ 47
UPORABLJENA METODOLOGIJA .............................................................................. 51
6.1
Swot analiza ............................................................................................................... 51
6.2
Rezultati SWOT analize glede na hipotezi ................................................................ 54
KLJUČNE UGOTOVITVE ............................................................................................. 55
7.1
Omejitve raziskave .................................................................................................... 56
8.
ZAKLJUČEK ................................................................................................................... 56
9.
LITERATURA IN VIRI................................................................................................... 59
PRILOGE
KAZALO SLIK
Slika 2.1: Kompleks funkcij dizajna ........................................................................................ 16
Slika 2.2: Odvisnost med stroški in različicami pakiranja ....................................................... 18
Slika 4.1: Organizacijska struktura Krke, d. d. ........................................................................ 31
Slika 4.2: Poslanstvo Krke, d. d................................................................................................ 34
Slika 4.3: Vizija Krke, d. d. ..................................................................................................... 34
Slika 4.4: Vrednote Krke, d. d. ................................................................................................ 32
Slika 4.5: Prodajni rezultati po regijah in skupinah izdelkov. .................................................. 32
Slika 4.6: Struktura prodaje po regijah v letu 2013 .................................................................. 33
Slika 5.1: Glavni elementi vizualne podobe zloženke .............................................................. 42
Slika 5.2: Črn logotip podjetja.................................................................................................. 42
Slika 5.3: Logotip podjetja v zeleni pasici ............................................................................... 43
Slika 5.4: Oznake za terapevtske skupine ................................................................................ 44
Slika 5.5: Stari dizajn Krkinih zloženk..................................................................................... 45
Slika 5.6: Novi dizajn Krkinih zloženk .................................................................................... 47
KAZALO TABEL
Tabela 6.1: SWOT analiza........................................................................................................ 53
1. UVOD
1.1
Opredelitev problema
"Embalaža je eden ključnih in najmočnejših delov celovitega trženja posameznega izdelka"
(SloVino, 18. februar 2014).
Včasih sta bili funkciji embalaže le ohranjanje in fizična zaščita izdelka. To so bili časi
prodaje preko pulta, maloštevilne konkurence in zadovoljevanja osnovnih potreb kupcev. O
marketingu se ni sanjalo še nikomur, iznajdljivi prodajalec je bil tisti, ki je zagotavljal glavni
uspeh pri prodaji izdelka (SloVino, 18. februar 2014).
Danes pa se izdelki na policah večinoma prodajajo s pomočjo embalaže. Zato je videz le-te
zelo pomemben, kajti od njega je odvisna prodaja izdelka. Za izdelavo embalaže se tako
uporabljajo različni materiali (razne vrste kartonov, recikliran material, steklo, plastika, les
...), katerih nabavna cena je vse višja in predstavlja večji del cene samega izdelka, ki pa je
zato vedno višja. To pa danes predstavlja velik problem, saj je konkurenca na trgu vedno
močnejša. A če želiš biti konkurenčen, moraš imeti čim nižje cene. Pri tem pa mora ostati
kvaliteta izdelka nespremenjena, zato je eden izmed načinov, da znižaš cene izdelkov, tudi ta,
da uporabiš cenejšo embalažo. Pri tem pa moraš upoštevati, da mora ta embalaža biti dovolj
kvalitetna, da zaščiti izdelek, obenem pa tudi privlačna za potrošnika, da ta izdelek kupi.
Velik pomen pa predstavlja tudi dizajn embalaže, kajti njegova funkcija ni le všečnost
kupcem, temveč tudi zaščita potrošnika pri uporabi zdravila na primer.
Zato je izbira ustrezne embalaže eden izmed pomembnejših dejavnikov za uspešno poslovanje
podjetja.
1.2
Cilj diplomske naloge
Cilj te raziskave je ugotoviti prednosti novega dizajna pred starim dizajnom ter preučiti vse
možne ukrepe za zmanjševanje stroškov nabave in porabe zloženk. Z zmanjševanjem stroškov
je možno zniževati cene zdravilom, posledično pa se povečata konkurenčnost na trgu in s tem
tudi prodaja. Drugi učinek pri zmanjšanju stroškov embalaže pa je povečanje dobička
podjetja.
1
1.3
Hipoteza diplomske naloge
Hipoteza 1:
"Z uvedbo novih ukrepov pri naročanju šifer embalažnih materialov, predvsem pa pri nadzoru
nad porabo zaloge stare embalaže, se bo zmanjšala količina odpisov, kar posledično vpliva na
zniževanje stroškov embalaže."
Hipoteza 2:
"Z uvedbo novega dizajna na embalažnih materialih se povečujeta varnost uporabe naših
zdravil in tudi prepoznavnost izdelkov podjetja."
1.4
Struktura diplomske naloge
Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela, ki vsebuje poglavja o opredelitvi
embalaže, zgodovini razvoja, funkcijah, vrstah embalaže, dizajnu, stroških embalaže in
pakiranja ter povezavi med embalažo ter varstvom okolja. Kratek del naloge vsebuje tudi opis
funkcij, delitev embalaže v farmacevtiki ter potek uvajanja novih embalažnih materialov.
Nato sledi kratka predstavitev farmacevtskega podjetja Krka, d. d., Novo mesto. V praktičnem
delu svoje diplomske naloge pa bom opisala vrste kartonov, ki se uporabljajo za izdelavo
različnih vrst zloženk, v katere se pakirajo zdravila, proizvedena v tovarni Krka,d. d. Opisala
bom tudi potek tiskanja zloženk v tiskarni ter navedla vrste kontrol, ki se izvajajo pri
prevzemu blaga v skladišču. V nalogi bom opisala razliko med starim in novim dizajnom, ki
smo ga uvedli na področju farmacevtskih zdravil, ter navedla ukrepe, ki jih izvajamo pri
naročanju in dobavi zloženk, z namenom zmanjševanja stroškov. Posledica zmanjševanja leteh pa je povečanje dobička in konkurenčnosti na trgu. Kot metodologijo za potrditev zgoraj
navedenih hipotez bom uporabila SWOT analizo. Z njeno pomočjo bom analizirala
predhodno in sedanje stanje.
2
2. SPLOŠNE UGOTOVITVE O EMBALAŽI
2.1
Opredelitev embalaže in embaliranja
"Embalaža je sredstvo, s katerim varujemo blago pred zunanjimi vplivi in poškodbami pri
prevozu in skladiščenju, omogoča nam tudi lažje uporabljanje izdelka" (Embalaža, 20. februar
2014).
Beseda embalaža je francoskega izvora. Izhaja iz izraza (fr. l`emballage) in pomeni v
najširšem smislu nosilec, omot in vse tisto, v kar blago zavijamo, polnimo, vstavimo,
pripravljamo, skratka embaliramo oziroma pakiramo (Snoj 1981, str. 9). Embaliranje je način
oziroma tehnologija priprave proizvodov za transport in prodajo, sama embalaža pa je
sredstvo, katerega namen je zaščita izdelka pred najrazličnejšimi zunanjimi vplivi poškodb
(zlom, razsip …) ter ohranjanje njegove prvotne, želene vrednosti; embalaža je torej tisto, kar
ščiti vsebino, identificira proizvajalca, predstavlja trgovsko znamko in informira kupca o
nakupu vsebine (Barton 1964, str. 90).
V zvezi s pojmom embalaža moramo razlikovati:

Osnovni embalažni material (surovina), iz katerega se proizvaja embalaža. To je papir,
karton, steklo, kovina, plastika itd.

Pomožni ali dodatni embalažni materiali se uporabljajo v kombinacijah z osnovnimi
materiali za izboljšanje uporabnih lastnosti embalaže. K pomožnim embalažnim
materialom prištevamo lepilo, premazna sredstva (laki), tiskarske barve, sredstva za
mehansko spajanje in vezavo, etikete, posebno vlogo pa imajo zamaški in pokrovi.

Embalaža ali ovojnina so vsi izdelki iz katerega koli materiala, katerih namen je, da
obdajajo blago ali ga držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, njegove dostave,
rokovanja z njim ali predstavitve na poti od embaliranja do končnega uporabnika.

Pakiranje obsega poleg postopkov, ki se nanašajo na pripravo izdelka in na njegovo
zlaganje v embalažo, tudi kontrolo z merjenjem, signiranjem in evidenco ter pripravo za
odpremo, transport ter distribucijo izdelkov do končnega uporabnika (Radonjič, 2008). Je
sestavni del tehnološkega procesa in je povezano z avtomatizacijo oziroma mehanizacijo
proizvodnje. Postopek pakiranja mora biti enostaven in gospodaren ter usklajen z
3
različnimi predpisi, kot so sanitarni, carinski, pravni, prevozni itd (Musil in drugi 1993,
str. 152).

Embaliranje je ožjega pomena kot pakiranje in opredeljuje izdelek kot predmet
embaliranja, embalažo pa kot sredstvo, v katerega embaliramo. Je postopek združevanja
blaga in embalaže (Logožar v Radonjič 2008, str. 17). Embaliranje pa lahko opredelimo
tudi kot dejavnost oblikovanja in izdelovanja škatle ali ovoja za izdelek (Kotler 1996, str.
458).
Embalažo lahko definiramo tudi glede na osnovne dejavnike:

glede na proizvodnjo je embalaža sredstvo, ki varuje izdelek pred skladiščenjem,
prevozom in pred uporabo

glede na zaščito in varovanje je sredstvo, ki tvori celoto skupaj z izdelkom in varuje pred
zunanjimi vplivi (mehanskimi, okoljskimi, kemičnimi, biološkimi) ter pred razsipom

glede na konstrukcijo mora biti embalaža enostavna, funkcionalna, izvirna, ustrezati mora
okusu in željam trgovine in načinu predstavljanja

glede na ekonomičnost predstavlja embalaža optimalno pakiranje, ki naj ob najmanjših
stroških ščiti in predstavlja izdelek (Černič in drugi 2005, str. 10–11)
Embalažo lahko razvrščamo še glede na (Radonjič 2008, str. 17):

embalažni material (papirna, kartonska, kovinska, plastična, kompleksna itd.)

na namen uporabe oziroma glede na osnovno funkcijo (prodajna ovojnina in transportna
embalaža) ter

glede na trajnost (vračljiva ali povratna in nevračljiva ali nepovratna).
Vsaka embalaža kot tudi vsak izdelek imata svoj življenjski cikel. Ta se nanaša na faze
uporabe embalaže, na način, kako prihaja embalaža do uporabnikov (od proizvodnje do
porabe) ter čas, predviden za ohranjanje in varovanje izdelka.
Faze življenjskega cikla embalaže so:

PROIZVODNJA (pakiranje izdelkov) – embalaža se mora dobro vpakirati v izdelek,
upoštevati je potrebno ekonomičnost pakiranja in embalaže.

DISTRIBUCIJA (prevoz in predstavljanje) – naloga embalaže je, da varuje izdelek in ne
predstavlja dodatnih stroškov pakiranja.
4

NAKUP – PORABA (uporaba embalaže) – naloga embalaže je, da informira uporabnika o
vseh pomembnih zadevah.

UNIČENJE ali RECIKLIRANJE – izdelek mora biti zapakiran ekonomično, po uporabi
se embalaža z lahkoto odstrani in ponovno uporabi (Pregrad 1978, str. 78).
2.2
Zgodovina in razvoj embalaže
Začetki zgodovine embalaže segajo daleč nazaj, v čas blagovne menjave. Prvi navdih glede
embaliranja je bil prevzet iz narave, kjer so pobudo ustvarjale lupine sadežev, lupine školjk
ipd. Ena izmed najstarejših vrst embalaže so bile prav gotovo amfore, to so bile keramične
okrašene posode, v katerih so ljudje shranjevali svojo hrano, vino in olje. Zelo pomemben
mejnik v razvoju embalaže pa predstavljata iznajdba papirja ter stekla. Včasih so ljudje
kupovali hrano na sejmih, ki so potekali v mnogih evropskih mestih. Blago so prinašali od
daleč, po slabih cestah in s primitivnimi prevoznimi sredstvi. Embalaža, ki so jo uporabljali za
vsa živila, je bila v obliki glinenih posod, vreč, košar, lesenih sodov, steklenic ali usnjenih
mehov in ni dajala zadostne zaščite pred pokvarljivostjo blaga oziroma splošno izgubo
njegove kakovosti. Živila so imela v tedanjem času kratko življenjsko dobo, sveže sadje in
zelenjava pa sta bila na voljo le v njuni sezoni.
Pričetek novega obdobja in razvoja embalaže sega v osemnajsto stoletje, to je bil čas prve
industrijske revolucije, ter nato v devetnajsto stoletje, ko se je pričela razvijati industrija.
Industrializacija in urbanizacija sta imeli pomemben vpliv na rast proizvodnje in trgovine,
posledično pa se je povečala potreba po količini hrane in po čim cenejši embalaži (Stričević v
Radonjič 2008, str. 21). V tem času so se odpirale nove trgovine in na trgu so se pojavili
cenejši masovni izdelki. Zaradi urbanizacije se je ustvarila potreba po manjših embalažnih
enotah, ki so jih kupci sami prinašali s sabo. Leta 1898 je v ZDA podjetje National Biscuit
Company dalo prvo na trg kekse v prodajni embalaži take velikosti in oblike, ki je
zadovoljevala potrebe povprečno velikega gospodinjstva (angl. family size unit). Zaradi želje
proizvajalcev po označitvi in po jamstvu kakovosti svojih izdelkov so začele nastajati tržne
znamke. Te so bile sprva poimenovane po lastniku oziroma ustanovitelju. Podjetja pa so si
izbirala posebne simbole oziroma znake, ki so jih dajala na embalažo. Zelo pomemben mejnik
v razvoju embalaže je bil prav gotovo izum hladilnika. Hladilnik je bistveno podaljšal
življenjsko dobo hitro pokvarljivih izdelkov in spremenil način prehranjevanja. Dvajseto
stoletje pa je z razvojem sodobnih materialov, z novim samopostrežnim načinom prodaje ter z
5
razvojem porabniške družbe omogočilo dodaten razvoj embalaže. Njen prvotni pomen, kot
sredstvo za zaščito blaga med prevozom, se je z razmahom konkurence in porabništva razširil
še na prepoznavnost blaga, v zadnjem času pa tudi v pospeševalca prodaje. Tako se je vloga
embalaže v družbi z vsakim novim obdobjem samo še utrdila. Embalaža je postala sestavni
del izdelka, ki omogoča njegovo uvajanje na trg, informira kupca o izdelku, ga motivira k
nakupu in ustvarja podobo izdelka (Snoj v Radonjič 2008, str. 22). Sodobna embalaža tako
povečuje vrednost pakiranega blaga, ima pomemben vpliv na razlikovanje izdelkov in na
odločitev za prvi nakup. Na pomen in vlogo embalaže v sodobni družbi vplivajo številni
zunanji dejavniki, kot so socialne, ekonomske in politične spremembe, podprte s
spremembami v tehnološkem razvoju. Embalaža zagotavlja porabnikom stalno dobavo vseh
vrst blaga po sprejemljivi ceni. Kljub temu da so vnaprej pakirana živila dražja, je njihov rok
uporabe daljši in tudi izgube med transportom in skladiščenjem so bistveno manjše. Trajnost
in kakovost nekaterih skupin izdelkov, kot so zdravila, kozmetična sredstva itd., bi bili brez
ustrezne embalaže v trenutku problematični. Zelo pomembno vlogo ima embalaža tudi pri
nacionalnem gospodarskem razvoju, saj predstavlja pomemben dejavnik menjave materialnih
dobrin, ter krepitvi konkurenčne sposobnosti blaga na tujih in domačih trgih. Ni dovolj, da
embalaža zadovolji potrebe po zaščiti embaliranega blaga, zahtevam transportnega sistema ter
zahtevam kupcev, nova embalaža mora zadovoljevati tudi zdravstvenim in okoljskim
zahtevam. Uporaba sodobne embalaže tako prispeva k višjemu standardu prebivalstva
(Radonjič 2008, str. 21–27).
Razvoj embalaže zahteva kar nekaj odločitev. Najprej je potrebno oblikovati koncept
embalaže (določiti, kakšna naj bi bila embalaža in kaj naj bi naredila za določen izdelek,
glavne funkcije embalaže, kot je zaščita izdelka, prikaz določenih kakovostnih značilnosti
izdelka ali podjetja itd.). Sledi odločitev o dodatnih elementih embaliranja, kot so velikost,
oblika, material, barva, besedilo in blagovna znamka. Elementi embaliranja morajo biti
usklajeni tudi z odločitvami o določanju cen, oglaševanju in drugimi trženjskimi prvinami.
Zadnja odločitev v razvoju embalaže pa je preizkus le-te. Sem sodijo razni tehnični testi
(zagotavljajo, da embalaža deluje pod normalnimi pogoji), vizualni testi (zagotavljajo, da je
napis na embalaži čitljiv in barve usklajene), test trgovcev (ugotovi, ali se trgovcem zdi
embalaža privlačna in preprosta za uporabo) in test porabnikov (zagotovi ugoden odziv
porabnikov) (Kotler 1996, str. 458–459).
Razvoj nove embalaže lahko traja od nekaj mesecev do nekaj let in lahko stane veliko
denarja. Kljub temu je pomembnost embalaže glede na funkcije, ki jih izvaja tako pri zaščiti
6
izdelka kot tudi pri pritegovanju in zadovoljevanju uporabnikov, zelo velika. Podjetja morajo
biti pri izbiri embalaže pozorna na naraščajočo skrb za okolje, saj je recikliranje embalaže
eden izmed zelo pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na naše okolje.
Področja, kjer ima embalaža ključno vlogo v sodobni družbi:

Omogoča uporabo sodobnih transportnih sredstev, distribucijskih sistemov, dobavnih
verig.

