Analiza podjetništva za občino Krško na podlagi podatkov za leto
ANALIZA PODJETNIŠTVA ZA OBČINO KRŠKO na osnovi podatkov za leto 2013 Naročnik: Občina Krško Izvajalec: Center za podjetništvo in turizem Krško Center za podjetništvo in turizem Krško KAZALO 1 UVOD ................................................................................................................. 3 1.1 Povzetek ključnih značilnosti .................................................................................. 3 2 PREDSTAVITEV OBČINE KRŠKO ............................................................. 4 3 OSNOVNE ZNAČILNOSTI GOSPODARJENJA DRUŽB IN PODJETNIKOV V POSAVJU IN OBČINI KRŠKO V LETU 2013 .......... 6 4 3.1 Splošna gibanja na ravni Slovenije ......................................................................... 6 3.2 Rezultati poslovanja družb in samostojnih podjetnikov v regiji za leto 2013 .... 7 3.3 2013 Rezultati poslovanja družb in samostojnih podjetnikov v občini Krško za leto 9 ANALIZA KAZALNIKOV ZA LETO 2013 V OBČINI KRŠKO ............ 14 4.1 Nekateri kazalniki investiranja in financiranja v občini Krško......................... 14 4.2 Nekateri kazalniki plačilne sposobnosti in donosnosti v letu 2013 .................... 15 4.3 Nekateri kazalniki produktivnosti in dohodkovnosti v letu 2013 ...................... 16 4.4 Dodana vrednost in posebnosti poslovanja gospodarskih družb v občini Krško v letu 2013 ............................................................................................................................... 18 4.5 Investicijska aktivnost gospodarstva v občini Krško .......................................... 19 5 AKTIVNO PREBIVALSTVO, POVPRAŠEVANJE PO DELU IN GIBANJE BREZPOSELNOSTI V OBČINI KRŠKO ................................ 21 6 VSTOPNA TOČKA VEM ............................................................................. 23 7 VIRI.................................................................................................................. 25 2 Center za podjetništvo in turizem Krško 1 UVOD Od malega gospodarstva pričakujemo vrsto učinkov na ekonomski in družbeni razvoj, zato postaja bistvena sestavina razvojne strategije v vseh državah po svetu, tako v razvitih državah kot v državah v tranziciji. Namen analize, predstavljene v nadaljevanju, je ugotoviti stanje na področju podjetništva oz. celotnega gospodarstva v občini Krško, ga primerjati z stanjem na nivoju Slovenije in na podlagi posebnosti stanja v občini ter z upoštevanjem razvojnih usmeritev na ravni države pripraviti zaključke, ki so lahko ena izmed usmeritev za uspešnejši razvoj gospodarstva v občini. 1.1 Povzetek ključnih značilnosti Nekateri deli Slovenije so podjetniško razviti bolj, drugi manj. Podjetništvo je sicer osrednji dejavnik razvoja, vendar samo po sebi ne zagotavlja razvoja podeželja – potrebno je tudi vzpodbudno poslovno okolje in sistematično spodbujanje novih dejavnosti s spodbujanjem iniciativnosti in ustvarjalnosti prebivalcev, razkrivanje podjetniških priložnosti v lokalnih virih in zagotavljanje potrebne podpore za njihovo aktiviranje in nadaljnji (samo) razvoj z ustvarjanjem nove organiziranosti lokalne skupnosti. Za posamezno lokalno skupnost je pomembno, da investiranje v občino ne prepušča naključju, ampak bodoče investitorje izbere premišljeno oz. jih pritegne s posebej zamišljenimi aktivnostmi. Kot vsa leta, je bilo tudi v letu 2013 v občini Krško največ podjetnikov primerjavi z ostalimi občinami v regiji Posavje, ti so zaposlovali tudi največ delavcev, ustvarili največ prihodkov, vendar so ustvarili najnižjo dodano vrednost na zaposlenega v Posavju, le 26.163 €. Po deležu prihodkov v občini (22,1%) so v letu 2013 prednjačili podjetniki, ki so se ukvarjali s predelovalno dejavnostjo ter poslovanje zaključili z nekoliko slabšim rezultatom kot leto poprej. Na drugem mestu jim sledijo podjetniki, ki so se ukvarjali z dejavnostjo trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, ki so tudi v letu 2013 izkazali za višji poslovni izid kot leto poprej, za 4,3% več. Šele na tretjem mestu je pristala dejavnost gradbeništva, ki je bila predhodna leta vodilna dejavnost glede na prihodke. Gospodarske družbe občine Krško so po podatkih AJPES tudi v letu 2013 ustvarile največ (štiri petine) prihodkov posavskih družb, vendar se je delež v posavskem dobičku (67,0 %) nekoliko zmanjšal, delež v posavski izgubi pa povečal na 55,1 %. Žal se je čisti dobiček (za razliko od prejšnjega leta) zmanjšal za 12,9%, čista izguba pa se je povečala kar za 142,8 % glede na prejšnje leto. Kazalnik delež obveznosti v virih sredstev je ostal tudi v letu 2012 na približno isti ravni kot leto poprej in je kot vsa leta veliko manjši kot je povprečje za Slovenijo, kar kaže na še vedno majhno pripravljenost za prevzemanje odgovornosti tveganja za vlaganje v razvoj novih produktov. Delež prihodkov maloštevilnih družb iz dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro se je obdržal na štirih petinah prihodkov občine Krško. Hkrati so te družbe upravljale skoraj s četrtino premoženja in ustvarile več kot polovico dodane vrednosti v občini, čisti dobiček v višini 23.253 tisoč evrov pa je predstavljal skoraj dve tretjini ustvarjenega čistega dobička občine. V občini je bila pomembna tudi predelovalna dejavnost, z njo se je ukvarjalo 17,0 % družb, ki pa so zaposlovale kar 32,5 % delavcev občine Krško in ustvarile približno petino 3 Center za podjetništvo in turizem Krško dodane vrednosti v občini. Njihov neto izid je bil pozitiven, vendar kar za tretjino nižji kot leto poprej. Neto dodana vrednost na zaposlenega vseh gospodarskih družb v občini Krško je znašala 58.940 evrov, na nivoju Slovenije je bila 39.011 €. V občini več kot polovico (56,7%) celotne dodane vrednosti ustvarijo gospodarske družbe, katerih dejavnost se nanaša na energetiko, kar kaže na prevladujočo vlogo energetskega sektorja. Če izvzamemo prej navedene dejavnosti iz izračuna dodane vrednosti, potem dobimo bolj realno sliko aktivnosti družb in s tem tudi stanje gospodarstva: celotna dodana vrednost v občini je samo 108 mio oz. 32.719 € na zaposlenega in predstavlja 84 % povprečne dodane vrednosti na zaposlenega v Sloveniji oz. le 55,5% povprečne neto dodane vrednosti na zaposlenega v občini. Zgoraj upoštevane družbe so zaposlovale le 8,7 % aktivnega prebivalstva v občini. Posledice neugodnih gospodarskih gibanj so se začele odražati v upadu novega zaposlovanja že proti koncu leta 2008 in žal se trend nadaljuje. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila v občini Krško konec leta 2013 na približno enaki ravni kot leto poprej, in je znašala 16,6%, kar je precej nad republiško, ki je konec leta 2013 znašala 13,5%. Zadruge v občini Krško nimajo pomembnejše vloge, kljub vsemu pa so 4 zadruge zaposlovale 21 oseb in ustvarile dobre 4 mio € skupnih prihodkov oz. 14 % vseh prihodkov zadrug v regiji. Žal pa se je dodana vrednost zadrug glede na predhodno leto precej znižala, čisti dobiček pa se je prepolovil. 2 PREDSTAVITEV OBČINE KRŠKO Občina Krško se razteza na površini 286,5 km2 in se nahaja v jugovzhodnem delu Slovenije, kjer se dolina reke Save razširi v prostrano Krško polje, preko katerega se na južnem obrobju vije reka Krka. Občina Krško je doslej imela 184 naselij in 16 krajevnih skupnosti, štela je okrog 28.600 prebivalcev. Leta 2006 je na samostojno pot je stopila krajevna skupnost Kostanjevica na Krki. Tako ima danes občina Krško 157 naselij in 15 krajevnih skupnosti, v njej živi cca. 25.500 prebivalcev. V preteklosti sta industrija in energetika oblikovali razpoznavnost občine Krško, v devetdesetih letih pa je ta močno spremenila nekdanjo gospodarsko strukturo. Znana je bila po največji papirnici v državi in nuklearni elektrarni, danes pa poleg energetskega sektorja in predelovalne dejavnosti prevladuje podjetništvo oz. obrtna dejavnost, trgovina, kmetijstvo in nenazadnje, a vendar zelo pomembno, turizem, ki z ustreznimi pristopi in organizacijo izkorišča nove poslovne priložnosti. V občini Krško je bilo konec leta 2013 registriranih 908 podjetnikov (oz. 6 podjetnikov manj kot leto poprej) in 499 gospodarskih družb (kar je 21 več kot leto poprej), hkrati še vedno beležimo precej višjo stopnjo brezposelnosti, kot je v slovenskem povprečju. 4 Center za podjetništvo in turizem Krško Graf 2.1.: Struktura podjetij v Občini Krško v obdobju 2005 – 2013 in gibanje števila zaposlenih Struktura podjetij v občini Krško v obdobju 2005 - 2013 1.500 4.311 4.517 4.426 4.444 4.291 4.286 4.340 4.174 4261 1.300 1.100 900 700 500 300 962 1.036 1.159 1.270 1.192 922 841 795 735 100 -100 2005 2006 2007 2008 Gospodarske družbe 2009 2010 2011 2012 Samostojni podjetniki Vir: AJPES, FI-PO, maj 2014 Iz zgornjega grafa je razvidno, da je po letu 2009 kljub naraščanju števila samostojnih podjetnikov število zaposlenih pri njih padalo in takšen trend se nakazuje tudi v prihodnje. Pri gospodarskih družbah se je trend zmanjševanja zaposlovanja v letu 2012 sicer ustavil, vendar pa je v letu 2013 zopet zaznati upad števila zaposlenih. Kljub temu pa se trend povečevanja števila gospodarskih družb v občini nadaljuje iz prejšnjih let, kar pa ne drži za samostojne podjetnike. Ena od bistvenih konkurenčnih prednosti tega območja je geografska lega. Območje leži neposredno ob 10. koridorju, ki povezuje sever in jug Evrope in ki je že opremljen z zmogljivo cestno in železniško infrastrukturo. Priključek pri Krškem predstavlja pomemben razcep v državnem prometnem omrežju. Tu se od jugovzhodnega kraka državnega cestnega križa odcepi glavna povezava za Celje in s tem navezava na V. prometni koridor. Območje se nahaja na 3. razvojni osi, ki povezuje regionalna središča Koroške, Savinjsko-Šaleške regije, Posavja, Dolenjske in Bele Krajine. Iz geografskega vidika pa je pomembna še lega ob meji z Republiko Hrvaško, tako zaradi dostopnosti nabavnih in prodajnih trgov kot