Almanah občine Krško 2012
občine krško a l m a n a h o b č i n e k r š k o 2 011 almanah 2012 Založba Neviodunum Krško ALMANAH OBČINE KRŠKO 2012 Serijska publikacija od leta 2003 ISSN: C506-1938 Uredil: Peter Pavlovič Uredniški odbor: Peter Pavlovič, Silvester Mavsar, Rok Retelj, Matjaž Mirt Oblikovanje in priprava za tisk: Matjaž Mirt, Zavod Neviodunum Krško Viri: arhiv Zavoda Neviodunum Krško Fotografije: arhiv Zavoda Neviodunum Krško in Občine Krško Na naslovnici: Leskovec pri Krškem (foto: Matjaž Mirt) Naklada: 1100 izvodov Natisnjeno v Evropski uniji Izdal: Zavod Neviodunum Krško, zanj Silvester Mavsar Krško, november 2012 Redakcija Almanaha občine Krško 2012 je bila zaključena 26. novembra 2012. almanah občine krško 2012 kazalo Uvodna beseda župana občine mag. Mirana Stanka. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Uvodna beseda ministra za kmetijstvo in okolje Franca Bogoviča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Uvodna beseda podžupanje občine Krško Ane Somrak. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Uvodna beseda urednika založbe Neviodunum Silvestra Mavsarja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 December 2011 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Leto 2012 Januar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 Februar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 Marec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 April . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 Maj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89 Junij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105 Praznik občine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123 Julij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145 Avgust . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156 September . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165 Oktober . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 181 November. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201 Občina Krško. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 215 Polona Brenčič: Občina Krško skozi šest desetletij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 229 Občinska priznanja 1966 - 2012. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 235 Uvodna beseda župana občine Krško mag. Mirana Stanka Spoštovana bralka, cenjeni bralec, z veseljem pozdravljam jubilejni Almanah občine Krško, dragocenega posebneža, ki zna ustaviti čas in za vedno ohraniti, kar je dragocenega v njem. O setvi in žetvi leta 2012 govori tokrat in nas spominja na to, kako smo delali in živeli. Pogled »letu v hrbet« nas ravno zavoljo vseh zapisov na straneh pred nami, kljub zahtevnim razmeram, navdaja z optimizmom, saj smo, kot je moč prebrati, veliko doživeli, veliko dosegli, hkrati pa bili aktivni del pomembne zgodbe še enega leta, ki nam ga je poklonilo življenje. Še več, celotna zbirka doslej izdanih almanahov na vidno mesto postavlja bogastvo ne le gospodarskega in infrastrukturnega razvoja občine, pač pa tudi pestro kulturno in drugo družbeno dogajanje, h kateremu prispevate občanke in občani. Številni medsebojni pogovori minulega leta so temeljili na kritičnih pogledih na razmere v državi. Tu popisani dogodki pa govorijo tudi o tem, kako še vedno znamo prispevati h kakovosti bivanja v tem okolju in da znamo graditi na raznolikem naravnem kapitalu naše občine, še posebej pa na pripadnih, poštenih, gostoljubnih in ustvarjalnih ljudeh. Kot župan sem z vami od letošnje zgodnje pomladi, ki je tudi na lokalnem političnem parketu prinesla spremembe. Prevzeti takšno funkcijo je svojevrstna čast, saj gre za zaupanje volivcev, je pa tudi odgovornost, da skupaj s sodelavci storimo vse, kar znamo in kar so nas naučile izkušnje, da se z razpoložljivimi možnostmi postavimo v bran poslabševanju razmer. Kljub negotovim gospodarskim in socialnim razmeram podjetja naše poslovno okolje prepoznavajo kot uspešno. Tako smo bili v preteklem letu priča začetku gradnje obrata farmacevtskega podjetja Krka, ki prinaša tudi nova delovna mesta. Ob tem me veseli, da imamo v svoji sredi še vedno zdrava podjetniška jedra, ki uspešno kljubujejo razmeram na trgu. Ozrimo se na nekaj izjemnih mejnikov minulega leta. Celovito prenovljena utrdba na skalnem pomolu nad reko Savo - grad Rajhenburg je gotovo med tistimi investicijami, ki bodo našo kulturno dediščino ponesla v naslednja stoletja. K razgibanemu življenju v naših krajih bo gotovo prispeval tudi prenovljen Dom krajanov v Brestanici, ki