Zagotavlja neprekinjeno dobavo vseh vrst blaga.

Omogoča sodobne načine nakupa v samopostrežnih trgovinah, avtomatih, katalogih.

Podaljšuje življenjsko dobo izdelkom oziroma omogoča njihovo uporabo v gospodarstvu.

Ščiti pakirano blago pred poškodbami in pokvarljivostjo in tako prispeva k zmanjševanju
odpadkov.

Olajšuje ljudem hitrejši tempo življenja ter potovanja.

Prispeva h gospodarnejšemu delovanju podjetij ter pospešuje prodajo izdelkov.

Ščiti ljudi in okolje pred nevarnimi snovmi.

Z navodilom uporabe izdelka ščiti uporabnika.

Svoj delež prispeva k nižji ceni izdelka, omogoča nakup širši populaciji in dviguje
življenjski standard.

Zaradi vloge in pomena v gospodarstvu omogoča razvoj nove gospodarske panoge,
posledično pa tudi nova delovna mesta (Radonjič 2008, str. 26).
2.3
Funkcije embalaže
Dandanes je embalaža dejansko neločljiv sestavni del izdelka, in kot taka pogoj njegovega
obstoja, ne le zaradi njegove zaščite, ampak tudi zaradi ustvarjanja celovite predstave o
izdelku. Že v definiciji embalaže se skriva potreba po zagotavljanju prepleta različnih funkcij,
ki jim mora embalaža zadostiti, zato morajo biti njene značilnosti usklajene z značilnostmi
blaga.
Funkcije embalaže delimo na (Radonjič 2008, str. 29):

Zaščitna funkcija – njen namen je, da embalaža varuje izdelek pred mehanskimi,
mikrobiološkimi, kemičnimi in atmosferskimi vplivi od njegovega nastanka pa vse do
7
uporabe. Obenem pa varuje tudi naravno okolje pred pakirano vsebino tako, da omogoča
varno ravnanje z nevarnimi snovmi (Pregrad v Radonjič 2008, str. 29). Blagu, ki pride do
končnega potrošnika poškodovano, se zmanjša njegova uporabna vrednost. V primeru, da
embalaža ne opravi dovolj dobro zaščitne funkcije, postanejo tudi druge funkcije
nepomembne.

Distribucijska funkcija je pogoj za racionalno porabo prostora pri skladiščenju in
transportiranju. Embalaža mora biti zapakirana tako, da s svojo obliko, dimenzijami,
količino osnovnega pakiranja ter z informacijami omogoča varnejši in enostavnejši prevoz
ter skladiščenje blaga.

Identifikacijsko funkcijo opravlja embalaža s pomočjo oblike, dimenzij, vrste materialov,
iz katerih je izdelana, ter drugih komunikacijskih elementov, kot so ime izdelka, naziv
proizvajalca, zaščitna znamka, dizajn proizvajalca, ilustracije in besedilo, ki se nahaja na
embalaži. Embalaža predstavlja za proizvajalca sredstvo za ohranjanje blagovne znamke,
zato je zelo pomembno, da se razlikuje od konkurenčne embalaže (Snoj v Radonjič 2008,
str. 30).

Informacijska funkcija postane pomembna, ko pride izdelek na trg. Ta funkcija vsebuje
informacije o pakiranju in uporabi izdelka. Informacijska funkcija transportne embalaže
pa je pomembna za rokovanje z blagom znotraj logističnih sistemov. V to funkcijo sodijo
tudi tehnično potrebna in zakonsko predpisana navodila (podatki o sestavi blaga, datum
proizvodnje, rok uporabe, navodila za sestavljanje in uporabo, različna opozorila itd.).

Prodajna funkcija po eni strani racionalizira proces prodaje, po drugi strani pa spodbuja k
nakupu izdelka. Kupec mnogokrat enači izdelek z njegovo zunanjostjo, zato je videz
embalaže izjemnega pomena. Embalaža mora biti oblikovna tako, da kupca privlači in
neposredno vpliva na njegova čustva, želje, nagnjenja in potrebe. Kupcu mora dajati
občutek, da je izdelek tak, kot ga je dal proizvajalec vanjo, obenem pa mu mora ponujati
svežino, kakovost in prednosti pred konkurenčnimi izdelki. Praviloma so dražji izdelki
pakirani v boljšo in dražjo embalažo, medtem ko se izdelki za zadovoljevanje osnovnih
življenjskih potreb pakirajo v cenejšo. Glede tega pravila obstaja možnost, da se izdelke
slabše kvalitete zapakira v boljšo in dražjo embalažo in tako pritegne kupca k nakupu
izdelka, obenem pa obstaja tudi tveganje, da bo ta izdelek zaradi višje cene za kupca manj
privlačen. Na prodajno funkcijo vpliva tudi količina pakiranega blaga, glede na kupčeve
potrebe. Ta funkcija je povezana s sodobnim razvojem trgovine, z razvojem
samopostrežnih trgovin in velikih blagovnih centrov, kjer je embalaža nadomestila vlogo
8
prodajalca in postala sogovornik med kupcem in izdelkom. Njena funkcija pa ni le, da
kupec kupi izdelek enkrat, temveč ga mora kupiti večkrat in obenem postati zvest isti
blagovni znamki.

Tehnološka funkcija pakiranja omogoča, da se postopek pakiranja navezuje neposredno in
usklajeno na proizvodnjo. Razvoj nove embalaže stremi k enostavnejšemu embalažnemu
materialu za oblikovanje in učinkovitejše polnjenje.

Funkcija praktičnosti embalaže omogoča enostavno ravnanje z izdelkom, in sicer
enostavno hranjenje, zlaganje, odpiranje, zapiranje itd. Končnemu uporabniku mora
omogočiti učinkovito uporabo izdelka in mu obenem dajati občutek zadovoljstva. Za to
funkcijo je značilna visoka stopnja prekrivanja z drugimi funkcijami (Snoj v Radonjič
2008, str. 31).

Okoljska funkcija postaja vedno bolj pomembna, njen pomen je, da embalaža med
proizvodnjo in po uporabi čim manj obremenjuje okolje. To funkcijo uresničujemo z
zmanjševanjem porabe materiala, energije in emisij na enoto embalaže, z možnostjo
ponovne uporabe oziroma recikliranjem stare embalaže. V obdobju, ko se soočamo z
omejenostjo surovinskih in energetskih virov ter z vse večjim problemom onesnaženosti
človeškega okolja, pridobiva na pomenu zlasti ta funkcija embalaže (Kotler 1996, str.
461).

Funkcija ekonomičnosti embalaže pa pomeni, da embalaža opravlja vse druge funkcije
čim bolj racionalno. Ta funkcija je smiselna, če bodo tudi ostali dejavniki, kot so nabava
embalaže, skladiščenje embalaže, uporaba pakiranega blaga ter druge dejavnosti, vezane
na embalažo, zmerni glede velikosti stroškov. Embalaža doseže svojo funkcijo
ekonomičnosti takrat, ko se s svojo estetsko oblikovanostjo povečuje vrednost blaga v
očeh porabnikov in se to kaže v uspešni prodaji.
Da bi embalaža izpolnjevala vse svoje funkcije, jo je treba načrtovati in razvijati hkrati z
izdelkom in ob sodelovanju številnih strokovnjakov z različnih področij. Ne moremo govoriti,
da so nekatere funkcije embalaže bolj pomembne od drugih, lahko pa glede na vrsto izdelka
in glede na njegovo uveljavljenost na trgu določimo, katerim funkcijam bomo dali prednost,
saj vsak izdelek zahteva svoje razmerje, odvisno od tega, kakšnemu potrošniku je namenjen in
kakšne so njegove zahteve glede določenega izdelka.
Proizvajalcem zato velik problem predstavlja preoblikovanje embalaže, saj lahko z napačno
potezo izdelek popeljejo v propad, namesto da bi mu z novo podobo zvišali prodajo.
9
Dejavniki, ki vplivajo na proces kreiranja embalaže, imajo od izdelka do izdelka različno
težo, vendar obstajajo tudi taki, ki jih je potrebno upoštevati v vsakem primeru (Snoj 1981,
str. 140):

izdelek z vsemi značilnostmi;

posebnost pri manipuliranju in distribuiranju izdelka;

potrebe in želje potrošnikov;

potrebe in želje trgovcev;

tržni položaj;

predpisi in omejitve v zvezi s kreiranjem embalaže;

tehnologija izdelave embalaže ter materiali, iz katerih je izdelana.
Izbira prave embalaže je torej lahko enako pomembna prvina, kot je izdelek sam, njegova
cena, njegove tržne poti in tržno komuniciranje. Večina tržnikov uvršča embaliranje kar k
strategiji izdelka (Kotler 1996, str. 458).
Vrste embalaže
2.4
Splošna opredelitev (Kotler 1996, str. 458):

Osnovna ali primarna embalaža (na primer tuba za mazilo);

Sekundarna embalaža (na primer škatlica, v kateri je tuba);

Transportna embalaža (na primer večja transportna škatla, ki vsebuje več škatlic s
tubami).
2.4.1
Material, iz katerega je embalaža izdelana
Ločimo:

Papirno in kartonsko embalažo (papirnate vrečke, samolepilne etikete, zloženke, navodila,
transportne škatle, pregradni kartoni …). Njene prednosti so, da je poceni, lahka, ima
dobre mehanske lastnosti in je preprosta za grafično obdelavo, pri skladiščenju zavzema
malo prostora, obstaja možnost recikliranja in je biološko razgradljiva. Njena
pomanjkljivost pa je, da je občutljiva na vlago, temperaturo in svetlobo.
10

Stekleno embalažo – eden najstarejših embalažnih materialov, ki je zaradi številnih dobrih
lastnosti, kot sta možnost ponovne uporabe in enostavno čiščenje, do danes obdržal
pomembno vlogo v proizvodnji in v uporabi embalaže (steklenice, kozarci, ampule ...).
Njene prednosti so še enostavno oblikovanje, fiziološka neoporečnost in kemijska
odpornost, prozornost itd. Pomanjkljivost steklene embalaže pa se kaže v njeni krhkosti in
teži.

Leseno embalažo – predvsem služi kot transportna embalaža (leseni zaboji, košare, škatle
itd.) Njena prednost je predvsem v večji trdnosti, možnosti ponovne uporabe ter v
možnosti recikliranja. Slabe lastnosti te vrste embalaže pa so njena občutljivost na vlago,
njena teža, zvijanje itd.

Kovinsko embalažo (folije, pločevinke, tube, aerosoli – uporabljajo se za shranjevanje
tekočin pod pritiskom – za kozmetične preparate, čistila, premaze ipd). Dobra stran
kovinske embalaže je v tem, da je lahka, omogoča dolgo obstojnost, enostavna za
oblikovanje in ima možnost recikliranja. Njena slaba lastnost pa je ta, da je nerazgradljiva
in predstavlja breme okolju.

Plastično embalažo – (folije, lončki, vreče, škatle, plastenke itd.) Ta embalaža se odlikuje
po odpornosti proti biološkim, kemičnim in mehanskim vplivom, možno jo je enostavno
grafično oblikovati in je relativno poceni, z njo nadomeščamo številne klasične materiale.
Njena slaba stran je možnost prehajanja nevarnih kemikalij v hrano, nekatere so občutljive
na višjo temperaturo in so težko ali dolgotrajno razgradljive.

Tekstilno embalažo – danes vse redkejša (vreče, ponjave, bale, trakovi ipd). Dobre
lastnosti te vrste embalaže so biorazgradljivost, možnost recikliranja, zavzemanje malo
prostora za skladiščenje in lahkost. Slaba stran pa je prepustnost.

Kompleksno embalažo – izdelujemo s sestavljanjem dveh ali več materialov (papir in
plastika, kombinacija papir, lepenka in različne kovine ipd). S tem izboljšujemo
embalažne lastnosti, predvsem pa neprepustnost za vodo, svetlobo in maščobo. Z
razvojem kompleksne embalaže so hkrati nastale nove oblike embalaže in novi sistemi
pakiranja:
 tetrapak – je kartonska embalaža, ki ima obliko tetraedra. Uporablja se za polnjenje
mleka, mlečnih izdelkov in sadnih sokov.
11
 tetra brik – spada v skupino "tetra", od tetrapaka se razlikuje po obliki paralelopipeda.
Ravno tako se uporablja za pakiranje mleka, jogurta in sadnih sokov, le da je njegova
obstojnost v običajnih okoliščinah krajša kot pri tetrapaku.
 doy pack – je kompleksna embalaža, ki se uporablja za pakiranje sadnih sokov in
drugih živil v trdni obliki.
Skoraj vsa imena so zaščitena s patenti (Fiorelli Derman, 19. februar 2014).
2.4.2

Spojenost z izdelki
Ločljiva embalaža ne predstavlja sestavnega dela izdelka in jo lahko delimo na:
 embalažo, ki nima določene oblike in jo lahko oblikujemo šele na izdelku
 predhodno oblikovano embalažo, v katero izdelek samo vstavimo