tudi zaradi izvajanja storitev pri prehajanju t.i. schengenske meje. Oblikovanje novih poslovnih con je eden pomembnejših dejavnikov nadaljnjega razvoja občine, saj posledično daje možnost odpiranja novih delovnih mest. V poslovnih conah Vrbina in Drnovo je možno takoj realizirati investicije ob sprejemljivih nadomestilih za komunalno opremljena zemljišča. Poslovna cona Vrbina (v nadaljevanju PC Vrbina) leži v vzhodnem delu občine in ima cca. 17 ha prostih površin. Na območju PC Vrbina je bila v letu 2012 prostorsko umeščena nova povezovalna cesta Krško-Brežice, ki bo potekala na obrobju poslovne cone s 5 Center za podjetništvo in turizem Krško cestnim priključkom v cono, prav tako pa je bil prostorsko umeščen drenažni kanal, ki bo poslovno cono ščitil pred zalednimi vodami. V preteklem in delu letošnjega leta je bil v sodelovanju z Občino Krško v PC Vrbina umeščen nov investitor, ki je do danes že zgradil svoj objekt. Gre za konzorcij ZEL-EN (laboratorij za energetiko). Poslovna cona Drnovo-vzhod leži tik ob glavni cesti G1-5, cca. 33 ha primernih za gradnjo za potrebe gospodarstva in jo trži krško podjetje Kostak d.d. Velikost cone je 8,6 ha zemljišč, lokacija je prometno zelo ugodna (lokacija ob avtocesti A2), komunalna infrastruktura je v fazi projektiranja, možne dejavnosti so logistične, proizvodne in druge. Na območju PC Drnovo-zahod pa je svoj objekt dokončal investitor Daka d.o.o., v tem času pa se na Občini Krško pripravljajo na izgradnjo kanalizacije padavinskih voda, ki bo varovala poslovno cono pred poplavljanjem zaradi obilnejših padavin. V prihodnosti bo v tej coni svojo dejavnost še povečalo podjetje Willy Stadler, ki bo zgradilo še vsaj eno proizvodno halo.1 3 OSNOVNE ZNAČILNOSTI GOSPODARJENJA DRUŽB IN PODJETNIKOV V POSAVJU IN OBČINI KRŠKO V LETU 2013 3.1 Splošna gibanja na ravni Slovenije Gospodarska razvitost Slovenije v primerjavi s povprečjem EU od leta 2010 stagnira na ravni iz leta 2003. Bruto domači proizvod se je lani znova znižal (-1,1%) in za predkrizno ravnjo zaostaja za približno desetino, saj se na prebivalca je v letu 2013 na zmanjšal na 17.028 € (v tekočih cenah). K znižanju je tudi lani največ prispeval padec potrošnje gospodinjstev; povprečna bruto plača se je namreč tudi lani realno znižala, ob nadaljnjem poslabšanju na trgu dela pa se je nadaljevalo naraščanje brezposelnosti (število registrirano brezposelnih se je v povprečju povečalo za 8,8%). Stopnja registrirane brezposelnosti je konec leta 2013 narasla na 13,5%. Zaposlenost je znova upadla najbolj v gradbeništvu, izrazitejši kot v predhodnih dveh letih pa je bil padec v predelovalnih dejavnostih. Kriza je nadpovprečno prizadela mlade in nizko izobražene. Tudi v letu 2013 je bilo več novo prijavljenih brezposelnih oseb kot prejšnje leto, za 1,4%, zaposlitev pa je bilo kar za 11,5% več kot v letu 2012. Največ oseb se je prijavilo, ker so izgubile zaposlitev za določen čas (predvsem mladi). Še vedno ostaja izziv povečanje zanimanja mladih za poklicno izobraževanje, ob naraščanju nesorazmerij med ponudbo in povpraševanjem se je močno povečala brezposelnost terciarno izobraženih (tudi zaradi neustrezne strukture, ob hkratnem nezadovoljstvu delodajalcev z veščinami diplomantov). Država je v letu 2013 okrepila izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja (število vključenih je bilo kar za 30,8 % večje kot predhodno leto). Vlaganja v raziskovalno-razvojno dejavnost je z 2,6 % v letu 2012 presegala evropsko povprečje, največ so vlagala podjetja iz kemične industrije in električnih naprav. Kljub napredku pri pravnem varstvu intelektualne lastnine, se je zaostanek pri patentih za povprečjem EU še povečal. To sicer ne daje celovite slike inovacijske sposobnosti, saj patenti na mnogih področjih niso nikoli uresničeni na trgu, za nekatera podjetja pa postaja hitrost prodora na trg z novimi izdelki pomembnejša in cenejša kot patentna zaščita. Slovenija najbolj zaostaja pri dinamiki zaposlovanja v hitro rastočih podjetjih in pri deležu na znanju temelječih storitev. Ob višji stopnji davčnih olajšav za vlaganje v raziskave in razvoj je njihovo izkoriščenje osredotočeno na nekaj dejavnosti in podjetja, ki že imajo te zmogljivosti.2 1 2 Vir: interni podatki Občina Krško Vir: Poročilo o razvoju 2014, UMAR 6 Center za podjetništvo in turizem Krško Po izboljšanju poslovnih rezultatov leta 2011 so gospodarske družbe tudi v letu 2013 imele precej slabše poslovne rezultate. Izkazale so sicer izkazale neto čisti dobiček, vendar je pomenil le še polovico čistega dobička leta 2012, ki pa je že bil takrat znatno nižji od predhodnega leta. Obseg industrijske proizvodnje se je v letu 2013 še zmanjšal. Pokritost uvoza z izvozom se je izboljšala in je v letu 2013 znašala 97,6%. Izvoz je bil v primerjavi z letom 2012 večji za 2,6%. V letu 2013 so se cene življenjskih potrebščin sicer povečale (za 1,8%), vendar za manj kot leto poprej. Povprečna temeljna obrestna mera se zmanjšala na 1,92 %. Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so se zvišale najmanj v zadnjih treh letih, le za 0,3%. Podjetja stroškovnih pritiskov niso mogla v celoti prenesti v cene, zaradi česar se je zmanjšala njihova dobičkonosnost. Med dejavniki precejšnjega padca tržnega deleža Slovenije so regionalna proizvodna sestava izvoza (tudi usmeritev na države nekdanje Jugoslavije ter precejšnji delež tehnološko manj zahtevnih in delovno intenzivnih proizvodov) ter poslabšanje stroškovne učinkovitosti (visoka rast stroškov dela). Za krepitev inovacijske spodobnosti podjetij je nujnost hitrejša preusmeritev na tehnološko zahtevnejše proizvode, ki imajo visoko dodano vrednost. Predelovalne dejavnosti okrevajo precej počasneje kot povprečje EU, predvsem nizko tehnološko zahtevne oz. pretežno delovno intenzivne dejavnosti. Slovenski podjetniki so imeli kar 6,1% manj zaposlenih kot leto poprej, po število pa jih je bilo tudi za 3,7% manj. Prihodke so povečali za 4,6% oz. več kot odhodke, celotna gospodarnost je bila pozitivna in je znašala 1,07 oz. za malenkost več kot predhodno leto. Samostojni podjetniki so ustvarili tudi ponovno več dodane vrednosti (za 4,4% več dodane vrednosti kot v letu 2012), izkazali so tudi kar za 26.2% več podjetnikovega neto dohodka.. 3.2 Rezultati poslovanja družb in samostojnih podjetnikov v regiji za leto 2013 Rezultati poslovanja družb Posavja so bili tudi v letu 2013, v primerjavi s povprečjem Slovenije, ugodnejši, čeprav na splošno zopet slabši kot lepo poprej. Po podatkih AJPES je v letu 2013 predložilo poročilo kar 76 družb (oz. 6,4%) več kot leto poprej (1.263 družb) in 13 zadrug. Kot že leto poprej se zopet povečalo število ustanovljenih družb (kar za 36,3 % več kot lepo poprej), s poslovanjem pa je prenehalo približno enako število kot predhodno leto (65 družb). Gospodarske družbe v regiji so sicer izkazale pozitiven neto izid (kar ne velja npr. za Pomursko, Podravsko, Savinjsko, Zasavsko, Gorenjsko in Obalno-kraško regijo), vendar je kar za dobro sedmino nižji kot leto poprej. Gospodarske družbe so ustvarile skoraj 2,6 mio € prihodkov, od tega so prihodke na tujem trgu zmanjšale kar za 15,6% (največ na trgu izven EU). Celotna dodana vrednost gospodarskih družb se je zopet zvišala (za 2,4 %), čeprav precej manj kot prejšnja leta in je znašala skoraj 395.682 tisoč €, neto dodana vrednost na zaposlenega je bila za 1,4% nižja od leta poprej. V regiji so velike družbe ustvarile kar 72,6 % v vseh prihodkov (oz. 11,5 % manj kot leto poprej) in le 10,1% vseh prihodkov v regiji odpade na mikro družbe. V nasprotju z velikimi pa so mikro, majhne in srednje velike družbe rezultate izboljšale. Sredstva so v gospodarskih družbah v regiji porasla za 1,9% glede na predhodno leto, za enak odstotek pa so porasle tudi obveznosti do virov sredstev (tako lastnih kot tujih). Bruto domači proizvod na prebivalca kot skupni pokazatelj ekonomske moči regije se je v letu 2012 glede na leto poprej nekoliko zmanjšal (za 2,4%), na 14.969 €, obenem pa je to le 87,2% BDP na prebivalca na ravni Slovenije. Podatki za l. 2013 še niso dostopni. 7 Center za podjetništvo in turizem Krško Stopnja registrirane brezposelnosti v regiji po letu 2005 vseskozi narašča, v letu 2013 je znašala že povprečno 14,8% in je bila precej višja kot na ravni Slovenije (13,1 %). Število brezposelnih se je glede na predhodno leto najbolj povečalo ravno v območni Službi Sevnica (kar za 8,1%). Družbe so imele v regiji za več zaposlenih kot leto poprej: v njih je delalo 8.974 delavcev oz. kar 338 oseb več. Delež posameznih dejavnosti gospodarskih družb v prihodkih na regionalnem nivoju je za leto 2013 podoben kot za občino Krško. Tudi v letu 2013 je dve tretjini prihodkov dosegel energetski sektor (oz. 38,7% dodane vrednosti v regiji), predelovalne dejavnosti pa so ustvarile 15,2% prihodkov v regiji (oz. podobno kot leto poprej), neto čisti dobiček so povečale kar za 31,0% glede na leto prej. Hkrati te dejavnosti še vedno zagotavljajo največ delovnih mest v regiji. Nominalno je bilo več kot polovico prihodkov te dejavnosti tudi v letu 2013 ustvarjenih v občini Krško. Družbe dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil so po upadanja v prejšnjih letih v letu 2013 ustvarile nekoliko večje prihodke kot leto poprej in za malenkost povečale število zaposlenih, vendar so poslabšale neto poslovni izid, kar za petino. Ta dejavnost ostaja najpomembnejša v občini Brežice, saj ustvari tretjino prihodkov občine. Povprečna mesečna plača na zaposlenega v gospodarskih družbah se je glede na prejšnje leto nominalno sicer nekoliko povečala (na 1.455 €), kar je za malenkost višje kot slovensko povprečje, vendar pa se je realno zmanjšala za 2,0%. Samostojni podjetniki (bilo jih je 2.461, 50 manj kot leto poprej) so v primerjavi z letom poprej izboljšali rezultate. V letu 2013 so povečali prihodke za 3,4% in nekoliko manj odhodke (za 3,2%). Poslovno leto so kot celota zaključili s