je novo in lepo središče za raznovrstno delovanje in srečevanja. Prav tako smo tudi v letu 2012 nadaljevali vlaganja v zagotavljanje kvalitetnih pogojev na področju izobraževanja. Med drugim smo investirali v energetsko sanacijo centralnega vrtca Krško, kar bo prispevalo k temu, da bo energetsko potratnost prejšnjega objekta nadomestila racionalna poraba energije. V okviru projekta »Otroci Triglava« smo z obnovljenim igriščem pri OŠ dr. Mihajla Rostoharja prispevali k bolj prijaznemu okolju za otroke. Z odprtjem največje investicije na področju športne infrastrukture, Športno-rekreacijskega centra Dovško, so občani dobili nove priložnosti različnega športnega udejstvovanja. Z zadovoljstvom lahko pogledamo še na nov okoljski uspeh, ki smo ga dosegli skupaj z družbo Kostak d.d. Objekt za mehansko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov v Spodnjem Starem Gradu, ki omogoča avtomatsko sortiranje, občino Krško po količini obdelanih odpadkov uvršča med najuspešnejše v Sloveniji. Zato smo lahko veseli tudi te modre odločitve v zeleno smer. V življenju izbiramo različne odločitve. Ena pomembnih je bila pred 30 leti, ko smo sklenili dolgo in trdno prijateljstvo s pobrateno občino Obrigheim. Tekom let so nastali številni nepozabni spomini. Tudi spomini, ki jih že desetletje v Almanah občine Krško skrbno oblikuje in hrani uredniška ekipa Neviodunuma, so tisti, ki bodo ostali za prihodnje rodove. Bogata dediščina našega okolja in zapisana beseda nam vlivata pogum za sedanjost in nam omogočata, da kljub težkim socialnim in gospodarskim razmeram z optimizmom vstopamo v leto 2013. Hvala vsem, ki ste pustili sled v letu 2012. In hvala ustvarjalcem almanaha, ki bodo to sled že desetič ohranili za zmeraj. mag. Miran Stanko, župan občine Krško februar ALMANAH OBČINE KRŠKO v organih društva ni prišlo do večjih sprememb, saj so člani enoglasno odločili, da jih bo tudi v bodoče vodil dosedanji predsednik Marjan Gričar. V upravnem odboru pa so morali nadomestiti lani umrlega člana in predsednika KS Zdole Jožeta Dularja, katerega spomin so počastili z minuto molka. Tudi za letošnje leto so si v društvu zastavili izvedbo številnih, zdaj že tradicionalnih prireditev, kot so pustovanje, proslava ob materinskem dnevu, srečanje starostnikov, gozdarske igre, pa tudi razna predavanja in čistilne akcije. Zbor je pozdravil tudi predsednik KS Zdole in državni svetnik Jože Slivšek, ki je ponovno poudaril pomembno vlogo društva v življenju kraja. Ob koncu so po običaju podelili priznanja najbolj urejenim kmetijam, zidanicam ali drugim objektom. Že naslednji dan so člani THD poskrbeli za izvedbo tradicionalnega srečanja starostnikov, ko se je v prostorih nekdanje osnovne šole zbralo preko trideset krajanov nad 70 let. Osrednja proslava ob kulturnem prazniku 7. februarja so s proslavo v krškem Kulturnem domu občani občine Krško počastili slovenski kulturni praznik. Letos so glavnino prireditve posvetili v Krškem živečemu in pred sto leti preminulemu slovenskemu pisatelju, pesniku, prevajalcu, med drugim tudi nekdanjemu županu Krškega in odvetniku dr. Janezu Mencingerju (1838-1912) ter prejemnikom Prešernovih plaket. Slavnostna govornica je bila Alenka Černelič Krošelj, umetnostna zgodovinarka, kustosinja v Mestnem muzeju Krško in tudi letošnja prejemnica srebrnega Prešernovega odličja Nagrajenci za kulturno udejstvovanje v društvih občine Krško s predsednico ZKD Mirjano Marinčič (levo zadaj) in vodjo OI JSKD Krško Sonjo Levičar (desno spredaj) 50 kronika za kulturno udejstvovanje v občini Brežice. Dejala je, da je ljubiteljsko ustvarjanje tesno povezano z ljubeznijo, hkrati pa je kultura ena izmed najbolj vsakdanjih in izmuzljivih besed. Z vezno besedo med kulturnim programom, ki so ga oblikovali Dekliška skupina Mavrica, mešana pevska zasedba Naša pesem, Ženski pevski zbor Prepelice in Kvartet Spomin, sta Mencingerjevo življenjsko pot osvetlila mlada moderatorja Manca Marinčič in Filip Černelč, v nadaljevanju pa sta predsednica Zveze kulturnih društev občine Krško Mirjana Marinčič ter direktorica krške občinske uprave Melita Čopar podelili skupno 16 Prešernovih plaket, od tega 14 bronastih, priznanje za dosežek leta ter zlato Prešernovo plaketo. Bronasto plaketo so prejeli: Boštjan Arh, Klavdija Mirt, Zdenko Perec, Tatjana Grebenc (člani KD Leskovec pri Krškem), Zdravko Červ (Društvo likovnikov OKO Krško), Romana Žnideršič (Pihalni orkester Krško), Jerneja Dornik, Marjetka Vrhovšek, Helena Alenka Colner (KD Stane Kerin Podbočje), Saša Budna (DKD