Neločljiva embalaža predstavlja sestavni del izdelka, ki ga ne moremo uporabljati samega
brez embalaže (izdelki v tekočem, razsutem in plinastem stanju) (Snoj 1981, str. 12).
2.4.3
Osnovne funkcije, ki jih embalaža opravlja
Prodajna embalaža se uporablja predvsem za pakiranje blaga široke potrošnje. Njena glavna
namena sta ščitenje izdelka in ohranjanje njegovih lastnosti, kot so sestava, barva, vonj ter
okus. Obenem pa jamči za njegovo kvaliteto in količino ter ga varuje pred razsutjem,
razlitjem, mehanskimi poškodbami, vlago, mikroorganizmi ali svetlobo. Prodajna embalaža je
namenjena tudi pospeševanju prodaje, zato mora njen videz vplivati na kupca in ga pritegniti
k nakupu. Vsebovati mora podatke o vsebini, količini, kakovosti, lastnosti izdelka, načinu
uporabe itd. Po zunanjosti pa se mora razlikovati od podobnih izdelkov konkurenčnih
proizvajalcev. Zelo pomembna pa je tudi velikost prodajne embalaže, saj ne sme biti ne
prevelika in ne premajhna.
"Glavne funkcije prodajne embalaže so" (Pregrad 1978, str. 84):

da zagotavlja istovetnost in kakovost izdelkov;

da zagotavlja kakovost izdelka oziroma zmanjšuje škodo, nastalo zaradi razsipa, kala ali
loma med transportom;

da zagotavlja boljše higienske okoliščine, s čimer zmanjšuje nevarnost kvarjenja izdelkov;
12

da preprečuje visoko manipulacijo z izdelki;

da z estetskim in likovnim videzom pripomore k prodaji izdelkov;

da zagotavlja vidno označevanje izdelka (vrsta, sestava, teža, kakovost, izvor in drugo), s
čimer olajša nakup in omogoča pravilno uporabo izdelkov;

da ustvarja neposredno zvezo med proizvajalcem in porabnikom;

da omogoča boljšo organiziranost prodaje in obliko samopostrežnih trgovin;

da skrajšuje čas zadrževanja izdelkov v prometu.
Glavni namen transportne embalaže pa je zavarovati blago pred vsemi poškodbami, ki se
lahko zgodijo med transportom, skladiščenjem in manipulacijo blaga, predvsem tistimi, ki
nastanejo zaradi mehanskih obremenitev in klimatskih vplivov. Za racionalen transport in
skladiščenje sta zelo pomembni oblika in velikost te vrste embalaže. Transportna embalaža je
primerna za skupinsko pakiranje večjega števila prodajnih enot, ker pa navadno ne prihaja v
neposreden stik z uporabnikom, njen zgled nima nekega večjega vpliva na prodajo izdelka
(razen na prodajo grosistom in trgovcem na malo). Po načinu prevoza ločimo transportno
embalažo za suhozemski, čezmorski in letalski promet. Najzahtevnejši so kriteriji za
čezmorsko embalažo, saj se pogosto premešča z enega prevoznega sredstva na drugo, večkrat
se skladišči, izpostavljena je različnim vremenskim razmeram in tudi podnebnim razlikam.
Oblike prevozne oziroma transportne embalaže pa so: palete, sodi, zaboji, oboji, zabojniki itd.
Ustrezna izbira transportne embalaže ni odvisna le od vrste blaga, 1 od prevoznega sredstva.
Biti mora odporna na tresljaje in udarce, klimatske spremembe, vibracije in na tlačne
obremenitve. Včasih transportna embalaža varuje okolico pred nevarnim blagom ter zavaruje
blago pred krajo.
"Glavne funkcije prevozne embalaže so" (Pregrad 1978, str. 83):

da po svoji teži, obliki in velikosti ustreza zahtevam sodobne distribucije izdelkov;

da varuje izdelke pred udarci in pretresi v času prevoza, skladiščenja in rokovanja;

da varuje izdelke pred zunanjimi vplivi (voda, slana voda; mikroorganizmi, plini in
insekti),

da varuje izdelke pred razsipom, curljanjem in krajo;

da zagotovi, da se tudi sama embalaža ne bo poškodovala med prevozom in
uskladiščenjem in da ne bo poškodovala še drugih.
13
Prodajno-prevozna embalaža pa združuje značilnosti obeh omenjenih skupin. Imenujemo jo
tudi ovojna, skupinska ali sekundarna embalaža. Varuje večje število izdelkov v prodajni
embalaži med prevozom, rokovanjem, skladiščenjem in na prodajnem mestu, obenem pa
opravlja še komunikacijsko funkcijo. Preden se izdelek v prodajni embalaži postavi na
prodajne police, se ovojna embalaža praviloma odstrani.
2.4.4
Trajnost embalaže
Embalažo razvrščamo tudi glede na njeno trajnost, zato jo delimo na vračljivo ali povratno
embalažo in na nevračljivo ali nepovratno embalažo.

Povratna embalaža, ki jo je po uporabi možno ponovno uporabiti (imenujemo jo tudi
trajna embalaža), je zato seveda cenovno dražja. Sem spada: transportna embalaža –
vrečke, zaboji, kartonske škatle, košare … ter nekatera prodajna embalaža – pivske
steklenice, steklenice za vina, plastenke … To je embalaža, ki jo uporabnik po uporabi
vrača prodajalcu, zato se tudi imenuje povratna embalaža.

Nepovratna embalaža je namenjena enkratni uporabi, saj je kasneje zaradi njenih
specifičnih lastnosti ni več mogoče uporabljati. Po uporabi jo lahko recikliramo ali pa
popolnoma uničimo (Stričević, 1982).
2.5
Dizajn embalaže
Beseda dizajn je angleškega izvora in pomeni risbo ali skico, idejo, izraženo v risbi. Pri
dizajnu gre za izraznost embalaže, tako v smislu konstrukcijskih kot likovno grafičnih
lastnosti embalaže (Rodin 1977, str. 45). Uspešni oblikovalci embalažnih materialov morajo
pri svojem delu upoštevati vse vrste materialov, si so jim na voljo. Kot rezultat oblikovanja
njihovih izdelkov pogosto združujejo med sabo vrsto procesov, ki skupaj tvorijo močno
sporočilo (Thompson 2012, str. 9–10). V vsakdanjem življenju je dizajn prisoten povsod okoli
nas, vendar se tega pogosto ne zavedamo. Danes se ta beseda uporablja na številnih področjih,
pomeni pa zaključen delovni načrt ali končni izid izvajanja nekega načrta. Poznamo več vrst
dizajna (Celjak, 25. april 2014):

Grafični dizajn

Modni dizajn
14

Tekstilni dizajn

Industrijski dizajn

Web dizajn
Avstrijski oblikovalec Viktor Papanek je bil mnenja, da so vsi ljudje oblikovalci. Vse, kar
človek počne, naj bi po njegovem mnenju predstavljalo dizajn, ta pa naj bi bil temelj vseh
človeških dejavnosti. Za Papaneka je oblikovanje "zavesten napor, usmerjen k vzpostavitvi
zamišljenega reda". Najpogostejše in najbolj kompleksno vprašanje, ki se pojavlja v
današnjem dizajnu, je, ali naj se oblikuje funkcionalno ali estetsko zadovoljivo. Odgovor je po
njegovo preprost, in sicer estetska vrednost je nedeljivi del funkcije. Kompleks funkcij
dizajna pri Papaneku tvorijo relacije in dinamične akcije:

Metoda upošteva interakcijo orodij, materialov in procesov. Dobra metoda pravilno
uporabi material, ki ga je potrebno optimalno izkoristiti. Pri materialu vedno izberemo
tistega, s katerim je mogoče doseči enak efekt ceneje in bolj učinkovito.

Uporaba – vprašanje je, ali je določeni predmet uporaben. Pri oblikovanju novih izdelkov
ni mogoče predvideti vseh posledic.

Potreba – zadovoljiti mora dejanske, avtentične potrebe ljudi, ne samo njihove začasne
želje ter potrebe. Veliko lažje je zagotoviti razvade ljudi, ki narekujejo začasna nagnjenja
in modo, kot pa je zadovoljiti psihološke, ekonomske, tehnološke, intelektualne in
duhovne potrebe ljudi.

Namembnost – Papanek jo označi kot "premišljeno, zavestno izkoriščanje naravnih in
družbenih virov za doseganje določenih ciljev". Po njegovem mnenju mora namembnost
dizajna izražati pogoje in čas povzročitve ter se vključiti v socio-ekonomske sisteme, v
katerih deluje.

Asociacija – Papanek je mnenja, da sodobni dizajn zanemarja te vrste vrednot, kar kaže
odpor kupcev do določenih izdelkov. Zato apelira na širitev dveh temeljnih principov
dizajna, in sicer jasna odločitev o namembnosti izdelka ter večja tipska raznolikost
izdelkov.

Estetika po Papanku ovija "oblak skrivnosti", ki ga je treba razpršiti. Je sredstvo, ki
pomaga ustvarjalcu med ustvarjanjem oblik in barv do konkretnosti, ki nas zadovoljuje
(Skrbinek 2007/08, 27. april 2014).
15
Slika 2.1: Kompleks funkcij dizajna
Vir: Skrbinek (2007/08)
Na obnašanje porabnika vplivajo zunanji in notranji dražljaji. Zunanji so dejavniki iz
celotnega okolja, ki obdajajo uporabnika (družbena skupnost, ljudje, izdelki in storitve z
vsemi značilnostmi). K notranjim dražljajem pa sodijo potrebe, hotenja in motivi porabnika,
ki izhajajo iz njegovih osnovnih čutilnih procesov, izkušenj s podobnimi izdelki iz preteklosti
ter razpoloženja pri srečanju z izdelkom. Notranji dražljaji so v nenehni interakciji z
zunanjimi dražljaji (Snoj 1981, str. 188–189).
Osnovni dejavniki, ki vplivajo na nakup izdelka in katerih poznavanje je pomembno pri
kreiranju izdelka (Snoj 1981, str. 189–192):

Subjektivni pomen – poleg tehničnih sposobnosti morajo imeti izdelki tudi subjektivni
pomen, saj smo ljudje subjektivna bitja in pri izbiri reagiramo čustveno. Zato celotno
področje oblikovanja izdelka in zunanje opreme služi realiziranju prav tega pomena.

Zaupanje – motiviranje s pomočjo embalaže mora biti verodostojno. Kupcem je potrebno
omogočiti primerjavo sporočil o izdelku z njihovimi lastnimi izkušnjami. Zaupanje po
navadi temelji na čustvenosti in ne na racionalnem sklepanju.

Simbolika – izdelek je simbol, ki predstavlja določene pomene, s katerimi se asociira
posameznik v zvezi z izdelkom. Glede na to, da smo si ljudje različni, lahko enak izdelek
komunicira različne pomene različnim ljudem in v njih vzbudi različna čustva. Osnovna
načela za uporabo simbolov pri oblikovanju embalaže:
16
 Učinkovati morajo na tri osnovne ravni človeške osebnosti (na ego raven, na super ego
raven ter na globljo, nevidno emocionalno, nagonsko raven).
 S pomočjo dizajna embalaže je potrebno ciljno skupino kupcev psihološko
segmentirati.
 Simboli naj pospešujejo nagnjenje k potrebi in naj ugodno reagirajo na dražljaj, s
katerim sporočevalec deluje nanje.
 Usmerjenost simbolov mora biti tesno povezana z osnovnimi psihološkimi obljubami.
 Pri oblikovanju je potrebno upoštevati simbolični status izdelka in blagovne vrste.
 Pri oblikovanju embalaže je potrebno poskrbeti za občutek razpoloženja kupca.
 Simboli morajo povzročiti kupcu občutek, da so namenjeni prav njemu, sprožiti
morajo identifikacijo kupca z izdelkom.
 Preučevanje učinkovitosti in primernosti simbolov glede ne njegov pomen.
 Pravilna uporaba simbolov lahko podrobno opredeli izdelek in njegov pomen.
 Simboli morajo skrajšati sporočilo in omogočiti njegovo čim lažjo in hitrejšo zaznavo.

Referenčne skupine – na obnašanje posameznega kupca zelo močno vplivajo ljudje, s
katerimi se druži. Svojo odločitev glede nakupa izdelka tehta z vidika, kaj bi storil nekdo
drug na njegovem mestu oziroma kaj bi si mislila določena skupina ljudi o njegovi
odločitvi.
2.6
Stroški embalaže in pakiranja
Stroški embalaže in pakiranja so odvisni glede na realizacijo funkcij embalaže in predstavljajo
pomemben delež strukture cene posameznega izdelka. Cilj prizadevanj je, da se stroški
embalaže znižujejo, obenem pa se ugodi vsem funkcijam embalaže (Pregrad in drugi v
Radonjič 2008, str. 35). Res je, da so stroški embalaže lahko zelo visoki, vendar v primeru
nezadostnega pakiranja so lahko le-ti zaradi nastale škode bistveno večji. Glede na
občutljivost in vrednost blaga se oblikuje dopustna višina stroškov pakiranja. Ti pa so lahko
višji, čim bolj je blago občutljivo in čim višja je njegova vrednost (Godnič v Radonjič 2008,
str. 35). Pri novih izdelkih je zelo pomembno, da je embalaža zadostna, da zagotovi varnost
izdelka. V primeru nezadostnosti embalaže bi lahko kupec za napako krivil proizvodnjo in v
bodoče tega izdelka ne bi več kupil. Zato je smiselno, da proizvajalec počaka, da se izdelek na
trgu uveljavi in šele na to zniža cene pakiranja. Odvisnost med stroški pakiranja in različicami
pakiranja lahko prikažemo v grafični obliki.
17
Slika 2.2: Odvisnost med stroški in različicami pakiranja
Vir: Musil in drugi (1993)
Iz slike je razvidno, da pri nezadostnem pakiranju višina škode narašča, pri čezmernem
pakiranju pa pakiranje presega zahteve zaščitne funkcije, kar je nesmiselno. Pri povečanju
zaščite blaga se stroški škode zmanjšujejo. "O ekonomsko upravičeni zaščiti izdelka
govorimo, kadar vsota stroškov pakiranja, ki zagotavlja zaščitno funkcijo (SP) in stroškov, ki
nastanejo kot posledica poškodb (SŠ), doseže najnižjo skupno vrednost (S min), tj. v točki, kjer
ima krivulja skupnih stroškov svoj minimum" (Radonjič 2008, str. 36).
V primerih, ko z boljšim pakiranjem dosežemo nižje distribucijske stroške, so opravičljivi
tudi višji stroški za embalažo. To velja predvsem za takrat, ko je videz embalaže pomemben
in ko to zahteva izvoz (Musil in drugi 1995, str. 184).
Embalažo lahko izbiramo glede na vrsto blaga. Jakost zaščite blaga se uskladi z občutljivostjo
na zunanje vplive za vsako skupino blaga posebej. Druga možnost pa je, da se jakost zaščite
blaga prilagodi glede na najobčutljivejšo skupino.
Stroške embalaže je potrebno preučevati sistematično.
18
2.7
Embalaža in varstvo okolja
Po izpraznitvi izdelka zavržemo embalažo kot odpadni material. Danes je večina izdelkov
embaliranih, zato se večajo tudi količine odpadne embalaže, kar predstavlja velik problem za
gospodarstvo in okolje, v katerem živimo. Glede na problem, ki ga predstavlja odpadna
embalaža, ločimo:

Ekonomski problem – visoke cene surovin in preveliko izkoriščanje surovinskih virov.

Ekološki problem – razvrednotenje in onesnaževanje okolja (Embalaža).
Vzroki za povečanje odpadne embalaže so:

rast populacije,

družba izobilja,

razsipen način življenja,

razvijanje novih tehnologij ter

nerazgradljivost oziroma počasno razgrajevanje embalažnih materialov.
Problem varstva okolja z odpadno embalažo lahko zmanjšamo:

s smotrno uporabo embalažnih materialov,

z recikliranjem oziroma ponovnim vračanjem embalaže (odpadna embalaža se vrača nazaj
v proizvodni proces),

z izrabo odpadkov kot virom energije,

z ekološkim uničevanjem odpadne embalaže (sežiganje),

ločeno odlaganje odpadkov predstavlja zagotavljanje dolgoročnejšega počasnejšega
razkroja odpadkov (kompostiranje, deponiranje, kontrolirano CO-deponiranje, posebno
odlaganje – industrijska deponija) (Fiorelli Derman, 19. februar 2014).
19
3. EMBALAŽA V FARMACEVTIKI
Glavni namen embalaže v farmacevtski proizvodnji je zagotavljanje kakovosti končnega
izdelka v celotnem času njegove uporabnosti. Sestavo in obliko v veliki meri določajo
zakonodaje in standardi s področja proizvodnje in prodaje zdravil. Pri razvoju nove embalaže
je potreben širok spekter znanja iz kemijskega inženirstva, čiste kemije, strojništva,
farmacevtike in iz regulative (KRKA, d.d., Novo meto, 18. februar 2014).
Funkcije ter delitev embalaže v farmacevtiki
3.1
Embalažo delimo na:

Primarno embalažo ali stične ovojnine

Sekundarno embalažo ali komercialno embalažo

Transportno embalažo
3.1.1
Primarna ali stična embalaža
Je sestavni del gotovega zdravila in se mora obravnavati z enako strogimi zahtevami kot drugi
sestavni deli zdravila (zdravilne učinkovine, pomožna sredstva). Po definicijah dobre
proizvodne prakse je stična ovojnina material za opremo zdravila, ki je v njegovem
neposrednem stiku in je zato njegov sestavni del vse do uporabe in ves čas njegove uporabe.
Njena kakovost in oblika morata zagotoviti zaščito zdravila pred zunanjimi vplivi med
proizvodnjo, skladiščenjem, transportom, izdajanjem in uporabo zdravila (Slovensko
farmacevtsko društvo 1990, str. 19).
Predstavniki stične embalaže, ki se uporabljajo v farmacevtiki, so: različne vrste folij,
steklenice, ampule, injekcijske stekleničke, tube, plastični vsebniki, večslojne vreče, kovinske
doze itd (KRKA, d. d., Novo mesto, 2004).
20