pozitivnim neto dohodkom podjetnikov v višini 12.093 €, kar je za 7,3 % več kot leto poprej. Na novo je bilo ustanovljenih 424 in izbrisanih 355 samostojnih podjetnikov. V nasprotju z lanskim letom se je celotna gospodarnost izboljšala. Večino, 99,2 % vseh prihodkov so ustvarili z rednim poslovanjem, od tega 88,2 % s prodajo na domačem trgu (kar je nekoliko manj kot leto poprej), nekaj pa na tujem trgu (ta se je povečal glede na prejšnje leto) in sicer 7,7 % na trgih ES in 3,3 % na drugih trgih. Neto dodana vrednost na zaposlenega se je nekoliko zvišala, na 27.977 €, vendar še vedno za manj kot v Sloveniji, kjer je znašala 29.983 €. Delež gradbeništva v ustvarjanju dodane vrednosti se je zmanjšal na petino, le nekoliko manj pa so ustvarili podjetniki s področja predelovalne dejavnosti. Dve tretjini podjetnikov v regiji ni zaposlovalo, vendar pa so tisti, ki so imeli od 2-9 zaposlenih, ustvarili kar 42,1% vseh čistih prihodkov od prodaje v regiji. Število zaposlenih pri podjetnikih se zmanjšalo za 1,2%, še vedno pa je bilo največ zaposlenih pri podjetnikih s področja gradbeništva. V letu 2013 je bila povprečna mesečna plača na zaposlenega pri podjetnikih v Posavju za malenkost (2,2%) višja kot prejšnje leto in je znašala 939 evrov, vendar občutno nižja glede na povprečno mesečno plačo zaposlenih v gospodarskih družbah. Neto dodana vrednost na zaposlenega v regiji je zelo različna glede na statusno obliko – pri gospodarskih družbah je znašala 44.093 € (kar je za 13% več kot je slovensko povprečje), pri samostojnih podjetnikih pa je bila kar za 35,5% nižja in zaostaja tudi za povprečjem v Sloveniji, za 6,7%. Pri interpretaciji zgoraj navedenih kazalcev je potrebno seveda upoštevati posebnosti gospodarstva z dominantno panogo energetike. Zadruge v občini Krko zaenkrat sicer nimajo odločilne vloge, precej uspešneje poslujejo v Sevnici, kjer se ustvarijo dobrih skoraj ¾ vseh skupnih prihodkov zadrug v regiji in so zaposlovale kar 136 oseb. V občini Krško so v letu 2013 poslovale 4 zadruge z 21 zaposlenimi in so ustvarile dobre 4 mio € skupnih prihodkov (oz. 14 % vseh prihodkov zadrug v regiji). Dodana vrednost zadrug se je glede na predhodno leto precej znižala, čisti dobiček pa se je prepolovil. 8 Center za podjetništvo in turizem Krško 3.3 Rezultati poslovanja družb in samostojnih podjetnikov v občini Krško za leto 2013 GOSPODARSKE DRUŽBE občine Krško so po podatkih AJPES v letu 2013 ustvarile štiri petine prihodkov posavskih družb, vendar so prihodke glede na leto poprej zmanjšale kar za desetino. V 499 družbah občine Krško je bilo lani zaposlenih povprečno za 80 oseb manj kot prejšnje leto, tako da je 4.261 oseb ustvarilo 2.078 mio € prihodkov (kar je sicer za 12 % manj kot prejšnje leto, vendar še vedno precej več kot prejšnja leta). Ustvarile so tudi nekoliko manjši delež (67,0 %) posavskega čistega dobička kot predhodno leto in hkrati precej več (55,1 %) čiste izgube kot prejšnje leto. Čisti dobiček (v višini 37.511 tisoč €) je bil v letu 2013 kar za 12,9% manjši kot leto poprej. Čista izguba pa se je zelo povečala glede na prejšnje leto, kar za 142,8% in je znašala 6.719 tisoč €. Sredstva v gospodarskih družbah se skozi leta povečujejo, prav tako kapital. Gibanje nekaterih postavk iz poslovnega izida in bilance stanja gospodarskih družb je prikaznih na spodnjem grafu. Sredstva in kapital so do prelomnega leta 2006 stagnirala oz. celo nazadovala, kljub povečanim prihodkom – zadnja leta pa je razvidna zelo upočasnjena rast. Vsem postavkam je sicer skupen trend navzgor, predvsem v letih 2007 in 2008, v kasnejših letih se je sicer rast sredstev in kapitala nekoliko umirila. Rast prihodkov (tako od prodaje kot poslovnih) je vseskozi naraščala (intenzivno po letu 2010 z vrhom v letu 2013), žal pa je v letu 2013 skokovito padla. Graf 4.4.3: Gibanje nekaterih postavk gospodarskih družb v občini Krško v EUR-ih Nekatere postavke gospodarskih družb v občini Krško 2003 - 2013 2.900.000.000 2.400.000.000 1.900.000.000 1.400.000.000 900.000.000 400.000.000 2003 Skupni prihodki 2004 2005 2006 2007 Čisti prihodki od prodaje 2008 2009 Poslovni odhodki 2010 2011 Sredstva 2012 2013 Kapital Vir: AJPES, FI-PO, maj 2014 9 Center za podjetništvo in turizem Krško Neto dodana vrednost na zaposlenega je v občini Krško znašala 58.940 €, sicer kar 51,1 % nad povprečjem v Sloveniji in tudi 33,7 % nad povprečjem Posavja, vendar nižja kot leto poprej. V strukturi dejavnosti na ravni občine je razvidna prevladujoča vlogo energetskega sektorja v občini Krško, saj gospodarske družbe iz dejavnosti oskrbe z el., plinom in paro ustvarile kar 4/5 vseh skupnih prihodkov občine. Hkrati so te družbe ustvarile kar 56,74 % dodane vrednosti v občini, čisti dobiček teh družb je bil sicer za skoraj četrtino manjši kot leto poprej, vendar pa je predstavljal kar 62,0 % ustvarjenega čistega dobička občine. Povprečna mesečna plača je bila najvišja od vseh dejavnosti (3.246 €) in še višja za 5% od leta