Svoboda Senovo), Boštjan Železnik, Žiga Kump (KD Svoboda Brestanica), Sonja Bogovič in Antonija Žener (KD Libna). Priznanje za dosežek leta 2011 je prejela Anja Krajnc, članica KD Svoboda Brestanica, ki je kljub svoji mladosti že 15 let dejavna v plesnih vrstah, v zadnjih štirih letih pa zavzeta mentorica v plesni sekciji. Najvišje priznanje, zlato Prešernovo plaketo, pa je prejel Anton Omerzel, prav tako dolgoletni član KD Svoboda Brestanica, ki že 48 let prepeva v tamkajšnjem Moškem pevskem zboru Svoboda. Ob zaključku slovesnosti je zbrane nagovorila tudi predsednica ZKD Krško Mirjana Marinčič. Zbor članov KD Leskovec pri Krškem Člani Kulturnega društva Leskovec pri Krškem so se 11. februarja zbrali na letnem zboru, na katerem so potrdili poslovanje preteklega leta in sprejeli plan dela za letošnje. V društvu z zadovoljstvom ugotavljajo, da se članstvo povečuje. Trenutno je v KD včlanjenih 85 članov, v zadnjem letu pa se je njihovo število povečalo predvsem na račun ponovno aktivnega delovanja Sekcije za ohranjanje kulturne dediščine, v okviru katere je začela pod vodstvom Helene Prevolšek aktivno delovati rokodelska skupina. Na letnem zboru so za vodjo sekcije, krajše poimenovane Etno sekcija, izvolili Boštjana Arha, vodenje literarne sekcije pa zaupali Darji Hrastelj. Iz podanih poročil vodij sekcij in predsednice društva Mojce Špiler je razvidno, da so v minulem letu izvedli vse načrtovane aktivnosti in tradicionalne projekte. Sicer pa je bila rdeča nit delovanja društva v minulem letu v dobršni meri posvečena tudi 10-letnici delovanja, ki so jo obeležili s prireditvijo Imam 10 let. V ta kronika ALMANAH OBČINE KRŠKO namen so izdali zbornik, ponosni pa so tudi na priznanje, ki so ga ob jubileju društva prejeli od Občine Krško. Kolokvij o Anastaziju Grünu 6. februarja je v organizaciji KUD Liber in Mestnega muzeja Krško v počastitev slovenskega kulturnega praznika potekal kolokvij z naslovom Anton Aleksander grof Auersperg – Anastazij Zelenec. O njem je svoja proučevanja razgrnila profesorica dr. Mira Miladinović Zalaznik. Nekaj uvodnih besed sta zbranim Predavateljica dr. Mira spregovorili predstavnici Miladinović Zalaznik organizatorjev, kustosinja muzeja Alenka Černelič Krošelj in Stanka Hrastelj. Kljub snežnim razmeram se je v muzejskih prostorih zbralo kar lepo število tistih, ki so prisluhnili pogledom na Anastazija Grüna – pesnika in prevajalca. Anton Aleksander grof Auersperg se je rodil leta 1806, umrl pa leta 1876. Odraščal je na leskovškem gradu, ki ga poznamo pod imenom Šrajbarski turn. Sam se je poimenoval s pesniškim psevdonimom Anastazij Grün, že v svoji rosni mladosti se je družil tako s slovenskimi kot nemškimi pesniki. Predavateljica je še dejala, da je grof sicer zagotovo zastopal nemške interese, bi pa zastopal tudi kranjske, saj se je aprila 1848 zavzel za zaščito vseh avstrijskih Slovanov, in dodala, da je eden večjih pesnikov svojega časa, ki ga je brala vsa Evropa, dodobra pa je pustil pečat v naši zgodovini in naših krajih. Po izsledkih Miladinović Zalaznikove je bil Auersperg na drugih področjih precej konzervativen, ker je zelo nerad javno govoril, a očitno je bil zelo topel človek. Prebrala je tudi okoli 60 pisem različnih ljudi, ki so se nanj obračali in ga prosili za pomoč ter jo dobili tudi v denarni obliki. Zadnji dom je našel v družinski grobnici nad leskovškim Šrajbarskim turnom, kjer je pokopan s svojo ženo Marijo, ki je bila iz rodbine Attems. Predstavili novo pesniško zbirko Tee Oršanič »Prešite besede« Posavska založba Neviodunum je 29. februarja izdala novo knjigo – pesniško zbirko Tee Oršanič z naslovom Prešite besede. Avtorica jo je ob sodelovanju zaposlenih v zavodu in februar gostov iz Maribora predstavila širokemu krogu prijateljev ter prijateljem poezije in lepe besede v restavraciji Silvester na Raki. Občinstvo je najprej nagovorila izvršna direktorica Zavoda za kulturo Neviodunum Bojana Kunej, nato pa je direktor in odgovorni urednik Silvester Mavsar pojasnil kulturno poslanstvo zavoda, ki z iz- Avtorica Tea Oršanič dajanjem knjig posavskih avtorjev nadgrajuje izdajanje Posavskega obzornika. V svet Prešitih besed je udeležence predstavitve nato popeljal Boštjan Brešar. Uvodnim nagovorom je sledila zanimiva in slikovita predstavitev v izvedbi Maruše Mavsar, ki je izbrala trikrat po sedem pesmi iz treh poglavij knjige. Predstavitev je z avtorskimi šansoni ob zvokih kitare obogatil Marko Grobler iz Maribora. V zaključku se je avtorica Tea Oršanič zahvalila vsem, ki so ji pomagali pri