Funkcije stične ovojnine
Za kakovostno ovojnino za zdravila se zahteva, da ima embalaža naslednje funkcije
(Slovensko farmacevtsko društvo 1990, str. 19–20):
 zaščitno
 informacijsko
 uporabno
o Zaščitna funkcija
Njena zaščitna funkcija je zaščititi zdravilo pred zunanjimi vplivi (vlaga, kisik, svetloba,
toplota, mikroorganizmi itd.), kot tudi okolje pred vplivom zdravila (npr. radiofarmaka,
kemijska ali biološka kontaminacija). Biti mora neagresivna, kompatibilna s sestavinami
zdravila, ne sme odpuščati snovi v zdravilo ali pa adsorbirati sestavin iz zdravila v stene
ovojnine. V toku hranjenja, transporta in uporabe zdravila se ne sme spremeniti. Zdravilo
mora varovati pred mehanskimi poškodbami, nedovoljeno uporabo in zlorabo. Zaščitna
funkcija mora biti najmanj toliko dobra, da zagotavlja njegovo obstojnost ves čas uporabnosti.
o Informacijska funkcija
Njena naloga je, da zagotovi identičnost osnovnega pakiranja zdravila (blistra, plastenke,
ampule, stekleničke, tube, fiole itd.).
Stična ovojnina mora zagotoviti informacije za prepoznavanje osnovnega pakiranja, to pa
pomeni: ime zdravila in proizvajalca ter serijsko številko ter datum pakiranja izdelka
(Slovensko farmacevtsko društvo 1990, str. 19–20).
Podatki, ki jih stična ovojnina vsebuje, so vezani na registracijo izdelka na določenem trgu in
so odvisni tudi od zakonodaje v posamezni državi. Poleg zgoraj navedenih informacij po
navadi stična embalaža vsebuje še farmacevtsko obliko pakiranja (tablete, kapsule itd.), jakost
pakiranja (5 mg, 10 mg/1 ml), pri zahodnih partnerjih pa se v tekstu nahaja tudi ime firme, za
katero se pakira (KRKA, d. d., Novo mesto, 2004).
Glede na to, da je danes potrebno na stično embalažo dodati večjo količino teksta, predvsem
pa je ta večjezičen, je potrebno za vsak trg zagotoviti svojo embalažo. Včasih je bila stična
embalaža skupna za več trgov hkrati.
21
o Uporabna funkcija
Namen uporabne funkcije je zagotoviti natančnost odmerjanja (doziranja), priročnost uporabe
in zaščito pred nezaželenim zaužitjem. Natančnost odmerka je zelo pomembna pri enkratnih
odmerkih, kot so injekcije. Priročnost uporabe pomeni, da uporabniki tega zdravila pridejo do
osnovnega odmerka enostavno in brez težav (izluščenje tablet iz blistra, odpiranje stekleničk
in plastenk, odmerjanje kapljic …). Zaščita pred nezaželenim zaužitjem se nanaša predvsem
na varnost zdravil pred otroki (varnostni pokrovi, čvrstejša folija pri blistrih itd.) (Slovensko
farmacevtsko društvo 1990, str. 19–20).

Vrednotenje stične ovojnine
Vrednotenje stične ovojnine temelji na preverjanju ustreznosti naštetih funkcij, ki jim dodamo
še zdravstveno neoporečnost za uporabnika ter tehnično-tehnološke zahteve proizvajalcev
zdravil. Osnovno vrednotenje stične ovojnine delimo na (Slovensko farmacevtsko društvo
1990, str. 20–22):
 istovetnost (identifikacija)
 vrednotenje fizikalno-kemijskih značilnosti
 vrednotenje biološke prenosljivosti
 vrednotenje stabilnosti
 inšpekcijo in nadzor
o Istovetnost (identifikacija)
Sodobne zahteve za istovetnost materialov, predvsem za elastomere in polimere, temeljijo na
sodobni instrumentalni analitiki, ki skupaj s klasičnimi metodami dajo ustrezne rezultate (IRspektrometrija, DSC).
Zelo pomembna podatka sta relativna gostota in topnost v različnih topilih.
o Vrednotenje fizikalno-kemijskih lastnosti
Pri stični ovojnini se preverja predvsem odpuščanje snovi v nepolarna in polarna topila (v
vodni, etanolni in oljni fazi). Preverja se tudi prisotnost alkalij oz. težke kovine, kloride,
sulfate, cink, amonij itd.
22
Pomembno je tudi preverjanje prepustnosti za svetlobo, obstojnost tiska, tesnjenje …
o Vrednotenje biološke prenosljivosti
Razen postopkov za določanje sterilnosti in apirogenosti se mora stična ovojnina preveriti še
na toksičnosti oziroma neškodljivosti, na lokalno draženje (iritacijo) sluznice ali kože ter na
hemolitično delovanje na humane eritrocite. Predvsem pri novih in nepoznanih materialih se
zahtevata test prenosljivosti implantatov in ugotavljanje citotoksičnosti na kulturi humanih
celic.
o Vrednotenje stabilnosti
Pred registracijo zdravila oziroma pred registracijo pomožnega zdravilnega sredstva so
potrebne stabilnostne raziskave posameznih pripravkov v končni obliki in pakiranju gotovega
zdravila ali pomožnega zdravilnega sredstva. Pri tem je potrebno zaščitno funkcijo stične
ovojnine ovrednotiti in izključiti morebitne interakcije med zdravilom in ovojnino.
o Inšpekcija in nadzor
Zakon o dajanju zdravil v promet in Pravilnik o posebnih pogojih za promet pomožnih
zdravilnih sredstev določata nadzor nad proizvodnjo, kjer državne in tuje mednarodne
inšpekcije preverjajo zaposlene, prostore, opremo in dokumentacijo proizvajalcev stične
ovojnine (Slovensko farmacevtsko društvo 1990, str. 20–22).
3.1.2 Sekundarna ali skupinska embalaža
Je embalaža, ki obdaja ali drži skupaj večje število osnovnih prodajnih enot istovrstnega ali
raznovrstnega blaga, ne glede na to, ali je skupaj z blagom prodana končnemu uporabniku ali
potrošniku, ali je odstranjena na mestu nakupa, in je namenjena razpošiljanju, skladiščenju,
prevozu ter odpremi blaga ali prodaji končnemu uporabniku ali potrošniku in se lahko
odstrani od blaga, ki ga obdaja, ne da bi to spremenilo njegove lastnosti. Če skupinska
embalaža hkrati opravlja funkcijo skupinske in prodajne embalaže, se šteje za prodajno
embalažo (Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo 2000, 10. maj 2014).
To je embalaža, ki ni v neposrednem stiku z zdravilom, vendar je kljub temu pomembna.
K sekundarni embalaži prištevamo zloženke, navodila, samolepilne etikete.
23
Velik vpliv na podatke, ki jih vsebuje sekundarna embalaža, nima le registracija zdravila ter
zakonodaja, temveč je zelo pomembno tudi to, v katero prodajno skupino spada zdravilo.
Embalažo delimo v štiri skupine (KRKA, d. d., Novo mesto, 2003):

zdravila na recept ali farmacevtika

zdravila za samozdravljenje

veterinarski izdelki

kozmetika
 Zdravila na recept ali farmacevtika
To so zdravila, ki jih ni mogoče kupiti v prosti prodaji, vendar jih predpiše zdravnik. V to
skupino zdravil spadajo predvsem antibiotiki ter še druga močnejša zdravila, ki bi v primeru
nepravilne uporabe lahko škodovala zdravju ljudi.
Pri tej vrsti embalaže zunanji videz ni tako pomemben, saj zdravila niso v prosti prodaji, zelo
pomembno pa je, da se ločijo med sabo po vrsti zdravila (primer: Enap tbl od Vasilip tbl) ter
po jakosti osnovnega pakiranja zdravila (primer: 10 mg od 20 mg ali 40 mg ipd.).
Količina teksta na določenem embalažnem materialu je različna:
Zloženka: predstavlja osnovno prodajno pakiranje – končni izdelek za uporabnika.
Podatki, ki jih vsebuje: ime izdelka ter jakost pakiranja, farmacevtska oblika (tablete, kapsule,
sirup, zrnca …), generično ime, količina pakiranja (število tablet ali kapsul …), logotip
proizvajalca ter njegov naslov, kratek opis zdravila (sestava zdravila, pomožne snovi, ki jih
zdravilo vsebuje, pogoji shranjevanja zdravila, opozorila), št. serije, št. proizvodnje ter datum
uporabnosti izdelka, vsebuje pa še farma kodo, EAN kodo ter šifro embalažnega materiala,
nekatere pa tudi Braillovo pisavo (pisava slepih).
Vsakemu osnovnemu pakiranju je dodano tudi navodilo za uporabo zdravila.
Navodilo je tisti embalažni material, ki vsebuje pri teh zdravilih največ teksta.
Podatki, ki jih vsebuje navodilo: poleg osnovnih podatkov, ki so že na zloženki (ime izdelka,
jakost pakiranja, logotip ...), so tu še navodilo, za kaj se zdravilo uporablja, opozorila, na kaj
moramo biti pozorni pri jemanju zdravila (kdaj zdravila ne smemo jemati, kako zdravilo
24
vpliva na nosečnost ali dojenje, kako vpliva na upravljanje z vozili in stroji ...), možni stranski
– neželeni učinki, način shranjevanja zdravila ter dodatne informacije o proizvajalcu. Na
navodilu se nahaja tudi farma koda ter šifra embalažnega materiala.
 Zdravila za samozdravljenje
To pa so zdravila, ki jih je mogoče kupiti v lekarnah ali v določenih specializiranih
prodajalnah, kjer prodajajo izdelke in pripomočke za samozdravljenje. Embalaža teh zdravil
se zelo močno razlikuje od embalaže zdravil, ki se jih dobi na recept. Ta embalaža je dosti
bolj pisanih, živih barv, na zloženkah se nahajajo tudi razne slike ter liki. Embalaža je
zasnovana tako, da pritegne kupčevo pozornost.
Zloženke poleg osnovnih podatkov o zdravilu vsebujejo tudi daljše navodilo za uporabo
izdelka. Količina teksta na zloženki za samozdravljenje je večja od količine teksta na zloženki
za farmacevtiko.
Danes imajo ta zdravila po večini priloženo k osnovnemu pakiranju tudi krajše navodilo za
uporabo.
 Veterinarski izdelki
To so izdelki, ki se uporabljajo za zdravljenje živali. Embalaža le-teh je tudi nekoliko bolj
pisana. Večina teksta, namenjena za uporabo izdelka, se nahaja na samolepilnih etiketah z
navodilom, ki so nalepljene na nevtralne vrečke. Ponekod je tekst natisnjen na tripleks folijo,
iz katere se nato izdelajo vrečke, ali pa se nahaja na večjih zloženkah. Za nekatere izdelke pa
se navodilo natisne na papir in se ga ob nakupu priloži k izdelku.
 Kozmetični izdelki
To so izdelki, ki jih kupimo v prosti prodaji. Pred nekaj leti smo imeli v Krki močno razvito
paleto kozmetičnih izdelkov, kot so različne kreme za obraz, kreme za sončenje, parfume,
zobne paste, lake za nohte, šampone itd. Sedaj pa pakiramo samo še paleto šamponov, linije
Fitoval, vse ostale kozmetične izdelke smo ukinili.
Videz te embalaže je zelo pomemben za prodajo izdelka, saj se kupci za nakup le-tega
odločajo tudi na osnovi embalaže. Ta embalaža je zato pisana, same zloženke pa vsebujejo
tudi veliko teksta, ki je večjezičen (KRKA, d. d., Novo mesto, 2003).
25
3.1.3
Transportna ali terciarna embalaža
Je embalaža, ki obdaja ali drži skupaj večjo količino osnovnih prodajnih enot blaga v prodajni
ali skupinski embalaži. Njena naloga je, da olajša ravnanje in prevoz blaga ter varuje blago
pred poškodbami na poti od proizvajalca do trgovca ali od trgovca do končnega uporabnika
ali potrošnika. Če transportna embalaža hkrati opravlja funkciji prodajne in transportne
embalaže, se šteje za prodajno embalažo. Kontejnerji, ki se uporabljajo za prevoz blaga v
cestnem, ladijskem, zračnem ali železniškem prometu, niso transportna embalaža (Pravilnik o
ravnanju z embalažo in odpadno embalažo 2000, 10. maj 2014).
Uvajanje novih oziroma dodatnih embalažnih materialov
3.2
Pri uvajanju novih oz. dodatnih embalažnih materialov v farmacevtsko proizvodnjo se držimo
določenih pravil, ki so navedena v SOP-u (Standardni operativni postopek).
Namen in cilj uvajanja novih embalažnih materialov je zagotoviti tehnološke izboljšave, večjo
fleksibilnost nabave in skladnost z regulatornimi zadevami. Tu gre tako za primarne kot tudi
za sekundarne embalažne materiale (KRKA, d. d., Novo mesto, 2007).
3.2.1
Opis izvajanja postopka
Predlog za uvajanje novih oziroma dodatnih embalažnih materialov poda razvojna oz.
nabavna služba. Zagotovljene morajo biti naslednje informacije: ime embalažnih materialov,
dobavitelj/proizvajalec, kdaj in kje je preizkušanje predvideno.
Koraki industrijskega testiranja in uvajanja novih oz. dodatnih embalažnih materialov v
proizvodnjo:

Embalažni material, ki se mu preverja funkcionalnost in obnašanje na pakirni liniji.

Odprtje nove šifre embalažnih materialov – razvojna šifra.
Razvoj praviloma odpre novo šifro embalažnih materialov, razen če je z vodjo ORE drugače
dogovorjeno. Ob odprtju nove šifre se v opombo vpiše »razvojna«.
26

Analitska ocena vzorca embalažnih materialov
Razvojni tehnolog v ORE mora pred izvedbo »use« testa ali industrijskega poizkusa
zagotoviti izdelavo specifikacije materiala, vključno z analiznimi metodami. Vzorec
embalažnih materialov se v razvojni fazi analizira v Razvoju, v primeru, da je dvignjena
razvojna šifra in embalažni material prihajata v podjetje preko vhodne kontrole, analizo
izvede SLKK. Po končani analizi ugotovimo, ali embalažni materiali ustrezajo kontrolnim
zahtevam, ki so navedene v specifikaciji materiala ali ne. Na podlagi ocene analize sledijo
naslednji koraki, sicer pa se dobavitelja zavrne oz. od njega pridobi nov vzorec.

Ocena vzorca embalažnih materialov (»use test«)
»Use test« izvedemo takrat, ko preverjamo ustreznost oz. obnašanje embalažnih materialov
na pakirni liniji brez vgradnje polizdelka.
V primeru izvajanja »use testa« ni potrebno dvigovati razvojne šifre, razvojni tehnolog iz
ORE-ja posreduje obvestilo oz. zahtevek za testiranje v LC in v vednost obratu. LC
predvideno testiranje upošteva pri planiranju proizvodnje v obratu in se z razvojnim
tehnologom iz ORE-ja dogovori o možnem testiranju v proizvodnji. Potrebne embalažne
materiale dostavi v obrat razvojni tehnolog iz ORE-ja. V primeru, da so poleg embalažnega
materiala pri »use testu« potrebni še dodatni embalažni materiali iz obstoječe zaloge, je
potrebno v LC posredovati podatke o šifrah in količinah embalažnega materiala ter z LC
uskladiti možnosti porabe le-te glede na prioritete planirane proizvodnje.
Po zaključku poizkusa mora razvojni tehnolog iz ORE-ja skupaj z odgovorno osebo obrata
izpolniti Zapisnik o industrijskem poizkusu embalažnega materiala in podati ugotovitve ter
oceno embalažnih materialov. Na podlagi »use testa« se izvedejo vsi nadaljnji ukrepi.
Če je ocena, da »use testa« ni mogoče ali ni smiselno izvesti, se takoj preide na industrijski
poizkus. Tak dogovor sprejme razvojni tehnolog iz ORE-ja skupaj z odgovorno osebo obrata.