poprej3. V občini zavzemajo drugi največji delež predelovalne dejavnosti (nekoliko manj kot lani, 17,0 % družb), ki so že v letu 2008 med prvimi občutile zaostritev gospodarskih razmer – v letu 2013 so ustvarile približno enak delež prihodkov občine (9,6%) kot predhodno leto, vendar znatno manj kot predhodna leta. Te družbe so ustvarile skoraj enak delež dodane vrednosti v občini, kot predhodno leto, približno petino. Povprečna mesečna plača na zaposlenca je ostala na enakem nivoju kot leto poprej (1.400 €). Število delovnih mest se je zmanjšalo kar za 10%. V preteklem obdobju je bilo na nacionalnem nivoju največje znižanje donosnosti opaziti v nekaterih tehnološko manj zahtevnih panogah (ki imajo že tako relativno nizko donosnost) - v letu 2008 je bila večinoma negativna, vendar se je v letu 2009 izboljšala. Tudi v letu 2013 ostajata kazalnik čista donosnost sredstev in kot kazalnik čista donosnost kapitala pozitivna. Družbe dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil so v letu 2012 sicer ustvarile višje skupne prihodke in dosegle raven iz leta 2009, vendar so v letu 2013 padli kar za 7,1%. Kazalniki gospodarnosti ostajajo na isti ravni kot leto poprej, znatno pa so se poslabšali kazalniki produktivnosti in dohodkovnosti ter kazalniki donosnosti. Povprečna mesečna plača na zaposlenca se je po precejšnjem zvišanju v predhodnem letu za 3% znižala in je znašala 1.445 €, čisti poslovni izid na zaposlenca se je glede na leto 2012 skoraj prepolovil, dodana vrednost je se je znižala na 34.851, kar je za 6,8 % manj kot predhodno leto. Število zaposlenih je ostalo na približno enakem nivoju, znatno pa so se znižali prihodki na zaposlenca, za 6,2%. Če izvzamemo podjetja, katerih dejavnost se nanaša na energetski sektor in finančni sektor4, potem je struktura dejavnosti v občini Krško povsem drugačna. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, največji delež (53%) v skupnih prihodkih zavzemajo predelovalne dejavnosti, ki so svoje skupne prihodke glede na leto poprej sicer zmanjšale za 14,1%. Naslednja dejavnost je trgovina z zmanjšanimi prihodki, sledi pa dejavnost gradbeništva, kjer so se skupni prihodki podjetij zmanjšali kar za 14,8% glede na leto poprej. 3 (Zaradi popolnejše informacije so k podatkom dejavnosti D Oskrba z el., plinom in paro dodani tudi podatki družbe s področja energetske dejavnosti, katere glavna dejavnost je dejavnost holdingov (64.200 Dejavnost holdingov – družbe) 4 Pojasnilo: izvzete so dejavnosti, kjer so močno zastopana podjetja iz energetskega sektorja oz. delujejo neposredno na njeni podlagi - gre za dejavnost oskrbe z elektriko, plinom in paro ter (SKD D) ter dejavnost SKD K (finančne in zavarovalniške dejavnosti). 10 Center za podjetništvo in turizem Krško Graf 3.3.2: Delež posameznih dejavnosti v skupnih prihodkih gospodarskih družb v občini v letu 2013 – brez energetskega in finančnega sektorja. Delež posameznih dejavnosti v skupnih prihodkih gospodarskih družb v občini Krško v letu 2013 - brez energetskega in finančnega sektorja ostalo Gostinstvo Gradbeništvo 8% 2% 4% Prom. in skladišč. 2% Trgovina 20% Kmetijstvo gozdarstvo 3% Strok., znan. in teh. d. 8% Predelovalne dej. 53% Vir: AJPES, FI-PO Iz Grafa 3.3.3 je razvidno, da pri gospodarskih družbah prevladujejo prihodki iz dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in paro, ki pa zaposluje samo 22 % zaposlenih v gospodarskih družbah v občini, vendar je to le 8,7 % vsega aktivnega prebivalstva v občini Krško. Kljub nizkemu deležu v celotnih prihodkih občine je še vedno največ zaposlenih v predelovalnih dejavnosti, kar 32,5 %. V letu 2013 so se prihodki v trgovini v nasprotju s predhodnim letom precej zmanjšali (za 7,1 %), med tem ko se je število zaposlenih le neznatno zmanjšalo, v nasprotju s predhodnim letom, ko je bila rast zaposlenih v tej dejavnosti kar 23%. Gradbeništvo ostaja pomemben vzvod za zagon ostalih dejavnostih, vendar so ob skoraj enakem številu zaposlenih ustvarili precej manj (za 14,8 %) skupnih prihodkov kot leto poprej, nasprotno kot leto 2012, ko so porasli za isti odstotek. V dejavnosti gostinstva se je v nasprotju s prehodnim letom število zaposlenih zopet povečalo, kar za 16%, zelo spodbudna pa je tudi rast skupnih prihodkov (kar za 66,8%), ponovno pa se je pokazal tudi čisti dobiček v višini nekaj čez 230 tisoč €. 