šivanju in robljenju njene krpanke ta večer, še posebno pa uredniku, ki je po njenem eden redkih, ki se v teh časih in teh krajih še trudi ohraniti pesniško besedo, katere moč je večna. Izjemno odkritje v Mencingerjevi hiši Natančne stavbne in arheološke raziskave v okviru obnove t. i. Mencingerjeve hiše v Krškem, ki se je pričela lansko poletje, so pripeljale do številnih novih odkritij, med katerimi predstavljajo največje presenečenje nedavno odkrite poslikave iz 16. stoletja v prvem nadstropju hiše. Kot je dejala pristojna konzervatorka Alenka Železnik z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije – OE Ljubljana, upodobljeni portreti v znaEna od odkritih fresk čilnih renesančnih oblačilih nedvomno kažejo na čas nastanka poslikav, z naslikani grbi pa bo v prihodnje morda razrešena uganka, kdo je na portretih upodobljen. Dodala je, da je odkrita poslikava s svojo tematiko, časom, v katerem je nastala, in ohranjenostjo 51 ALMANAH OBČINE KRŠKO praznik občine Slavnostna akademija ob prazniku občine Krško V znamenju 30-letnice prijateljstva z Obrigheimom Slavnostno akademijo ob letošnjem prazniku občine Krško, ki je 7. junija potekala v Kulturnem domu Krško, sta zaznamovala 30-letnica sodelovanja in prijateljstva med občinama Krško in Obrigheim ter podelitev naziva častni občan predsedniku uprave Nuklearne elektrarne Krško Stanislavu Rožmanu. Župan mag. Miran Stanko je podelil naziv častnega občana, prvega po osamosvojitvi Slovenije, Stanislavu Rožmanu, ki že od leta 1988 vodi edino slovensko jedrsko elektrarno, na kar se je občinstvo odzvalo s stoječim aplavzom. Rožman je v zahvali za 'izjemno in posebno priznanje' poudaril, da je imel ves ta čas v kolektivu izjemne sodelavce, v lokalni skupnosti pa zaveznike, kadar je bilo to potrebno. „Vse smo dosegli na osnovi medsebojnega sodelovanja in spoštovanja,“ je dejal Rožman, nesporna avtoriteta slovenske energetike. Letošnji dobitnik velikega znaka Občine Krško za življenjsko delo na področju društvenega in družbenega življenja v občini Krško je Lojze Štih. Znak Občine Krško so prejeli družba Cerjak, proizvodnja in storitve d.o.o., za več kot 30-letno uspešno delovanje, Društvo gluhih in naglušnih Posavja Krško ob 50-letnici ter Nogometni klub Krško ob 90-letnici uspešnega delovanja. Priznanja Občine Krško so prejeli Martin Račič z Viher za večletno udejstvovanje na področju kmetijstva in za prispevek k razvoju Krškega polja in občine Krško, družba Levas, zaposlovanje in usposabljanje invalidov Krško d.o.o., za 20 let gospodarskega razvoja in zagotavljanja delovnih mest invalidnim osebam, družba Willy Stadler, proizvodnja in trgovina d. o. o., ob 15-letnici, Folklorna skupina DKD Svoboda Senovo ob 30-letnici in Rekreativno kolesarsko društvo Krško ob 20-letnici delovanja. Letošnji prejemniki občinskih priznanj z županom mag. Miranom Stankom 124 praznik občine ALMANAH OBČINE KRŠKO Simfonični orkester Glasbene šole Krško pod taktirko Draga Gradiška in Moški pevski zbor Svoboda Brestanica pod vodstvom Janka Avsenaka Zlato plaketo Občine Krško je župan ob 30-letnici sodelovanja in prijateljstva med občinama Krško in Obrigheim podelil dolgoletnemu županu pobratene občine Rolandu Lauerju. Slednji se je kot tokratni slavnostni govornik sprehodil skozi zgodovino krško-obrigheimskega sodelovanja, županu Stanku pa podaril simboličen smerokaz do Obrigheima, od Krškega oddaljenega natančno 828 kilometrov. Udeležence slavnostne akademije so nagovorili tudi namestnik župana z Obrigheimom pobratene francoske občine Chantepie Yvonnick David, nekdanji župan, zdaj pa minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič ter v imenu sosednjih posavskih občin radeška županja Rafaela Pintarič. „Zavedam se, da brez odpiranja novih delovnih mest in seveda tudi ohranjanja dosedanjih nimamo pravih možnosti za razvoj, zato bo Občina Krško pri tem poskušala pomagati po svojih najboljših močeh z ustvarjanjem ugodnih pogojev za razvoj kmetijstva, turizma, gospodarstva, ki ima v naših poslovnih conah potencial, kot ga ima le malo katera občina,“ je v svojem govoru poudaril župan Stanko. Napovedal je skorajšnji začetek gradnje Krkinega obrata v Krškem, izpostavil pomen Posavja kot energetskega bazena Slovenije, načrtovane investicije v infrastrukturo (krška obvoznica, protipoplavna zaščita mesta Krško in obnova Zatona) ter skorajšnji zaključek nekaterih investicij na področju kulture (obnova gradu Rajhenburg in Mencingerjeve hiše) in športa (ŠRC Dovško). Kulturni program na prireditvi so izvedli Simfonični orkester Glasbene šole Krško pod taktirko Draga Gradiška, Moški pevski zbor Svoboda Brestanica pod vodstvom Janka Avsenaka ter solist Marko Železnik, povezovala pa jo je Bernarda Žarn. Akademiji je na ploščadi pred Kulturnim domom sledilo še druženje občank in občanov ter predstavitev krajevnih skupnosti, ki so znova poskrbele tudi za pogostitev številnih udeležencev slovesnosti. Dolgoletni župan Obrigheima Roland Lauer in krški župan mag. Miran Stanko Krajevne skupnosti so poskrbele za bogato pogostitev na druženju po slavnostni akademiji. Prireditve so se udeležili tudi nekdanji krški župani oz. predsedniki skupščine občine Krško. 