Industrijski poizkus
Pred odločitvijo za uvedbo novega oz. dodatnega embalažnega materiala mora razvojni
tehnolog iz ORE-ja preveriti vpliv na registracijsko dokumentacijo. V primeru, da je novi oz.
dodatni embalažni material sprejemljiv z vidika registracijske dokumentacije, se lahko
pristopi k pripravi potrebnih postopkov za izvedbo industrijskega poizkusa.
27
Pobudo zanj da tehnolog iz ORE-ja in posreduje zahteve Službi nabave, ki poskrbi za
zadostno količino embalažnih materialov za poizkus. Nato posreduje obvestilo oz. zahtevek
za testiranje v LC in v vednost obratu. Pred izvedbo industrijskega poizkusa se izvedejo vse
aktivnosti kot za redno proizvodnjo, le da se pripravi varianta MBR-a, ki se posebno označi
(posebna oznaka v nazivu MBR-a je črka P.) Tako imenovan MBR omogoča identifikacijo
planiranih industrijskih poizkusov v operativnem planu proizvodnje. Ta MBR velja le za eno
serijo. LC upošteva predvideno testiranje pri planiranju proizvodnje v obratu in se z
razvojnim tehnologom iz ORE-ja dogovori o možnem testiranju v proizvodnji. ORE nato o
izvedbi poizkusa obvesti še SUK. Podati mora naslednje informacije: datum poizkusa, obrat
in vrsto izdelka.
Pakiranje se izvede na način, kot je opredeljeno v tehnološkem postopku pakiranja. Na ta
način se lahko izdela samo ena serija. Pri poizkusu sodelujejo odgovorna oseba obrata,
odgovorna oseba vzdrževanja in razvojni tehnolog iz ORE-ja. Po zaključku poizkusa morajo
razvojni tehnolog iz ORE-ja, odgovorna oseba obrata in odgovorna oseba vzdrževanja
izpolniti Zapisnik o industrijskem poizkusu embalažnega materiala, v katerem se navede vse
morebitne ugotovitve ob pakiranju ter poda oceno sprejemljivosti embalažnega materiala.
Razvojni tehnolog iz ORE-ja na podlagi vseh pridobljenih informacij poda zaključno oceno o
primernosti oz. ustreznosti embalažnega materiala.

Komisija za odobritev sprememb
Če je ocena industrijskega poizkusa ustrezna, sledi predlog spremembe. Razvojni tehnolog iz
ORE-ja izdela predlog spremembe za uvedbo novega embalažnega materiala. Predlogu priloži
Zapisnik industrijskega poizkusa in izpolnjeno oceno proizvajalca/dobavitelja. V kolikor
ocena dobavitelja še ni kompletna, se na komisiji določi rok ter odgovorne osebe za
kompletiranje tega dokumenta.
Če so bile med industrijskim poizkusom potrebne spremembe tehnoloških postopkov
pakiranja, je potrebno izdelati nov TPP.
Na osnovi odobrenega predloga sprememb in izpolnjenega obrazca (pripravi ga ORE, odobri
SUK) se izpelje eventuelno prešifriranje embalažnega materiala iz razvojne na redno šifro ali
se dogovori glede njene porabe (KRKA, d. d., Novo mesto, 2007).
28
4. PREDSTAVITEV FARMACEVTSKEGA PODJETJA KRKA, D. D.
Farmacevtsko podjetje Krka, d. d., Novo mesto se uvršča v sam vrh farmacevtskih podjetij v
svetu. Že več kot petdeset let uspešno uresničuje svoje strateško zastavljene cilje in sledi
svojemu poslanstvu in viziji. Osnovni dejavnosti podjetja sta proizvodnja in prodaja zdravil
na recept, OTC izdelkov, to so izdelki za samozdravljenje, ki se prodajajo v prosti prodaji
brez recepta, ter veterinarskih izdelkov. Dejavnost podjetja pa dopolnjujejo še zdravilišča s
svojimi storitvami.
Svoje izdelke podjetje prodaja v več kot 70 državah. Te države pa delimo na več različnih
območij: Slovenija, Jugovzhodna Evropa, Vzhodna Evropa, Srednja Evropa, Zahodna Evropa
in čezmorska tržišča. Ena izmed najpomembnejših držav, v katerih ima podjetje tudi svoj
lastni proizvodni obrat, je prav gotovo Rusija. V Rusiji proda Krka največ svojih izdelkov
(KRKA, d.d., Novo mesto, 19. februar 2014).
Velik delež dobička, ki ga ustvari podjetje, je namenjen razvoju in raziskavam generičnih
zdravil, z dodano vrednostjo, ki so plod lastnega znanja. Vsa Krkina zdravila so
visokokakovostna, učinkovita in varna, podjetje jih trži pod lastno blagovno znamko.
Veliko denarja pa namenja podjetje za izgradnjo novih proizvodnih obratov, ki omogočajo
proizvodnjo zunaj meja naše države, povečanje proizvodnih zmogljivosti ter zaposlovanje
novo zaposlenih. Ene izmed večjih naložb so prav gotovo naslednje izgradnje: Notol-a 2,
Sinteza, Krka-Rus II ter upravna stavba 3.
Veliko skrb namenja podjetje tudi zaposlenim, kajti poslovna uspešnost temelji na znanju in
zavzetosti vseh zaposlenih v podjetju. Zato veliko vlaga v znanje in razvoj svojih kadrov, kajti
le nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje znanja posameznikov pripomoreta k lažjemu
soočanju izzivov sodobnega časa ter globalni konkurenci. Večino izobraževanj se organizira v
podjetju, vodijo jih številni Krkini strokovnjaki z različnih področij ter tudi zunanji
uveljavljeni izvajalci.
Ker je znanje v Krki vrednota, se kaže velik interes zaposlenih za nadaljnje šolanje in
pridobivanje višje izobrazbe. Podjetje jih pri tem podpira s sofinanciranjem šolnin in
študijskim dopustom.
29
Nekaj denarja pa nameni tudi za razvoj kraja in ljudi, ki živijo v njeni okolici. Tako financira
razna športna društva, predvsem namenja denar za otroške športne aktivnosti, za obnovo
osnovnih šol in vrtcev ter za izgradnjo infrastrukture. Z manjšim donacijam pa pomaga tudi
različnim društvom.
4.1
Organizacijska struktura
Skupino Krka sestavljajo poleg družbe Krka, d. d., Novo mesto še ostale družbe v Sloveniji in
v tujini. Skupina v Novem mestu se ukvarja z razvojem, proizvodnjo, trženjem in prodajo
izdelkov za humano uporabo. Podjetje Krka ima več svojih proizvodnih obratov, v katerih
poteka proizvodnja. Ti obrati se nahajajo v Sloveniji, na Poljskem, v Ruski federaciji, na
Hrvaškem in v Nemčiji. Ostale odvisne družbe izven Slovenije pa se ukvarjajo s trženjem ali
prodajo izdelkov (KRKA, d.d., Novo mesto , 22. februar 2014).
30
Slika 4.1: Organizacijska struktura Krke, d. d.
Vir: KRKA, d.d., Novo mesto (2014a)
4.2
Poslanstvo, vizija in vrednote
Poslanstvo: Živeti zdravo življenje.
Osnovna naloga je omogočati ljudem zdravo in kakovostno življenje. Uresničuje jo z bogato
paleto svojih izdelkov in storitev – z zdravili na recept, z izdelki za samozdravljenje, s
31
kozmetičnimi in veterinarskimi izdelki ter zdraviliško-turističnimi storitvami, z vlaganjem v
ljudi in okolje, s sponzorstvom in donatorstvom.
Slika 4.2: Poslanstvo Krke, d. d.
Vir: Mayer McCann (2006)
Vizija:
Utrjevati položaj enega izmed vodilnih farmacevtskih podjetij na svetu. To dosega
samostojno s krepitvijo dolgoročnih poslovnih povezav in partnerskih odnosov na področju
razvoja, oskrbe z izdelki in trženja.
Slika 4.3: Vizija Krke, d. d.
Vir: Mayer McCann (2006)
Vrednote: Hitrost in fleksibilnost
Znanje, sposobnost, inovativnost, delavnost in iznajdljivost so vrednote, ki omogočajo
podjetju hitrost. Cilj je biti prvi ne samo pri prodaji, temveč tudi pri odkrivanju novih potreb
na trgih. To dosega z učinkovitim krajšanjem razvojnega procesa, hitrim pridobivanjem
registracijske dokumentacije, z usklajeno proizvodnjo in distribucijo. S hitro odzivnostjo in
32
sposobnostjo prilagajanja obvladuje ovire, ki jih postavljajo različne tržne in zakonodajne
zahteve. Podjetje se zna spoprijeti z vsakršnimi izzivi – ne glede na velikost in prizorišče
projekta. S fleksibilnimi rešitvami se opravičuje pričakovanje partnerjev.
Slika 4.4: Vrednote Krke, d. d.
Vir: Mayer McCann (2006)
Partnerstvo in zaupanje
V podjetju se gradijo dobri medsebojni odnosi. Ti so temelj za spoštljiv odnos do partnerjev:
kupcev, dobaviteljev, lastnikov ter vseh ostalih ljudi. Šele z dobrimi in odprtimi
medčloveškimi odnosi je mogoče poslovno uspešnost združevati s temeljnim poslanstvom.
Kreativnost in učinkovitost
Edina prava pot k vrhunskim rezultatom je ustvarjanje takšnega vzdušja v podjetju, ki ljudi
motivira k inovativnosti in ustvarjalnosti. Zato se zaposlene spodbuja, da spregovorijo o
svojih idejah in, če so le-te prave, jih tudi udejanjijo. Vedno znova se išče nove poti za
zadovoljstvo kupcev.
Naloge, ki jih narekujejo delovna mesta, se opravljajo po najboljših močeh posameznika.
Stremi se k temu, da tisto, kar se počne, se opravi najbolje, kar se da učinkovito in v
najkrajšem času (KRKA, d.d., Novo mesto, 20. februar 2014).
33
4.3
Rezultati poslovanja podjetja Krka, d. d., v letu 2013
V letu 2013 je skupina Krka prodala za 1.200,8 milijona EUR izdelkov in storitev, kar je 57,5
milijona EUR oziroma 5 % več kot v letu 2012. Prodaja na trgih zunaj Slovenije je znašala
1.114,2 milijona EUR, kar predstavlja 93 % celotne prodaje skupine.
Prodaja družbe Krke pa je znašala 1.116,3 milijona EUR in je bila od prodaje leto prej večja
za 8 % oziroma 81,1 milijona EUR.
Slika 4.5: Prodajni rezultati po regijah in skupinah izdelkov
Vir: KRKA, d.d., Novo mesto (2014)
Največja prodajna regija Skupine Krka je bila Vzhodna Evropa, katere prodajni delež je
znašal 35,6 odstotka od celotne prodaje in se je za 21 % povečal glede na leto 2012. Druga
največja prodajna regija je bila Srednja Evropa, katere delež je predstavljal 23,6 % odstotka
prodaje in se ni spremenil glede na predhodne leto. Sledi regija Zahodna Evropa in čezmorska
tržišča, prodaja je bila tu za 4 % manjša kot v letu 2012. Prav tako pa se je prodaja zmanjšala
v regiji Jugovzhodna Evropa za 2 % ter v Sloveniji za 5 % (KRKA, d.d., Novo mesto 2014b,
23. marec 2014).
34
Slika 4.6: Struktura prodaje po regijah v letu 2013
Vir: KRKA, d.d., Novo mesto (2014)
4.3.1 Finančni kazalniki za skupino Krka
Za analizo uspešnosti poslovanja podjetja se kot ključni dejavniki za analiziranje
računovodskih izkazov uporabljajo finančni kazalniki. S pomočjo kazalnikov in kriterijev
poslovne ekonomike lahko ocenimo način financiranja podjetja in njegovo morebitno pravno
dopustnost. Kazalniki se razlikujejo po tem, ali so bili izpeljani iz bilance stanja, iz dobička
ali pa iz izgube. Delimo jih na finančne kazalce, izpeljane iz bilance ter časovne finančne
kazalce (Glogovšek 2008, str. 136–141). Glede na namen pa so ti kazalniki združeni v več
različnih skupin (Kocjančič, 2013):

kazalniki financiranja,

kazalniki obračanja,

kazalniki dohodkovnosti,

kazalniki vodoravnega finančnega ustroja,

kazalniki vlaganja,

kazalniki ekonomičnosti ali gospodarnosti,

kazalniki donosnosti ali rentabilnosti ...
35
4.3.1.1 Kazalca EBIT (ang. Earnings Before Interest and Taxes) in EBITDA (ang. Earnings
Before Interest, Taxes, Depreciation and Amortization)
Kot kazalca za uspešnost poslovanja gospodarske družbe se uporabljata kazalca EBIT in
EBITDA. EBIT (poslovni izid) je kazalec, ki prikazuje sposobnost gospodarske družbe, da
pridobiva prihodke z opravljanjem registrirane dejavnosti. Izračunamo ga kot razliko med
kosmatim donosom iz poslovanja in odhodki iz poslovanja. Kosmati dobiček ali donos pa je
razlika med seštevkom vseh prihodkov in seštevkom vseh odhodkov (brez obračunanega
davka iz dobička).
Izračun EBIT za skupino Krka v letu 2013:
1.200.827 – 973.239 = 227.588
Delež EBIT v prihodkih od prodaje znaša 19 % (glej priloga 2).
EBITDA (izid pred davki, obrestmi, amortizacijo in odpisi) je razlika med kosmatim
donosom iz poslovanja in odhodki iz poslovanja povečanim za odpise vrednosti. Kazalec
EBITDA kaže sposobnost gospodarske družbe za pokrivanje odpisov vrednosti in drugih
odhodkov, ki niso povezani s poslovnimi odhodki (iBON, 5. maj 2014).
Izračun EBITDA za skupino Krka v letu 2013:
227.588 + 94.144 = 321.732
Delež EBITDA v prihodkih od prodaje pa je 26,8 % (glej priloga 2).
4.3.1.2 Kazalnik dobičkonosnosti – donosnosti prihodkov ROS (ang. Return on sales)
Ta kazalnik nam kaže stopnjo čiste dobičkonosnosti prihodkov, dobimo ga tako, da čisti
dobiček delimo s prihodki od prodaje (E-Podjetnik, 5. maj 2014).
Kazalnik ROS v letu 2013 za skupino Krka znaša (glej priloga 2):
36
4.3.1.3 Kazalnik dobičkonosnosti kapitala ROE (ang. Return on equity)
Ta kazalnik kaže stopnjo donosnosti kapitala in prikazuje čisti dobiček na enoto kapitala.
Izračunamo ga tako, da čisti dobiček podjetja delimo s povprečnim stanjem kapitala.
Povprečno stanje kapitala pa dobimo, če seštejemo vrednost kapitala v omenjenem letu ter
vrednost kapitala za leto nazaj in delimo z dve (E-Podjetnik, 4. maj 2014).
Kazalnik ROE v letu 2013 za skupino Krka znaša (glej priloga 2):
4.3.1.4 Kazalnik donosnosti sredstev ROA (ang. Return on assets)
ROA je indikator, ki kaže razmerje med doseženim rezultatom poslovanja in vloženimi
sredstvi. Kazalnik izračunamo tako, da letni čisti dobiček delimo z njegovim povprečnim
stanjem sredstev. Povprečno stanje pa izračunam tako, da med sabo seštejemo stanje sredstev
za leto 2013 ter za leto nazaj in nato vsoto delimo z dve (E-Podjetnik, 4. maj 2014).
Za leto 2013 znaša kazalnik ROA za skupino Krka (glej prilogi 2 in 3):
(KRKA, d.d., Novo mesto 2014, 3. maj 2014).
37
5. ZLOŽENKE V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI
Eden izmed najpomembnejših embalažnih materialov, ki se uporabljajo v farmacevtski
industriji, so prav gotovo zloženke. Izdelane so iz eno- ali večslojnega kartona in iz valovite
lepenke raznih vrst. Lastnost zloženk je, da jih odpre in dokončno oblikuje šele pakirni stroj v
tovarni, ki proizvaja izdelke, katerim je embalaža namenjena (Kumar 1993, str. 131).
Zloženka predstavlja končni izdelek za kupca in vsebuje poleg blistrov z zdravili tudi
navodilo za uporabo le-teh. Zunanja oblika zloženke ima pomembno vlogo pri prodaji izdelka
in informiranju kupca s pomembnimi podatki, kot so ime zdravila, količina tablet, jakost
oziroma moč zdravila, ime ter naslov proizvajalca ter terapevtsko skupino. Bistvena pomena
zloženk sta zaščita in varstvo zdravila pred zunanjimi vplivi. Za izdelavo zloženk se uporablja
papirnata in kartonska embalaža.
5.1
Vrste kartonov za izdelavo zloženk
Za izdelavo zloženk uporabljamo papir različnih gramatur. Papir je ploščat, porozen material,
ki je sestavljen pretežno iz vlaknin rastlinskega izvora, ki so med sabo prepletene (Novak
1998, str. 19). V zelo majhnih količinah pa izdelujejo papir tudi iz drugih vlaken, kot so
vlakna krp, v katerih so lan, bombaž ali konoplja, izjemoma pa tudi volna, azbest, v novejšem
času celo sintetična vlakna (Iglič 1988, str. 9). Gramatura pa je teža enega kvadratnega metra
papirja, izražamo pa jo v g/m2. O papirju govorimo, kadar je njegova masa na m2 oziroma
gramatura nižja od 255 g/m2. Če je njegova gramatura večja, govorimo o kartonu ali lepenki
(Novak 2004, str. 115). Hiroshi Ogawa je bil mnenja, da se civilizirano življenje meri z
indeksom proizvodnje in porabe papirja, zato je odnos med človekom in papirjem nezmernega
pomena (Ogawa v Turner 1998, str. 9).
V Krki uporabljamo za izdelavo zloženk različne vrste kartonov. V nadaljevanju je zapisanih
nekaj primerov za razjasnitev ključnih parametrov in razlik.