11 Center za podjetništvo in turizem Krško Graf 3.3.3: Skupni prihodki gospodarskih družb v občini Krški v EUR v letu 2013 in primerjava s številom zaposlenih Skupni prihodki gospodarskih družb v občini Krško v letu 2013 in primerjava s številom zaposlenih 1.600.000.000 1.400.000.000 1385 1.200.000.000 891 1.000.000.000 496 317 800.000.000 83 78 320 287 199 149 56 600.000.000 400.000.000 200.000.000 0 Gostinstvo Gradbeništvo Prom. in skladišč. Predelovalne Strok., znan. Fin. in zavar. dej. in teh. d. dejav. Oskrba z el., pl. in paro Kmetijstvo gozdarstvo Trgovina Oskrba z vodo, sanir. okolja ostalo Graf 3.3.4: Primerjava dodane vrednosti na zaposlenega po dejavnostih v letu 2013 Primerjava dodane vrednosti na zaposlenega po dejavnostih (gospodarske družbe, leto 2013) 40.000 35.000 30.000 25.000 20.000 15.000 10.000 5.000 0 Občina Krško 2013 Povprečje na nivoju Slovenije število podjetij C Predelovalne dejavnosti 35.958 G Trgovina F Gradbeništvo I Gostinstvo 34.851 25.431 23.138 38.276 36.769 25.664 25.319 85 108 96 34 Vir: AJPES, FI-PO, junij 2014 12 Center za podjetništvo in turizem Krško Primerjava prevladujočih dejavnosti (izvzete so dejavnosti energetskega ter finančnega sektorja) v občini Krško in na nivoju Slovenije je razvidna iz zgornjega grafa – žal se je trend povečevanja dodane vrednosti na zaposlenega v predelovalni dejavnosti v občini Krško obrnil navzdol in v nasprotju s predhodnim letom dodana vrednost na zaposlenega celo za 6% nižja kot na ravni države. Dodana vrednost se je glede na leto 2013 zmanjšala tudi v gradbeništvu, kjer je tudi v nasprotju s predhodnim letom znižala pod slovensko povprečje v tej dejavnosti. Skoraj za 7% se je znižala tudi dodana vrednost na zaposlenega v dejavnosti trgovine, kjer je v tudi nasprotju z s prejšnjim letom nižja kot povprečje v tej dejavnosti na ravni države. Kljub pozitivnim trendom v občini v dejavnosti gostinstva, pa je dodana vrednost v tej dejavnosti na ravni občine za 8,6% nižja kot slovensko povprečje v tej dejavnosti. PODJETNIKI v občini Krško so tudi v letu 2013 zaposlovali največ delavcev v regiji, ustvarili največ prihodkov, vendar je dodana vrednost na zaposlenega še vedno najnižja v Posavju in je znašala 26.163 €. Podjetnikov dohodek na zaposlenega se je povečal kar za 9,7 % in je za leto 2013 znašal 5.315 tisoč €. Gradbeništvo ni več prevladujoča dejavnost v občini, saj so največ prihodkov (22,1%) v občini dosegli podjetniki v predelovalni dejavnosti, čeprav jih je bilo celo nekoliko manj, prav tako je bilo 11 manj zaposlenih ko predhodno leto. Druga po deležu doseženih prihodkov (20,7%) je bila dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, kjer se je število podjetnikov za malenkost povečalo, poslovni izid je bil za pozitiven. Tudi celotna gospodarnost se je izboljšala in znaša 1,03, trend zmanjševanja števila zaposlenih v prejšnjih letih pa se je zaustavil. Podjetniki iz dejavnosti gradbeništva so dosegli precej manjši delež (19,3 %) kot prejšnja leta, znižalo se je njihovo število za 6,2 %, ravno za toliko pa so dosegli tudi nižji poslovni izid, 754 tisoč €. Trend zmanjševanja števila zaposlenih se nadaljuje, v zadnjem letu se je zmanjšalo kar za petino. V letu 2013 so zaposlovali le še 45,5% oseb glede na leto 2008. Dosegli so precej manjše prihodke, znižala so se tudi sredstva. Kazalnik celotne gospodarnosti se je celo spet izboljšal (1,06), panoga pa je dosegla za 4,3% manj prihodkov na zaposlenega kot leto poprej oz. 58.898 € (kar je komaj 52% vrednosti na ravni Slovenije). Podjetnikov dohodek na zaposlenega se je sicer izboljšal (na 3.306 €), vendar je to komaj 58 % povprečja podjetnikov v občini in le 60 % glede na raven Slovenije v tej panogi. Podjetniki v dejavnosti gostinstva so dosegli 9,1% prihodkov podjetnikov v občini in hkrati 6.340 tisoč € prihodkov, kar je za 17,7% več kot leto poprej. Tudi poslovni izid je višji, kar za 54% in je znašal 365 tisoč €, podjetniki pa so okrepili tudi sredstva. 13 Center za podjetništvo in turizem Krško 4 ANALIZA KAZALNIKOV ZA LETO 2013 V OBČINI KRŠKO 4.1 Nekateri kazalniki investiranja in financiranja v občini Krško Delež dolgoročnih sredstev v sredstvih v gospodarskih družbah v Občini Krško se skozi leta zmanjšuje. V letu 2013 se je tako izenačil z vrednostjo na nivoju Slovenije (62,4%). Ta kazalnik se na nacionalnem nivoju skozi leta zmanjšuje tudi pri samostojnih podjetnikih, med tem ko se je v občini Krško celo nekoliko povišal (v letu 2013 na 51,3%). Vrednost kazalnika delež finančnih naložb v sredstvih za gospodarske družbe je v občini Krško že leta nazaj vedno višja (v letu 2013 se je ta kazalnik še povečal na 32,9% kot na ravni Slovenije (kjer se je zmanjšal na 23,2%). To kaže na to, da je v primerjavi z državno ravnijo v občini Krško še vedno večji delež tistih sredstev družb, ki sodelujejo pri nastajanju prihodkov od financiranja kot na ravni Slovenije. Kazalnik delež obveznosti v virih sredstev ostaja v letu 2013 za gospodarske družbe na približno isti ravni kot leto poprej (34,2%) in je kot vsa leta veliko manjši kot je povprečje za Slovenijo (60,0%), kar kaže na relativno majhno tveganje za naložbe upnikov. To stanje je prisotno že nekaj let in nakazuje konservativnost gospodarstvenikov v občini Krško. To se v dobi recesije izkaže po eni strani kot zelo dobro, po drugi pa kaže na še vedno majhno pripravljenost za prevzemanje odgovornosti tveganja za vlaganja v razvoj novih produktov. Razmerje med nekaterimi kazalniki investiranja in financiranja med občino Krško in ravnijo Slovenije za obravnavano obdobje prikazuje