125 oktober ALMANAH OBČINE KRŠKO a je zaradi bolezni dve leti kasneje funkcijo opustil. Njegova najbolj znana dela so Moja hoja na Triglav, Abadon in Meniški spomini. Umrl je leta 1912, pokopan pa je na nekdanjem pokopališču, danes parku zaslužnih občanov. 200-letnica šolstva v Leskovcu V OŠ Leskovec pri Krškem so 20. oktobra s pesmijo, plesom, skeči, posnetimi pogovori z nekdanjimi učiteljicami in fotografsko razstavo slavnostno obeležili 200-letnico delovanja šole. Kot ljudska šola je bila ustanovljena v času Napoleonovih Ilirskih provinc 16. oktobra 1812. Ker se bile prvotne učilnice premajhne za tedanje število šolajočih otrok, je bilo leta 1863 zgrajeno šolsko poslopje z dvema učilnicama, 1896 pa so dogradili še dve. V neposredni bližini prvotne zgradbe na leskovškem trgu so 1908 za potrebe šolstva zgradili še eno poslopje. Z ustanovitvijo Kraljevine SHS se kronika je bil enoizmenski pouk in ob novi obliki izobraževanja celodnevni osnovni šoli – še izobraževanje romskih otrok. V letu 2010 je bil slovesno odprt še novozgrajen prizidek k šoli, adaptacije pa bosta, kot je zagotovil krški župan mag. Miran Stanko, deležna tudi vrtec pri osnovni šoli in telovadnica. Dan pred slovesnim obeleženjem so na šoli v okviru mreže eko šol podpisali listino o sodelovanju z osnovno šolo iz hrvaškega Brezničkega Huma. Izšla knjiga Zdole skozi stoletja 6. oktobra je pri Založbi Neviodunum Krško uradno izšla monografija avtorjev Polone Brenčič in Boštjana Špilerja »Zdole skozi stoletja«, istega dne pa je v zdolskem kul- Urednik Silvester Mavsar ter avtorja knjige Polona Brenčič in Boštjan Špiler Udeleženci prireditve, v ospredju predsednik sveta KS Leskovec Bojan Mežič, župan mag. Miran Stanko, ravnatelj Anton Bizjak ter upokojena dolgoletna tajnica šole Danica Plut je ljudska šola preimenovala v Državno narodno osnovno meščansko šolo in nemoteno delovala vse do začetka 2. svetovne vojne, ko jo je obiskovalo kar 532 učencev. V šolskem letu 1946/47 je šola postala sedemletnica, prvi maturantje pa so jo zapustili leta 1949. Naslednje leto je sedemletka postala nižja gimnazija. Obe šolski poslopji sta bili adaptirani leta 1956, dve leti kasneje pa je šola postala osemletna. Leta 1976 je bila pod trškim jedrom zgrajena nova osnovna šola, poimenovana po narodni herojinji Milki Kerin, ki je bila tedaj, kot je poudaril na prireditvi ravnatelj šole Anton Bizjak, najmodernejša v Sloveniji. Uveden 192 turnem domu Bena Zupančiča, ki je bil ob tej priložnosti nabit do zadnjega kotička, potekala predstavitev knjige, pri organizaciji katere je poleg založbe sodelovalo tudi Turistično-hortikulturno društvo Zdole. »Zdole skozi stoletja« je zelo obsežna (464 strani velikega formata, preko 400 fotografij) kronika oz. zapis o življenju Zdolanov in ljudi iz okoliških krajev, s katero je urednik založbe Neviodunum Silvester Mavsar uresničil svojo dolgoletno željo – zapisati in naslednjim rodovom ohraniti zanimivo preteklost svojega rojstnega kraja. Avtorja, domačin Boštjan Špiler in Polona Brenčič, sta v njej opisala tako svetle kot temne pripetljaje v zdolski zgodovini. Knjiga je razdeljena na dva dela: prvega, naslovljenega Zdole in okolica nekoč in danes, je napisal Špiler, drugega z naslovom Zdole in okolica v 20. stoletju pa Brenčičeva. Avtorja sta se pri pisanju naslanjala tako na matične knjige, časopisne članke, kronika ALMANAH OBČINE KRŠKO starejše monografije, statistične vire, številne dokumente in arhive kot na pričevanja okoli 40 sogovornikov, tako da knjiga prinaša preplet podatkov in zgodb o življenju tamkajšnjih ljudi v preteklosti. Tako Špiler kot Brenčičeva sta nato predstavila nekaj izsekov iz vsebine knjige, urednik Mavsar pa je prvi izvod slovesno izročil hčerki znamenitega Zdolana, pisatelja Bena Zupančiča, Bredi Zupančič. Za opravljeno delo pri knjigi se je zahvalil tudi oblikovalki Nathalie Letullier