Kromopak
Dobavitelj tega kartona je podjetje Količevo Karton iz Domžal. Za izdelavo zloženk
uporabljamo papir različnih gramatur, in sicer od 275 g/m2 do 450 g/m2. Gramatura je odvisna
38
od velikosti zloženke, večja kot je zloženka, večja mora biti tudi gramatura papirja. Karton
Kromopak se je včasih veliko uporabljal, sedaj pa se njegova uporaba zmanjšuje, saj ni dovolj
kvaliteten. Zamenjali so ga novejši in kvalitetnejši kartoni.

Chromostar
To vrsto kartona tiskarne dobavljajo iz tujine. Karton je kvaliteten in tudi cenovno ugoden. Za
izdelavo zloženk se uporablja karton gramature od 250 g/m2 do 295 g/m2. Zanj je značilno, da
je notranja stran zloženke obarvana z belo barvo in tudi karton je bolj gladek v primerjavi z
Kromopakom.

Excellent top
Tudi ta karton se dobavlja iz podjetja Količevo. Za zloženke uporabljamo karton gramature
od 250 g/ m2 do 300 g/ m2. Kvaliteta in cena kartona sta podobni kot pri Chromostarju, razlika
je le v barvi notranje strani zloženke, in sicer je te vrste karton obarvan z rumenkasto barvo.

Avanta prima
Je zelo kvaliteten karton, vendar tudi zelo drag, zato se ga manj uporablja. Gramatura papirja,
ki se ga naroča za izdelavo zloženk, je od 230 g/ m2 pa do 290 g/ m2.

Carta elega
Ta vrsta kartona pa se uporablja za posebne namene. Gramatura kartona, ki se nabavlja za
zloženke, je 255 g/ m2 (KRKA, d. d., Novo mesto, 2003a).
5.2
Potek izdelave zloženke v tiskarni
Za tiskanje zloženk se uporablja offset tehnika tiskanja. Pri tej tehniki tiska gre za tiskanje na
vse vrste papirja – kot končni izdelek ali kot izdelek za dodatno dodelavo. Prvi valj z matrico
prenese obarvani motiv na drugi offset valj, ta nato motiv odtisne na podlogo. Ključno vlogo
pri tem imata kombinacija vode in barve. Prednosti takšnega načina tiskanja so: visoka
ločljivost, visoka hitrost tiskanja pri vseh formatih in cenovna ugodnost pri večjih nakladah
(Irtis, 10. april 2014).
Iz prejetih datotek se naredi montaža več enakih zloženk skupaj, nato pa se za vsako barvo
posebej naredi odtis na aluminijasto ploščo. Plošče se nato vpne v tiskarski stroj, kjer se s
pomočjo offset tehnike tiskanja odtisneta tekst in barva na karton. Poleg nanosa barve na
karton se pri zloženkah izvaja tudi lakiranje kartona. Glavni razlogi za lakiranje so: zaščita
39
zloženke pred mazanjem, na zloženkah se poveča sijaj, poveča pa se ji tudi odpornost proti
maščobam (Kunaver 1989, str. 42). Natiskane kartone se nato preveri s spektofotometrom, in
sicer se preverja debelina nanosa barve ter ustreznost barve v barvnem prostoru. Pole
kartonov, na katerih so odtisnjene zloženke, gredo nato na linijo za izsekovanje. Na tej liniji
se istočasno izvaja več funkcij, in sicer izsekovalna funkcija, upogibna funkcija (bige ali
žlebiči), narezovalna ter funkcija za izdelavo perforacije. V zadnjem koraku pa se zloženke
lepijo in na njih se odtisne še Braillova pisava za slabovidne in slepe. Na liniji za lepljenje se
zloženke tudi upogibajo in na koncu linije se zapakirajo še v transportno škatlo (Zore, 8. april
2014).
5.3
Kontrola zloženk pri prevzemu v skladišče embalaže
Pri vsakem prevzemu zloženk v podjetje se opravi kontrola kvalitete zloženk, ki je predpisana
s specifikacijo posameznega materiala. Specifikacijo izdelajo tehnologi v oddelku za razvoj
embalaže, pregleda in odobri pa jo služba za zagotavljanje kakovosti vhodnih materialov. Za
vsak prevzeti material so izdelani določeni testi in kontrolne zahteve, katerim morajo
materiali ustrezati. Brez veljavne specifikacije, odobrenega načrta in ustreznega statusa
embalažnega materiala v sistemu SAP nabava ne more naročiti materiala. Določene kontrole
na embalažnih materialih se izvedejo že v tiskarni. Tu se preveri ustreznost gramature papirja,
debelina kartona, vzdolžna in prečna togost kartona, belina ter absolutna vlaga. Kontrolorji v
Krki pa preverijo za zloženke sledeče zadeve (KRKA, d. d., Novo mesto, 2011):

izgled zloženke

tekst na zloženki mora biti enak tekstu na odobrenem načrtu

dimenzije zloženke

tisk zloženke

izsek zloženke

lepljenje

tip kartona

predtiskane signirne podatke

farma kodo

EAN13 kodo

funkcionalnost zloženk
40
Poleg že navedenih zahtev pa preverijo še OSE podatke pakiranja, kot so število zloženk v eni
transportni škatli, velikost in ustreznost transportne škatle. Število škatel na paleti ter
maksimalno višino pakiranja na paleti. Po določenem številu prejetih ustreznih pošiljk se
vhodna kontrola embalažnih materialov odloči, kaj od zgoraj navedenih postavk kontrol bo še
pregledovala. V primeru, da pri novi dobavi embalažnih materialov ugotovijo neskladje glede
na specifikacijo, ponovno pričnejo izvajati kompletno kontrolo glede na predpise, ki so
navedeni v specifikaciji (Bobnar, 15 april 2014).
5.4
Podoba zloženke
Pred nekaj leti smo v Krki spremenili dizajn vseh embalažnih materialov v skupini
farmacevtika. V to spremembo smo šli zaradi želje in potrebe po še večji varnosti
uporabnikov naših zdravil. Stara embalaža ni vsebovala dovolj različnih elementov za
ločevanje izdelkov med sabo. Izhodišča in zahteve za dizajn Krkine embalaže zdravil na
recept sestojijo iz dveh vrst zahtev, in sicer zahteve regulatorne oblasti ter dodatnih zahtev.
5.4.1 Glavni elementi vizualne podobe zloženke
Kot sem že navedla, Krkin dizajn embalaže za farmacevtiko sestoji iz regulatornih ter
dodatnih zahtev. Zahteve regulatornih oblasti ali osnovne zahteve so:

Barvno ločevanje izdelkov znotraj terapevtskih skupin.

Barvno ločevanje jakosti.

Ločevanje posebnih oblik (npr. ODT) od navadnih tablet.

Ime izdelka mora biti navedeno na škatli, na treh nenasprotujočih stranicah.
Dodatne zahteve:

"Blue box" v modri barvi za vse postopke v EU (MRP, DCP, CP) in RS.

Moč barve naj odraža jakost izdelka.

Ime izdelka, jakost in farmacevtska oblika napisani skupaj in v navedenem zaporedju,
razen izjem.

Jakost izdelka ne sme biti navedena dvakrat.

Izdelki se morajo jasno razlikovati od prehrambenih proizvodov, predvsem sladkarij.
41
Vse zgoraj navedene informacije na embalaži so odraz zahtev, njihova pojavnost pa je
predpisana tudi z regulatornimi zahtevami posameznih držav, za katere je embalaža oziroma
zdravilo namenjeno.
Slika 5.1: Glavni elementi vizualne podobe zloženke
Vir: KRKA, d.d., Novo mesto (2009)
Poleg že vseh zgoraj navedenih podatkov vsebuje zloženka še dodatne atribute, kot so:
Logotip podjetja – na embalaži za farmacevtske izdelke se uporabljata dve vrsti Krkinega
logotipa, črni logotip v pozitivu in logotip v negativu v zeleni pasici. Pri izdelavi logotipa je
pomemben minimalni prostor okoli logotipa, ki je predpisan v priročniku za oblikovanje
farmacevtske embalaže. Prav tako pa je pomembna tudi velikost zapisa logotipa, pomembne
so barve ter razmerje zapisa glede na ostale podatke, ki so zabeleženi na zloženki.
Slika 5.2: Črni logotip podjetja
Vir: KRKA, d. d., Novo mesto (2008)
42
Slika 5.3: Logotip podjetja v zeleni pasici
Vir: KRKA, d. d., Novo mesto (2008)
Tipografija – latinica ali cirilica. Za osnovne podatke na zloženki, kot so ime izdelka, INN in
oprema, je izbrana določena vrsta pisave. Ta pisava se uporablja tako za latinični kot cirilični
zapis. Prav tako je predpisana tudi pisava za ostale podatke, ki se še nahajajo na embalaži.
Predpisano pa je tudi razmerje med največjo in najmanjšo velikostjo pisave, razmik med
vrsticami ter poravnava teksta na zloženki.
Pisava za slepe in slabovidne – Braillova pisava. Nekatere države zahtevajo na zloženkah
uporabo pisave za slepe in slabovidne, tako imenovano Braillovo pisavo. Vse besede in črke v
Braillovi pisavi se piše z malimi črkami, pred številko pa se obvezno napiše znak za številko
#. V Braillovi pisavi so standardizirane le črke angleške abecede in številke, vsi ostali znaki in
črke drugih abeced pa se razlikujejo od države do države. Zato je potrebno pri izdelavi
načrtov za določeno državo upoštevati nacionalno predpisano Braillovo pisavo za to državo.
Simboli – označujejo terapevtske skupine, vendar sami po sebi ne predstavljajo ničesar. Na
zloženkah nastopajo zgolj kot geometrijsko-grafični element. Simboli so razdeljeni po
terapevtskih skupinah, in sicer:

kardiovaskularno področje

centralnoživčni sistem

gastrointestinalno področje

respiratorno področje

antiinfektivi

urologija

onkologija

ostalo
43
Slika 5.4: Oznake za terapevtske skupine
Vir: KRKA, d.d., Novo mesto (2009a)
Piktogrami – so slike, ki ponazarjajo pravilno rokovanje z zdravilom pri njegovem jemanju in
se nahajajo na embalaži za orodisperzibilne izdelke.
Ekološki znaki – so posebni znaki za zbiranje, vračanje in ponovno predelavo papirja višje ali
nižje gramature. Reciklažni znak se doda na embalažo na zahtevo regulatornih predpisov
posameznih držav.
Blue box (modri okvir) – zajema nacionalno zahtevane podatke za zdravila, registrirana po
EU postopkih. Ti podatki so EAN koda, razne opozorilne oznake, način izdaje zdravil ...
Lekarniška etiketa – nekateri trgi zahtevajo na zloženki prazen prostor za lekarniško etiketo.
Farma koda – je koda, ki se nahaja na zavihku pokrovčka zloženke in je generirana s pomočjo
Laetusovega programa Enicode Plus brez obrobe. Ta koda se uporablja v proizvodnji kot
dodatno varovalo pri uporabi pravilne zloženke na pakirni liniji.
EAN koda je natisnjena na maloprodajni embalaži za lasersko odčitavanje na blagajnah.
Omogoča sprotno evidenco o zalogah in hitro naročanje novega blaga. Informacije iz črtne
kode služijo kot informacije o zalogah, prodaji in prodajni strategiji (Fellows v
Mulaosmanović 2008, str. 38). Prvi del kode označuje državo, od koder je prišel izdelek, nato
sledi šifra proizvajalca, šifra izdelka ter kontrolna šifra, ki omogoča preverjanje pravilnosti na
prodajnem mestu (Mulaosmanović 2008, str. 38).
Predsignirni podatki – se nahajajo na zavihku zloženke ter na blistrih. Lahko jih zapišemo v
dveh ali treh vrsticah, glede na zahteve posameznih držav. Zahodnoevropske države
uporabljajo dvovrstični tip signiranja, medtem ko ostale države trivrstičnega. Podatki, ki se
zabeležijo pri signiranju, so: številka serije pakiranja, datum veljavnosti izdelka ter datum
proizvodnje. Datum proizvodnje se odtisne pri trivrstičnem signiranju.
Nelakirano polje – nastopa na mestu predsignirnih podatkov in se uporablja zaradi boljšega
odtisa signirnih podatkov.
44
Šifra – vsaka zloženka ima na zavihku označeno tudi šifro. To je šestmestna številka, ki se
generira v SAP-u. Pod posamezno šifro izdelka so v sistem vpisani vsi pomembni podatki v
zvezi z določeno zloženko. Na embalaži, ki jo Krka uporablja za pakiranje izdelkov za
zunanje partnerje, kot so Ratiopharm, Sandoz ..., je na zloženki poleg Krkine šifre vpisana
tudi partnerjeva šifra izdelka (KRKA, d. d., Novo mesto, 2013).
5.4.2 Stara embalaža
Stari dizajn naše embalaže smo uvedli leta 1994. Ta embalaža je bila enostavnejša od sedanje,
a ni vsebovala dovolj različnih elementov za ločevanje med sabo. Zloženke so bile po večini
bele barve, obarvan je bil le kvadratek, v katerem je bila zapisana jakost zdravila ter tekst na
sami zloženki. Pri tem dizajnu je bilo barvno ločevanje glede na jakost zdravila zelo slabo.
Tudi ime izdelka ni bilo zapisano na treh stranicah, kot je sedaj pri novem dizajnu. Logotip
podjetja je bil zapisan le v črni barvi. Pri samem dizajnu pa smo bili omejeni tudi na manjše
število Pantone barv, ki smo jih uporabljali pri izrisu zloženk. Vse zloženke pa so poleg že
omenjenih podatkov vsebovale še farma kodo, EAN kodo, šifro zloženke, prostor za
lekarniško etiketo, ekološke znake, vizualne oznake za posamezne države ter modri okvir. Na
nekaterih pa je bila zapisana tudi Braillova pisava ter piktogrami. Piktogrami so sličice, ki
ponazarjajo pravilno rokovanje z zdravilom pri njegovem jemanju in so del orodisperzibilnih
izdelkov (KRKA, d. d., Novo mesto, 2006).
Slika 5.5: Stari dizajn Krkinih zloženk
Vir: KRKA, d.d., Novo mesto (2009)
45
5.4.3
Nova embalaža
Nova embalaža vsebuje več elementov za ločevanje različnih zdravil, kot so:

barvno ločevanje zdravil

dodaten znak v podlagi, ki opredeljuje terapevtsko skupino

osnovni podatki na treh nenasprotnih stranicah

barvno ločevanje različnih jakosti zdravil

prepoznavno ime proizvajalca

dodana pasica za posebne farmacevtske oblike
 Znaki terapevtskih skupin
Znaki so abstraktni, nesporočilni, omogočajo pa dodatno razlikovanje.
 Barvno ločevanje znotraj terapevtskih skupin
Vsak izdelek oziroma zdravilna učinkovina ima svojo barvo. Zaradi velike količine izdelkov
se določeni izdelki med seboj razlikujejo le v odtenku določene barve. Jasno ločene so
različne jakosti enakega zdravila, ki se med seboj razlikujejo po barvnem okvirčku, v katerem
je koncentracija podana v negativu. Barve so izbrane po barvni lestvici in odražajo jakost
zdravila.
 Osnovni podatki o zdravilu na treh nenasprotujočih si stranicah
Bistveni podatki, kot so ime zdravila, farmacevtska oblika ter farmacevtsko ime, če je prostor,
so navedeni na treh nenasprotujočih si stranicah. To zagotavlja prepoznavnost zdravila, ne
glede na lego škatlice na polici. Preostale tri stranice so v celoti namenjene vsem ostalim
podatkom, ki so navedeni na zunanji ovojnini. V zeleni pasici je s Krkinim logotipom posebej
poudarjeno ime proizvajalca.
 Dodatna pasica za posebno farmacevtsko obliko
Posebne farmacevtske oblike se od posameznih farmacevtskih oblik ločijo po posebni pasici
pod imenom zdravila. Zaradi velikega števila izdelkov različnih farmacevtskih oblik, kot so
filmsko obložene tablete, orodisperzibilne tablete, kapsule s prirejenim sproščanjem,
gastrorezistentne oblike, so na zunanji ovojnini posebej označene.
46
 Braillova pisava
Tudi nove zloženke vsebujejo Braillovo pisavo, kar omogoča slepim ter slabovidnim, da
prepoznajo zdravilo, ki ga uporabljajo. V Braillovi pisavi je navedeno ime izdelka ter jakost
le-tega v primeru, kadar eno zdravilo obstaja v več jakostih (KRKA, d. d., Novo mesto,
2008).
Slika 5.6: Novi dizajn Krkinih zloženk
Vir: KRKA, d.d., Novo mesto (2009)
5.5
Racionalna nabava in poraba zloženk
Zloženke danes predstavljajo kar velik del cene zdravila. Cena je visoka predvsem zaradi
vrste tipa kartona, ki se uporablja za izdelavo zloženk, zaradi njegove barvitosti ter seveda
zaradi vseh dodatkov, ki jih je potrebno upoštevati pri tiskanju. Zelo velik problem predstavlja
tudi količina zloženk, ki gre v odpis. Tu so stroški zelo veliki, saj se po navadi nabavi večja
količina embalaže na zalogo, potem pa se le-ta zaradi različnih razlogov ne porabi. Ravno
zaradi velikih stroškov odpisa stare embalaže smo v podjetju izbrali skupino ljudi, ki bo bdela
nad porabo zalog stare embalaže ter nad njenimi odpisi. Skupino sestavljajo posamezniki iz
različnih oddelkov, ki imajo vpliv pri naročanju in pri porabi embalaže. Njihova naloga je, da
s skupnimi dejavnostmi pripomorejo k čim večji porabi stare embalaže in posledično seveda k
čim manjšemu odpisu. Namen spremljanja zalog embalaže ni le zmanjševanje stroškov
odpisa, temveč tudi zagotoviti dovolj praznih paletnih mest v skladišču embalaže in se s tem
izogniti najemu novih prostorov skladiščenja. Enkrat tedensko se sestajajo na sestankih, kjer
pregledajo rezultate svojega dosedanjega dela ter preučujejo nove možnosti za še boljši
nadzor nad porabo stare zaloge embalaže. Namen njihovega dela je:
47

pregled stanja embalaže na zalogi

analiza dogodkov znotraj življenjskega cikla vsake posamezne serije, ki je potencialni
kandidat za odpis

opredelitev in kategorizacija vzrokov za odpis

priprava predlogov za odpis za vsako postavko seznama

redno statusiranje embalaže ter sprotni komentarji na šifrah embalaže

pred naročilom embalaže, ki ima status opuščanja, se preveri možnost naročanja
Iz analize rezultatov, ki je bila narejena glede na odpise embalažnih materialov za leto 2013,
je razvidno, da so največji strošek odpisa predstavljale regulatorne spremembe ter ostanki
serij pakiranja izdelkov. Ti so skupaj znašali več kot 65 % vrednosti celotnega odpisa zalog
embalaže. Ostali dejavniki za odpis pa so bili: stornacije pakiranj, optimizacije pakiranj,
neustrezna kvaliteta vstopne surovine oziroma embalaže, napake zaposlenih, ukinitev
izdelkov, prevelike količine naročenih materialov, napačne konstrukcije itd.
Razlogi za večjo nabavo so:

upoštevanje skladiščnega ter proizvodnega kala

količina embalaže za analizo

popust na količino (združevanje serij)
Razlogi za odpis embalaže so:

stornirani plani za proizvodnjo

napaka v tekstu

napaka pri planiranju ali naročilu

pretečeni rok embalaže

predčasne regulatorne spremembe

ostanek serije

spremembe/optimizacije embalažnih materialov

ukinitev izdelka

poškodbe transporta ali skladiščenja embalaže
48
Zato embalaža predstavlja velik strošek za podjetje, obenem pa ima tudi velik vpliv na ceno
samega izdelka. Če želimo biti konkurenčni na trgu, moramo zniževati cene naših izdelkov,
kar pa seveda pomeni, da moramo zmanjševati stroške embalaže, saj mora kvaliteta zdravila
ostati nespremenjena. Poslužujemo se več različnih načinov, kako zmanjšati stroške
embalaže.
Načini za zmanjševanje stroškov zloženk:

izbira cenejšega tipa kartona

enostavnejši dizajn zloženk

manj različnih barv

poenotenje dimenzij zloženk

dodatna kontrola za odkrivanje napak v tekstu

dodatno planiranje za porabo zalog stare embalaže

boljši nadzor nad iztekom roka embalaže

združevanje več manjših naročil v večje naročilo

izbira konkurenčnejšega dobavitelja
 Cenejši tip kartona
Za izdelavo določene dimenzije zloženke lahko uporabimo papir različnih gramatur. Vedno se
v glavo načrta navede dve vrsti gramature papirja, ki sta primerni za izdelavo določene
dimenzije zloženke. Tako ima dobavitelj možnost, da sam izbere vrsto kartona, ki ga ima na
zalogi.
 Dizajn zloženke
Dizajn ali videz zloženke je zelo pomemben za prodajo izdelka. Pri farmacevtskih izdelkih, ki
se prodajajo na recept, ni tako pomembna sama barvitost zloženk kot ločevanje izdelkov med
sabo ter ločevanje po jakosti le-teh. Drugače pa je pri ostalih izdelkih, ki se lahko kupijo v
prosti prodaji. V tem primeru pa je videz zloženke zelo pomemben, saj se marsikdaj kupec
odloči za nakup izdelka ravno zaradi njegove zunanjosti. Zato je potrebno pri oblikovanju
embalažnih materialov najti ustrezen dizajn, ki bo všečen kupcu in hkrati bolj enostaven, da
ne bo podražil cene embalaže ter s tem hkrati tudi samega izdelka.
49
 Barvitost zloženke
Kot sem že navedla pri dizajnu, je v določenih primerih barvitost zloženk pri prodaji izdelka
izjemnega pomena. Vendar se je potrebno zavedati, da velika količina različnih barv seveda
dvigne ceno embalaži, kar pa ni dobro. Zato mora biti oblikovalec pri izbiri barv racionalen.
 Dimenzije
Za pakiranje raznovrstnih zdravil uporabljamo zloženke različnih dimenzij. Glede na to, da
imamo veliko paleto raznovrstnih izdelkov, imamo tudi veliko različnih dimenzij zloženk.
Potrebno bi bilo zmanjšati število le-teh, saj bi s poenotenjem dimenzij zmanjšali tudi ceno
embalaže.
 Kontrola teksta
Pomembno je, da kontrolo izvaja večje število ljudi, saj se s tem zmanjša verjetnost napak v
samem tekstu. Dobro je, da se napake odkrijejo še v fazi izdelave načrtov, ne pa kasneje, ko je
zaloga že v skladišču. V tem primeru je potrebno ugotoviti pomembnost napake, kajti če je leta manjša, se v dogovoru s kupcem embalaža lahko porabi, v primeru večje napake pa gre
zaloga v odpis.
 Planiranje porabe stare zalog
Zelo velik pomen pri racionalni porabi embalaže ima tudi planiranje porabe stare embalaže.
Pred nabavo novih embalažnih materialov je potrebno preveriti zalogo starih, njihovo
regulatorno veljavnost ter potrebe prodaje izdelka na določenem trgu. Na osnovi vseh teh
podatkov se za planira proizvodnja izdelka na šifrah embalaže.
 Nadzor nad rokom uporabe
Vsak embalažni material ima določen rok uporabe, ki se ga določi na osnovi dogovora z
dobaviteljem. S tem rokom daje dobavitelj garancijo za kvaliteto svojega izdelku. Ko pride
zaloga embalaže v skladišče, se začne odštevati rok njene uporabe. Po pretečenem roku preide
embalaža v blok stanje in ni več primerna za porabo.
 Združevanje naročil
Ceno nabave embalažnih materialov se lahko zniža tudi na osnovi združevanja naročil. Več
naročil se združi v eno večje naročilo, pri čemer se glede na količino naročenega zniža cena
dobave.
50
 Konkurenčnejši dobavitelj
Pri izbiri dobavitelja je potrebno upoštevati njegove cene. Izbere se tistega, ki je najcenejši.
Glede na to, da je Slovenija majhen trg, na katerem ni veliko različnih dobaviteljev, se cene
embalažnih materialov ne razlikujejo kaj dosti med sabo. Potrebno bi bilo iskati dobavitelje v
tujini, kjer je konkurenca večja in s tem so tudi nižje cene. Vendar pa je potrebno paziti tudi
na kvaliteto embalaže in ne samo na cene.
6. UPORABLJENA METODOLOGIJA
Pri diplomski nalogi sem kot metodo za potrditev hipotez, ki sem ju navedla v začetku svoje
naloge, uporabila SWOT analizo.
6.1
Swot analiza
SWOT analiza je ena izmed najbolj popularnih in uporabnih analiz, ki se uporablja kot orodje
pri strateškem planiranju. Je analiza prednosti (ang. stregths), slabosti (ang. weaknesses),
priložnosti (ang. opportunities) in tveganj (ang. threats). Prva dva izmed zgoraj naštetih
dejavnikov se nanašata na notranje dejavnike, ostala dva pa na zunanje dejavnike. Pri
notranjih dejavnikih ima podjetje samo vpliv, da se prilagaja ali kako drugače ukrepa. Na
zunanje dejavnike pa nima možnosti vpliva, saj se akceptirajo na okolje, v katerem se podjetje
nahaja.
Prednosti se nanašajo na notranje dejavnike in vplivajo pozitivno pri dosegi ciljev. Sem sodijo
razne tehnologije, veščine, blagovne znamke ... V prednosti je potrebno še naprej vlagati in jih
razvijati.
Slabosti predstavljajo negativno plat podjetja. Potrebno bi jih bilo izboljšati oziroma jih po
večini kar odpraviti. Delimo jih v tri skupine, in sicer take, ki so kritične za uspeh podjetja in
bi jih bilo potrebno čim prej odpraviti. V drugi skupini so take, ki jih je potrebno spraviti na
minimum, v tretji skupini pa so tiste, na katere lahko tudi pozabimo.
51
Priložnosti se nahajajo v območju izven možnosti našega vpliva, vendar vplivajo pozitivno na
podjetje. Nanašajo se na ekonomske, politične, socialne, okoljske, demografske, zakonske,
vladne in konkurenčne trende.
Nevarnost so najbolj pereči dejavniki, saj nanje nimamo nobenega vpliva. Zelo pomembno je,
da jih opredelimo in se nanje prilagodimo, kolikor je v naši moči (Kos, 2010).
SWOT analiza ponazarja vse prednosti pri uvedbi novega dizajna in izključuje vse
pomanjkljivosti starega dizajna. Obenem pa prikazuje tudi prednosti uvedbe dodatnega
nadzora nad porabo stare zaloge embalaže ter uvedenih ukrepov pri nabavi nove embalaže.
52
Tabela 6.1: SWOT analiza
PREDNOSTI
POMANJKLJIVOSTI
(ang. Strengths)
(ang. Weaknesses)
-
prepoznavnejša in vizualno privlačnejša
-
in kontroli embalažnih materialov
embalaža
-
možnost povečanja napak (manjših,
boljše ločevanje izdelkov znotraj
večjih ali kritičnih)
terapevtskih skupin
-
lažje ločevanje izdelkov glede na jakost
-
-
obremenjuje še z dodatnimi zaposlitvami
znižanje stroškov odpisa embalaže glede
na racionalnejšo nabavo in porabo zalog
zaradi novih ukrepov za zniževanje
stroškov embalaže se zaposlene
pakiranja in glede na farmacevtsko obliko
-
glede na povečanje obsega dela pri izrisu
oziroma nalogami
-
pri zaposlovanju novih ljudi zmanjkuje
stare embalaže
delovnega prostora (velika količina ljudi
zmanjšanje stroškov v podjetju –
v prostoru – slabši pogoji za delo)
povečanje dobička
PRILOŽNOSTI
TVEGANJA
(ang. Opportunities)
(ang. Threats)
-
-
z zniževanjem cen izdelkov povečati
-
prodajni delež v različnih prodajnih
ravni zmanjšati obseg dobička od prodaje
regijah
zdravil v Sloveniji
z uvedbo novega dizajna postati bolj
-
prepoznavni in všečni pri uporabnikih
-
nepravilna uporaba oziroma zamenjava
zdravil glede na jakost pakiranja
z uvedbo novega zakona o doplačevanju
zdravil na recept za določene terapevtske
-
povečanje števila tožb, ki jih vlagajo tuja
farmacevtska podjetja napram podjetju Krka
skupine se uvrstiti na listo zdravil, kjer
doplačilo ni potrebno
-
z zniževanjem cen zdravil na državni
z iskanjem strateškega partnerja povečati
obseg proizvodnje in trg prodaje svojih
izdelkov
Vir: Kadunc, lastna raziskava (2014)
53
Rezultati SWOT analize so pokazali, da je prednost novega dizajna predvsem v njegovi
vizualni podobi ter v lažjem medsebojnem ločevanju izdelkov. Obenem pa je analiza
pokazala, da bi z boljšim nadzorom nad porabo zalog stare embalaže lahko zmanjšali stroške
odpisov ter tako pripomogli k boljšemu poslovanju podjetja.
Potencialne pomanjkljivosti se kažejo predvsem v povečanem obsegu dela in v dodatni
obremenjenosti zaposlenih.
Dejavniki priložnosti kažejo možnosti večje prepoznavnosti in konkurenčnosti izdelkov na
obstoječih in na novih trgih. Priložnosti se kažejo tudi s sprejetjem novih ukrepov glede
doplačila zdravil določenih terapevtskih skupin tako, da se uvrsti naše zdravilo na seznam
tistih, za katere doplačilo ni potrebno.
Kljub novi embalaži še vedno obstaja možnost tveganja zamenjave zdravil pri uporabnikih.
Tveganje predstavlja tudi možnost zmanjšanja prodaje ter povečanja tožb s strani
konkurentov.
6.2
Rezultati SWOT analize glede na hipotezi
Hipoteza 1:
"Z uvedbo novih ukrepov pri naročanju šifer embalažnih materialov, predvsem pa pri nadzoru
nad porabo zaloge stare embalaže, se bo zmanjšala količina odpisov, kar posledično vpliva na
zniževanje stroškov embalaže."
S pomočjo SWOT analize sem lahko le delno potrdila svojo hipotezo. Z njo sem namreč
predvidela zmanjševanje stroškov odpisa zalog stare embalaže. Za potrditev oziroma
zavrnitev hipoteze bi potrebovala daljše časovno obdobje. Potrebno je namreč odpisati vse
zaloge za nazaj in vzpostaviti takšno stanje, s pomočjo katerega bomo lahko realno ocenili
učinkovanje novih ukrepov. Za učinkovit prikaz rezultatov bi morala uporabiti finančne
kazalnike, vendar, glede na zaupnost podatkov, sem vse izračune izrazila le v procentih.
Hipoteza 2:
"Z uvedbo novega dizajna na embalažnih materialih se povečujeta varnost uporabe naših
zdravil in prepoznavnost izdelkov podjetja."
54
Tudi to hipotezo sem lahko potrdila le delno, saj ne glede na to, da smo pri novem dizajnu
uvedli dodatne elemente ločevanja, ne morem zavrniti možnosti zamenjave izdelkov. Lahko
pa potrdim, da je novi dizajn za uporabnike privlačnejši in da do sedaj še ni prišlo do kritične
zamenjave naših zdravil.
7. KLJUČNE UGOTOVITVE
Embalaža je dandanes ena najpomembnejših sestavin proizvoda. Njena namena sta zaščititi
izdelek pred najrazličnejšimi vplivi iz okolja, pred poškodbami, ter ohraniti vrednosti izdelka
(Barton 1964, str. 90).
V prihodnosti bo potrebno izdelati novo embalažo, ki bo dvigovala kvaliteto življenja,
obenem pa bo prijaznejša do okolja. Nova embalaža naj bi zagotovila večjo možnost prenosa
izdelka, zaščito izdelka pred in po odprtju embalaže, vidnost izdelka, priročnost glede
velikosti embalaže in še veliko drugih, za kupce pomembnih stvari. Predvsem pa naj bi bila
tudi varna pri uporabi samega izdelka, vsebovala naj bi čim več različnih elementov, na
osnovi katerih zamenjava izdelka ne bila možna. Naša naloga ni le izdelati visokokvalitetno in
učinkovito zdravilo, temveč tudi uporaba ustrezne embalaže, ki ščiti naše izdelke pred
zunanjimi vplivi ter obenem zagotavlja varno uporabo le-teh. Zato v našem podjetju na vsakih
nekaj let zamenjamo dizajn našim proizvodom, da ne bi pri uporabnikih prišlo do zamenjave
izdelkov, kar bi lahko tragično vplivalo na njihovo zdravje.
Obenem pa imajo velik pomen pri razvoju nove embalaže tudi njeni stroški, ti naj ne bi smeli
biti večji od cene samega izdelka. Res, da je pomembnost embalaže vedno večja in tudi
nabavni stroški se iz leta v leto povečujejo, vendar je kljub temu potrebno stremeti k
zniževanju stroškov embalažnih materialov.
V našem podjetju so bili le-ti zelo visoki, predvsem zaradi velike količine odpisov stare
embalaže. Z uvedbo novih ukrepov, ki smo jih uvedli v podjetju, z namenom zniževanja
stroškov odpisa, so se le-ti glede na prvo četrtletje letošnjega leta v primerjavi z enakim
obdobjem v lanskem letu povečali kar za 22,9 %. Vzrok povečanja stroškov se kaže predvsem
v večjem odpisu starih zalog embalaže, ki se je nalagala v skladišču, ter v odpisu ruske
embalaže, ki je ravno tako nismo sproti odpisovali. Ruska embalaža se je vedno naročala v
velikih količinah in ko je prišlo do regulatornih sprememb in se le-ta ni smela več uporabljati
55
za pakiranje ruskih izdelkov, smo jo porabili za nekatere druge bivše ruske države. Ti rezultati
zato niso objektivni. Učinki delovanja novoustanovljene skupine za odpise naj bi se tako
pokazali šele v drugi polovici letošnjega leta, ko naj bi se počistila večina zalog stare
embalaže. Predvidevamo, da naj bi se stroški odpisa zmanjšali približno za 25–30 %, glede na
lansko leto. Z zniževanjem stroškov embalaže bomo pripomogli k povečanju uspešnosti
našega podjetja in s tem tudi povečanju dobička, ki ga od nas pričakujejo in zahtevajo lastniki
delnic.
7.1
Omejitve raziskave
Podatki, ki sem jih uporabila za potrditev hipoteze o učinkih delovanja novih ukrepov glede
odpisa zalog stare embalaže, so strogo zaupne narave in jih v nalogi nisem smela razkriti.
Podatke sem pridobila z dovoljenjem nadrejenih, vendar pod pogojem, da vse rezultate
izrazim le v procentih in v diplomski nalogi ne omenjam količine in cene odpisa embalaže.
8. ZAKLJUČEK
Kot sem že navedla, je embalaža eden ključnih delov trženja izdelka. Če želimo slediti
trendom oblikovanja embalaže v svetu, moramo embalažo nenehno spreminjati ter
izboljševati njene lastnosti. Pri embalaži, ki pa se uporablja v farmacevtske namene, pa je zelo
pomembno, da vsebuje čim več elementov za ločevanje različnih izdelkov ter njihovih jakosti,
da ne pride pri uporabi do zamenjave le-teh.
Vse te spremembe, ki nam jih narekuje trg, pa pomenijo tudi vedno višje cene embalaže.
Danes predstavlja embalaža že skoraj polovico cene izdelka, zato podjetje stremi k nabavi
cenejše embalaže, ki pa mora biti ravno tako kvalitetna kot tista, ki je seveda dražja. Vendar
niso samo stroški embalaže tisti, ki zmanjšujejo dobiček od prodaje zdravil, cene zdravil v
Sloveniji je bilo potrebno znižati tudi na osnovi politike reguliranja cen zdravil, z namenom
zmanjševanja stroškov javnih izdatkov. Na koncu pa je seveda tudi trg tisti, ki glede na
ponudbo in povpraševanje oblikuje cene zdravil.
Glede na vse zgoraj navedene dejavnike, ki posledično zmanjšujejo prihodke od prodaje
izdelkov, je podjetje primorano zmanjševati vse nepotrebne stroške in obenem povečevati
56
prodajo svojih izdelkov, z namenom ohranjanja dobička. Kajti le dovolj visok dobiček
omogoča nemoten razvoj podjetja in vseh ostalih dejavnosti, ki jih le-to financira na osnovi
uspešnosti svojega poslovanja.
57
58
9. LITERATURA IN VIRI
1. BARTON, ROGER (1964) Uspješna ekonomska propaganda. Zagreb: Privreda.
2. BOBNAR, ANDREJ. KRKA, d.d., Novo mesto. Osebna komunikacija, 15.4.2014.
3. CELJAK, ANA. Dizajn. Dostopno prek: http://black.comuv.com/index.html (25. 4. 2014).
4. ČERNIČ LETNAR, META, KOSMAČ, PRIMOŽ, KOZJEK, ANDREJA, KRANJEC,
VALERIJA, MIVŠEK, FRANCI, RUTAR, VERA in SCHEICHER, LEOPOLD (2005)
Embalaža iz kartona in valovitega kartona. Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije.
5. E-PODJETNIK. Kazalniki dobičkonosnosti. Dostopno prek: http://www.epodjetnik.org/podjetnistvo/9-racunovodstvo-finance/38-kazalniki-dobickonosnost
(4.5.2014).
6. E-PODJETNIK. Kazalniki gospodarnosti. Dostopno prek: http://www.epodjetnik.org/podjetnistvo/9-racunovodstvo-finance/43-kazalniki-gospodarnosti (5. 5.
2014).
7. Embalaža. Dostopno prek: http://scp.s-scptuj.mb.edus.si/~karolina/embalaza/index.bak
(20. 2. 2014).
8. FIORELLI DERMAN, NINA. Blago – embalaža. Dostopno prek:
http://www.lung.si/ekt/Razvr%C5%A1%C4%8Danje%20blaga%201predavanje.pdf (19.
2. 2014).
9. GLOGOVŠEK, JOŽE (2008) Osnove financiranja gospodarskih družb. Maribor: Pivec.
10. iBON. Bilanca stanja. Dostopno prek: http://www.ibon.com/Help/Help.htm (5. 5. 2014).
11. IGLIČ, BOŽO (1988) Kratka tehnologija pridobivanja vlaknin in proizvodnja papirja ter
kartona za slušatelje lesarstva na Biotehniški fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v
Ljubljani. Ljubljana: Biotehniška fakulteta.
12. IRTIS. Offset tisk. Dostopno prek: http://www.irtis.si/offset-tisk / (10. 4. 2014).
13. KOCJANČIČ, JOŽE (2013) Ekonomika organizacije. Gradivo s predavanja. Novo mesto:
Fakulteta za informacijske študije.
14. KOS, BLAŽ (2010) Swot analiza. Dostopno prek: http://www.blazkos.com/swotanaliza.php / (15. 3. 2014).
15. KOTLER, PHILIP (1996) Marketing management – trženjsko upravljanje: analiza,
načrtovanje, izvajanje in nadzor. Ljubljana: Slovenska knjiga.
59
60
16. KRKA, d. d., Novo mesto (2003) Postopek za določitev sekundarne embalaže (interno
gradivo).
17. KRKA, d. d., Novo mesto (2003a) Tipi kartonov za zloženke (interno gradivo).
18. KRKA, d. d., Novo mesto (2004) Postopek za določitev primarne embalaže za zdravilno
obliko oz. farmacevtiko (interno gradivo).
19. KRKA, d. d., Novo mesto (2006) Navodila za oblikovanje – priročnik za oblikovanje
embalaže farmacevtskih izdelkov (stari dizajn, II. izdaja) (interno gradivo).
20. KRKA, d. d., Novo mesto (2007) Uvajanje novih oziroma dodatnih embalažnih
materialov (interno gradivo).
21. KRKA, d. d., Novo mesto (2008) Navodila za oblikovanje – priročnik za oblikovanje
embalaže zdravil na recept (novi dizajn) (interno gradivo).
22. KRKA, d.d., Novo mesto (2009) Aktualno obvestilo. Dostopno prek:
http://www.krka.si/sl/medijsko-sredisce/novice/utemeljitve/krkina-zdravila-v-novipodobi/763/?cookieu=ok (4.5.2014).
23. KRKA, d.d., Novo mesto (2009a) Novice. Dostopno prek:
http://www.krka.si/sl/medijsko-sredisce/novice/krkina-zdravila-v-novi-podobi/725/
(4.5.2014).
24. KRKA, d. d., Novo mesto (2011) Specifikacija za zloženko (interno gradivo).
25. KRKA, d. d., Novo mesto (2013) Navodila za oblikovanje – priročnik za oblikovanje
embalaže zdravil na recept (novi dizajn, II. izdaja) (interno gradivo).
26. KRKA, d.d., Novo mesto. Delo pri razvoju embalaže. Dostopno prek:
http://www.krka.si/sl/zaposlitev-v-krki/o-zaposlitvi-v-krki/podrocje-dela/raziskave-inrazvoj/razvoj-embalaze (18. 2. 2014).
27. KRKA, d.d., Novo mesto (2014) Letno poročilo 2013. Dostopno prek:
http://www.krka.si/sl/za-vlagatelje / (3. 5. 2014).
28. KRKA, d.d., Novo mesto. O Krki. Dostopno prek: http://www.krka.si/sl/o-krki (19. 2.
2014).
29. KRKA, d.d., Novo mesto (2014a) Organizacijska struktura. Dostopno prek:
http://www.krka.si/sl/o-krki/kdo-je-kdo/organizacijska-struktura/ (4.5.2014).
30. KRKA, d.d., Novo mesto. Podjetja v tujini. Dostopno prek: http://www.krka.si/sl/okrki/krkina-poslovna-mreza/podjetja-v-tujini / (22. 2. 2014).
31. KRKA, d.d., Novo mesto. Poslanstvo, vizija, vrednote. Dostopno prek:
http://www.krka.si/sl/o-krki/predstavitev/poslanstvo-in-vizija / (20. 2. 2014).
61
62
32. KRKA, d.d., Novo mesto (2014b) Sporočila za javnost – poslovanje Krke v letu 2013.
Dostopno prek: http://www.krka.si/sl/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/poslovanjekrke-v-letu-2013/6718 / (23. 3. 2014).
33. KUMAR, MARKO (1993) Tehnologija grafičnih procesov. Ljubljana: Tehniška založba
Slovenije .
34. KUNAVER, FRANCI (1989) Zložljiva kartonska embalaža. Ljubljana: PIS tiska in
papirja.
35. MAYER MCCANN (2006). Dostopno prek:
http://www.mayermccann.com/slo/index.php/narocniki/krka-korporativno/plakati-zainterno-javnost / (20. 4. 2014).
36. MULAOSMANOVIĆ, MIDHAT (2008) Tehnološki procesi z varstvom pri delu,
embalaža in logistika. Maribor: Izobraževalni center Piramida Maribor.
37. MUSIL, VOJKO, PREGRAD, BORIS in ŽERJAL, BREDA (1993) Blago in tehnološki
razvoj. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor.
38. MUSIL, VOJKO, PREGRAD, BORIS in ŽERJAL, BREDA (1995) Tehnološki sistemi in
proizvodi. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor.
39. NOVAK, GABRIJELA (1998) Papir, karton, lepenka. Ljubljana: Naravoslovnotehniška
fakulteta.
40. NOVAK, GABRIJELA (2004) Grafični materiali. Ljubljana: Naravoslovnotehniška
fakulteta.
41. Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2000) Uradni list RS, št. 32/93,
44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99, 22/00. Dostopno prek: https://www.uradnilist.si/1/content?id=28132 (10. 5. 2014).
42. PREGRAD, BORIS (1978) Nauk o blagu I. Maribor: Obzorja.
43. RADONJIČ, GREGOR (2008) Embalaža in varstvo okolja: zahteve, smernice in
podjetniške priložnosti. Maribor: Založba Pivec.
44. RODIN, ANTE (1977) Embalaža kao element marketinga. Ludbreg: Grafičar.
45. SKRBINEK, ANDREJ (2007/08) Uvod v osnove oblikovanja. Dostopno prek:
http://lio.fs.uni-mb.si/objave/skrbinek/Osnove%20oblikovanja-scriptum-web.pdf (27. 4.
2014).
46. SLOVENSKO FARMACEVTSKO DRUŠTVO (1990) Problemi kakovosti primarne
steklene in plastične embalaže. Ljubljana: Slovensko farmacevtsko društvo, Tehnološka
sekcija.
63
64
47. SLOVINO. Embalaža. Dostopno prek: http://www.slovino.si/embalaza.php (18. 2. 2014).
48. SNOJ, BORIS (1981) Embalaža – sestavina politik izdelkov in komuniciranja v
marketingu. Ljubljana: Delo.
49. STRIČEVIĆ, NENAD (1982) Suvremena embalaža. Zagreb: Školska knjiga.
50. THOMPSON, ROB (2012) Graphics and packaging production. London: Thames &
Hudson.
51. TURNER, SILVIE (1998) The book of fine paper. London: Thames and Hudson, cop..
52. ZORE, ALOJZ. Tiskarna Novo mesto. Osebna komunikacija, 8.4.2014.
65
PRILOGE
Priloga 1: Seznam uporabljenih kratic
Priloga 2: Letno poročilo skupine Krka za leto 2013
Priloga 3: Konsolidirani računovodski izkazi skupine Krka za leto 2013
Priloga 1: Seznam uporabljenih kratic
CP, DCP in MRP postopki – postopki pridobivanja dovoljenja za promet z zdravilom
EU – Evropska unija
INN – mednarodno lastniško ime (internacional name)
LC – logistični center
MBR – sestavnica oziroma kosovnica (master batch record)
ODT – orodisperzibilne tablete
ORE – oddelek za razvoj embalaže
OSE – osnovna skladiščna enota
OTC – izdelki – izdelki za samozdravljenje, kupijo se v prosti prodaj
RS – Republika Srbija
SAP – informacijski sistem (Systeme, Anwendungen und Produkte in der Datenverarbeitung )
SLKK – služba za laboratorijsko kontrolo kakovosti
SOP – standardni operativni postopek
SUK – sektor za upravljanje kakovosti
TPP – tehnološki postopek pakiranja
Priloga 2: Letno poročilo skupine Krka za leto 2013
Vir: KRKA, d.d., Novo mesto (2014)
Priloga 3: Konsolidirani računovodski izkazi skupine Krka za leto 2013
Vir: KRKA, d.d., Novo mesto (2014)