in lektorici Kristini Klemenčič. Prireditev, sicer posvečena tudi 150-letnici šolske zgradbe na Zdolah (1862) in 60-letnici izgube upravne samostojnosti Zdol (1952), je povezovala izvršna direktorica Zavoda Neviodunum, v okviru katerega deluje istoimenska založba, Bojana Kunej, da pa je bila predstavitev knjige tudi pester kulturni večer, so poskrbeli številni nastopajoči: Kvartet pozavn pod vodstvom domačina Dejana Žnideršiča, Zdolske tete (Marija Kalčič, Vlasta Moškon in Milena Vodopivec), vokalna skupina Bratranci, Lopatska banda in otroci Vrtca Krško – enota Murenček Zdole, odlomke iz knjige pa sta prebirala Cveto Bahč in Karmen Krejan. oktober pa so preurejene garaže predali namenu poveljnik društva Egon Lapuh, gospodar Alojz Kranjc in organizacijski vodja Ivan Umek. Gasilke na tradicionalnem srečanju Komisija za delo žena gasilk pri Gasilski zvezi Krško je v mesecu požarne varnosti 20. oktobra pripravila tradicionalno srečanje žena gasilk iz zasavske in posavske regije. 65 udeleženk je začelo letošnje snidenje v vinski kleti KZ 75 let PGD Mali Kamen V Prostovoljnem gasilskem društvu Mali Kamen so 13. oktobra s sektorsko vajo, prireditvijo in odprtjem preurejenih gasilskih garaž obeležili 75 let delovanja. Na slovesnosti so zbrane gasilce in domačine nagovorili predsednik PGD Mali Kamen David Radej, najstarejši aktivni član društva Franc Margon, predsednik KS Senovo Vlado Grahovac, častni predsednik Gasilske zveze Krško Slavko Šribar in predsednik PGD Log pod Mangartom Igor Černuta, v nadaljevanju Gasilke ob ogledu vinske kleti Krško, kjer jih je ob degustaciji vin z zgodovino zadruge in pridelavo cvička seznanil tehnolog vinske kleti Rudi Kos, nagovorili pa tudi 13. cvičkova princesa Jasmina Podlesnik in v vlogi podžupanje ter hkrati predsednice Komisije za delo žena gasilk Ana Somrak. V nadaljevanju dneva so se zvrstile še druge aktivnosti, oblike dela in prikazi na Raki, kjer je tamkajšnje gasilsko društvo priredilo dan odprtih vrat, osrednja pa je bila okrogla miza na temo projekta Pripravljenost na nesrečo v jedrski elektrarni. Podbočju prvo mesto v kategoriji izletniških krajev Krajani Malega Kamna in Reštanja, med njimi predsednik PGD David Radej Na letošnjem ocenjevanju urejenosti in gostoljubnosti krajev „Moja dežela - lepa in gostoljubna 2012“, ki ga tradicionalno organizira Turistična zveza Slovenije (TZS), so močan pečat pustili tudi posavski kraji, saj so se kar v treh kategorijah od 11, ki so jih ocenjevale posebne komisije, uvrstili med najboljše tri. Na zaključni prireditvi projekta, ki je potekala 15. oktobra v sklopu Dnevov slovenskega 193 kronika ALMANAH OBČINE KRŠKO Slovenije ob tednu otroka. Hkrati je pohvalil Občino Krško, ki jo je na srečanju zastopala direktorica občinske uprave Melita Čopar, da vsako leto omogoči letovanje otrok iz socialno šibkejših družin. Tema 23. občinskega otroškega parlamenta, ki bo februarja 2013, je odraščanje, zato so na srečanje povabili gostjo Marinko Volčanšek, dolgoletno predsednico DPM Dolenja vas, ki je zelo doživeto spregovorila o svojih otroških letih in odraščanju. Letošnji otroški parlamenti bodo sicer nekoliko drugačni kot zadnja leta, saj bodo šli po besedah moderatorja srečanja Uroša Brezovška korak naprej, in sicer v treh delih: iz debate v akcijo, iz vsebine v proces ter iz poučevanja k moderiranju. Sicer pa je ZPM Krško v sodelovanju z osnovnimi šolami in društvi prijateljev mladine v tednu otroka znova pripravila razne delavnice, ustvarjalnice, športne igre in druge aktivnosti po vseh osnovnih šolah v občinah Krško in Kostanjevica na Krki. Teden otroka tudi v KD Krško V tednu otroka je Kulturni dom Krško za otroke in mladostnike organiziral več prireditev, med drugim je 3. oktobra med najmlajše pripeljal edino slovensko diplomirano oktober ŽePZ Prepelice iz Dolenje vasi „Sinje morje, bela jadra“. ŽePZ Prepelice, ki deluje pod okriljem KD Žarek iz Dolenje vasi, je vodila dirigentka Mira Dernač-Hajtnik, v goste pa so prišli Fantje z Razborja, ki z veliko ljubeznijo gojijo slovensko ljudsko pesem, Klapa Parangal, ki je z dalmatinskimi pesmimi poskrbela, da je zadišalo po morju, ter pevska skupina Kantadore, ki je pričarala neizprosno kraško pokrajino. Svoje misli je v večer vtkala Martina Hafner, za povezovanje pa je poskrbela Irena Janc. Narodnozabavni večer pod kozolcem V Koprivnici so se 27. oktobra veselili ob vižah slovenske narodnozabavne glasbe, ki ga je pripravila instrumentalna sekcija Kulturnega društva Anton Aškerc Koprivnica z imenom Generacije ob peti obletnici delovanja. Več kot 350 obiskovalcev v športni dvorani OŠ Koprivnica so z ubranim petjem in igranjem razveselili Ansambel Nemir, Ansambel Klovnesa Eva Š. Maurer med otroki v Krškem klovneso Evo Škofič Maurer, ki je iz cirkuške in estradne umetnosti diplomirala v Moskvi, zatem pa še opravila študij in diplomo iz gledališke in radijske režije na Gledališki umetnostni akademiji v Sankt Peterburgu. Vodne melodije odmevale v Dolenji vasi 13. oktobra je Ženski pevski zbor Prepelice v Dolenji vasi skupaj z glasbenimi gosti organiziral koncert z naslovom Med izvedbo pesmi Tebi Koprivnica 197 kronika ALMANAH OBČINE KRŠKO oktober Hedvika Cener ob svoji razstavi postavila osem glinenih podob dreves, prekritih z zeleno patino. Lastno razstavo je popestrila z likovnimi izdelki svojih vnukov, ki so jo navdušili in vzpodbudili k oblikovanju razstave. Gozdarske igre v Grabnu Člani Turistično hortikulturnega društva Zdole so tudi letos nadaljevali tradicijo prirejanja jesenskih gozdarskih iger na perišču v Grabnu. Ker jim je bilo vreme naklonjeno, so oktobrsko nedeljo izkoristili za spretnostne in zabavne igre. Kot je povedal predsednik društva Marjan Gričar, so Mladi judoisti med vadbo v novih prostorih judo telovadnici v Krškem je na 250 m2 dovolj prostora za garderobe ter veliko oblazinjeno površino, ki stoji na amortizirani podlagi. Prav amortizirana podlaga, prilagojena judo treningom, je posebnost telovadnice. Vadba je tako omogočena vsem starostnim skupinam. V tekmovalno skupino so tako v klubu vključili tudi otroke iz osnovnih šol Senovo in Brestanica, kar do sedaj zaradi pomanjkanja lastnih prostorov ni bilo možno. Zima že oktobra pokazala zobe Zima je letos že zelo zgodaj pokazala svoje zobe, saj smo se v Posavju že 28. oktobra prebudili v zasneženo jutro. Marsikoga je na poti z vozilom presenetilo podrto drevje na cesti, ki je onemogočilo nadaljevanje vožnje. Zaradi mokrega in težkega snega so se veje dreves lomile in ponekod padale čez cestišče. Veliko škode zaradi snegoloma je bilo tudi v gozdovih. Sodelujoči med eno izmed zabavnih iger bili organizatorji še posebno veseli, da se je druženja različnih generacij tokrat udeležilo veliko mladih. Krški judoisti s svojo judo telovadnico Oktobra so se člani Judo kluba Krško razveselili novih prostorov v centru Kubus v Leskovcu pri Krškem. V prvi Sneg je povzročil precej težav v prometu. 199 oktober ALMANAH OBČINE KRŠKO Stoletnica Rozalija Štefanič V okrepčevalnici Sara v Leskovcu pri Krškem je 12. oktobra svoj stoti rojstni dan praznovala Rozalija Štefanič z Mrtvic. Slavljenki je ob častitljivem jubileju zdravje še kar dobro služilo, je povedala Slavica Stanič iz Podbočja, ki kot prostovoljka in skrbnica Rozalijinega vnuka Srečka že devet Slavljenka Rozalija s svojimi hčerami let preživi večino dneva v njuni družbi na Mrtvicah. Še vedno štika, šiva prte in izdeluje rože iz papirja, nadvse rada prepeva in je ljubiteljica dobre hrane, pri tem pa ji še posebno teknejo mesne jedi. Najbolj se razveseli obiska hčera, s katerimi ima sicer nekoliko manj stikov, saj dve, Rozi in Marija, živita v Ljubljani, Justina pa v Švici. Jo pa zato pogosteje obiskuje 12 vnukinj in vnukov z družinami, pa tudi že pravnukinje in pravnuki. Na Rozalijin rojstni dan so se prav vsi zbrali na slavju, ob tem pa so se jim pridružili tudi predstavniki Krajevnega odbora Društva izgnancev Leskovec in Krajevne skupnosti Krško polje, za dodatno dobro razpoloženje slavljenke pa je s pesmimi poskrbela moška zasedba Trta s Čateža ob Savi. 200 kronika 2012 NOVEMBER kronika ALMANAH OBČINE KRŠKO november Komisar Dacian Ciolos in minister Franc Bogovič Obnovljeni grad Rajhenburg nekaj dni pred uradno otvoritvijo predstavili župan občine Krško mag. Miran Stanko, direktorica Kulturnega doma Krško Katja Ceglar, v. d. direktorice Direktorata za kulturno dediščino Damjana Pečnik, odgovorna konservatorka Alenka Železnik, projektant iz družbe Gea Consulting Aleš Hafner ter bodoči upravljavec Gostilne in restavracije na gradu Andrej Fric. Investicija v celovito obnovo gradu, ki je bila izvedena v dobrem letu dni, je znašala okoli pet milijonov evrov, od tega je 85 odstotkov sredstev sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj, preostali del pa Občina Krško. Pred obnovo enega najstarejših gradu na Slovenskem, ki datira iz 12. stoletja, je bilo od druge svetovne vojne dalje obnovljenih in uporabnih le deset odstotkov grajskih prostorov, po novem pa bo z različnimi vsebinami zapolnjenih kar 4.300 m2 površin. Z odprtjem gradu so na ogled postavljene tri razstave, in sicer razglednice Brestanice, kiparska instalacija Polone Demšar z naslovom 16432 ter grajsko pohištvo 18. in 19. stoletja iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije. Obisk evropskega komisarja Daciana Ciolosa V Kulturnem domu Krško je 9. novembra potekal posvet z naslovom „Reforma skupne evropske kmetijske politike do leta 2020“, katere osrednji gost je bil evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Dacian Cioloş. Posvet je s pozdravom začel krški župan mag. Miran Stanko, nagovorom ministra Franca Bogoviča, predsednika odbora Državnega zbora RS za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje Dejana Židana in evropskega komisarja pa je sledila predstavitev slovenskih pogledov na reformo. Evropski komisar je obisk Posavja zaključil z ogledom Evrosada. Delovno srečanje na temo Regionalnega razvojnega programa V skladu s programom priprave Regionalnega razvojnega programa za obdobje 2014-2020, ki ga je sprejel Svet regije Posavje, je 22. novembra v Krškem potekalo prvo srečanje delovne skupine za področje gospodarstva. Člane delovne skupine, ki jo sestavljajo predstavniki lokalnih skupnosti, predstavniki gospodarstva ter nevladnih organizacij, je uvodoma pozdravil direktor RRA Posavje Martin Bratanič. Vodja priprave Regionalnega razvojnega programa mag. Nataša Šerbec je člane delovne skupine seznanila s potekom priprave Regionalnega razvojnega programa ter z vlogo RRA in delovnih skupin, vodja delovne skupine za gospodarstvo Tatjana Ibračević pa je v nadaljevanju predstavila analizo stanja na področju gospodarstva v skladu s prvim korakom priprave RRP, ki je objavljen tudi na spletni strani RRA Posavje. V naslednjih tednih so potekala srečanja delovnih skupin še za področja okolje in prostor, infrastruktura in energetika, človeški viri, kakovost življenja ter podeželje s kmetijstvom, turizem, kultura in naravne znamenitosti. Tretji slovenski sadjarski kongres V Krškem je od 21. do 23. novembra potekal 3. slovenski sadjarski kongres. Poleg osnovnega namena - povezovanja slovenskih sadjarjev, seznanjanja z novostmi, različnimi 203 občinska priznanja 1966 - 2012 ALMANAH OBČINE KRŠKO Občinska priznanja v obdobju 1982 - 2012 1982 1988 veliki znak: Silvo Gorenc, znak: Delavski pihalni orkester Svoboda Senovo, Godba na pihala Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj Krško, Leo Koman, Silvo Mozer; priznanje: Vid Budna, dr. Rudi Malavašič, PGD Malo Mraševo veliki znak: Janez Dular, Ivan Medvedec; znak: Ladko Kukec, Anton Pleterski, Janko Avsenak; priznanje: Janez Ceglar, Zvonko Gale, Občinski štab za civilno zaščito 1989 1983 veliki znak: Skupščina občine Cres–Lošinj; znak: Krajevna skupnost Nerezine, Stojan Šibila, Alojz Večko, Pavle Krošelj; priznanje: Delovna organizacija SOP Krško, PGD Brestanica, Jože Unetič, Josip Klepac znak: France Janežič, Alojz Jelovšek, Jože Kolšek, Franc Resnik, Alfonz Šoln; priznanje: Ivan Arh, Tone Kerin, Alojz Kovačič, Alojz Lekše, „Naš glas“, SKŠD „Simon Jenko“ Nürnberg 1990 1984 veliki znak: Jože Peterkoč; znak: Roman Jankovič, Franc Strgar; priznanje: TOZD Celuloza Tovarne celuloze in papirja Krško, Rokometni klub Krško, Alojz Pirc 1985 veliki znak: Skupščina občine Bajina Bašta, Vital Kovačič, Milan Štajner; znak: Špela Valentinčič-Jurkovič, Franc Žabkar; priznanje: Plavalni klub „Celulozar“ Krško, IGMP „Sava“ - TOZD „Savaprojekt“ Krško Znak: Delavska univerza in Knjižnica Krško; priznanje: Ivan Doberšek, VVZ Krško – Enota Dolenja vas 1991 veliki znak: Gasilsko društvo Krško; znak: Gasilsko društ vo Podbočje; priznanje: Labod-profitni center Krško 1992 znak: Marica Živič; priznanje: Hinko Uršič 1986 1993 veliki znak: Osnovna šola „Jožeta Gorjupa“ Kostanjevica, Roman Sotler, Zdravko Petan; znak: TOZD proizvodnja pap. TCP „Djuro Salaj“ Krško, Zdenko Picelj, Herman Pregel, Meta Habicht; priznanje: Lojze Babič, Aleksander Šoba, Martin Boltez, Milka Zorko, Jože Kuhar znak: Mirko Avsenak, OO RK Krško; priznanje: Natalija Repec 1987 znak: Vinko Bah, Martin Frankovič; priznanje: Srednja šola kov. in elektroteh. usmer. Krško, Obrtno združenje Krško, Lovska družina Krško 1994 znak: Planinsko društvo Bohor Senovo, Janez Ceglar, Drago Gradišek, Kostak Krško; priznanje: Ribiška družina Kostanjevica na Krki, Jamarski klub Kostanjevica na Krki, Franc Lekše 237 almanah občine krško 2012 a l m a n a h o b č i n e k r š ko 2 010 almanah občine krško 2010 almanah občine krško 2011 almanah občine krško 2012
© Copyright 2024