spodnji graf. Graf 4.1.1: Kazalniki investiranja in financiranja za gospodarske družbe in samostojne podjetnike v občini Krško in na ravni Slovenije Kazalniki investiranja in financiranja - primerjava občina Krško in Slovenija z obdobju 2007- 2013 (v %) 80 Delež dolgoročnih sredstev v sredstvih, v % - g.d, Krško 70 Delež dolgoročnih sredstev v sredstvih, v % - g.d., SLO 60 Delež obveznosti v virih sredstev, v %, g.d. SLO Delež dolgoročnih sredstev v sredstvih, v % - s.p.,SLO 50 Delež dolgoročnih sredstev v sredstvih, v % - s.p., Krško 40 Delež obveznosti v virih sredstev, v % - g.d., Krško Delež finančnih naložb v sredstvih, v % - g.d., Krško 30 Delež finančnih naložb v sredstvih, v %, g.d., SLO 20 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Vir: AJPES, FI-PO, maj 2014 14 Center za podjetništvo in turizem Krško 4.2 Nekateri kazalniki plačilne sposobnosti in donosnosti v letu 2013 Vrednost kazalnika dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev in zalog za gospodarske družbe kot indikatorja plačilne sposobnosti se za občino Krško skozi leta nekoliko povečuje (v letu 2013 na 1,11) in je že vseskozi tudi nad 1 (kar je dobro, saj to pomeni, da so v glavnem dolgoročna sredstva, vključno z zalogami, dolgoročno financirana), med tem ko na ravni Slovenije že nekaj let ni tako - vrednost kazalnika je tudi v letu 2013 še vedno pod 1 (0,92). Kratkoročni koeficient likvidnosti kaže financiranje kratkoročnih sredstev iz kratkoročnih obveznosti do virov sredstev. V občini Krško se je vrednost tega kazalnika za gospodarske družbe precej zvišala (na 1,57) in pomeni, da gospodarske družbe kratkoročna sredstva financirajo tudi dolgoročno. Že leta nazaj je vrednost tega kazalnika ugodnejša kot na ravni Slovenije (ki znaša komaj 1,10) in kaže na boljšo plačilno sposobnost gospodarskih družb v obravnavani občini kot na državi ravni. Nekateri kazalniki plačilne sposobnosti za gospodarske družbe so razvidni iz spodnjega grafa – v glavnem so ti kazalniki za gospodarske družbe v občini Krško v povprečju bolj ugodni kot pa na ravni Slovenije. Graf 4.2.1: Kazalniki plačilne sposobnosti gospodarskih družb v obdobju 2007 – 2013 v občini Krško in na ravni Slovenije Kazalniki plačilne sposobnosti v obdobju 2007 - 2013 1,75 Kratkoročni koeficient likvidnosti g.d., Krško 1,55 1,35 Pospešeni koeficient likvidnosti g.d, Krško 1,15 Kratkoročni koeficient likvidnosti g.d., SLO Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev in zalog - g.d., Krško 0,95 Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev in zalog - g.d., SLO Pospešeni koeficient likvidnosti g.d, SLO 0,75 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Vir: AJPES, FI-PO, maj 2014 15 Center za podjetništvo in turizem Krško Pospešeni koeficient likvidnosti kaže, ali so najlikvidnejša sredstva financirana s kratkoročnimi viri sredstev. Kot je razvidno iz zgornjega grafa, je že več let vrednost tega kazalnika za gospodarske družbe v občini Krško nad 1 (v letu 2013 se je zvišal celo na 1,31) in kaže na to, da gospodarska družba vse zaloge financira dolgoročno. Vrednost tega kazalnika je na ravni Slovenije tudi v letu 2013 veliko bolj neugodna, pod 1 (0,83), kar kaže na slabšo sposobnost gospodarskih družb za poravnavo kratkoročnih obveznosti brez poseganja v zaloge. Gibanje kazalnika donosnosti za samostojne podjetnike in gospodarske družbe v občini je razvidno iz Grafa 4.2.2. V lanskem letu je celotna gospodarnost gospodarskih družb v občini tudi v letu 2013 ostala nad 1 (1,02), in je (tako kot že nekaj let) nekoliko višja kot na ravni Slovenije (1,01) – čeprav mnogo nižja kot pred letom 2010. Zanimivo pa se je kazalnik gospodarnosti pri samostojnih podjetnikih v letu 2013 zvišal glede na prejšnja leta (kljub nekaterim negativnim trendom pri ostalih kazalnikih) in se približal kazalniku na ravni Slovenije, vendar je v letu 2013 ostal na tej ravni, med tem ko se je na ravni Slovenije v tem letu nekoliko izboljšal. Kot kaže graf ostaja gospodarnost podjetnikov v občini Krško še vedno pod ravnijo samostojnih podjetnikov na ravni Slovenije. Graf 4.2.2: Gibanje kazalnika donosnosti v obdobju 2007 – 2013 v občini Krško in na ravni Slovenije Gibanje kazalnika donosnosti v obdobju 2007 - 2013 - primerjava Občina Krško - Slovenija 1,1 1,09 1,08 1,07 Celotna gospodarnost - s.p., SLO 1,06 Celotna gospodarnost - s.p., Krško 1,05 1,04 1,03 Celotna gospodarnost - g.d., Krško 1,02 1,01 Celotna gospodarnost - g.d., SLO 1 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Vir: AJPES, FI-PO, maj 2014 4.3 Nekateri kazalniki produktivnosti in dohodkovnosti v letu 2013 Kazalnik čista donosnost sredstev kaže, kako uspešno je bilo poslovodstvo pri upravljanju sredstev. Kazalnik za gospodarske družbe ima po letu 2013 neugoden trend, saj se skozi 16 Center za podjetništvo in turizem Krško leta zmanjšuje (v letu 2013 znaša 0,017), vendar pa je še vedno precej višji kot na nivoju Slovenije, ki se je zmanjšal na 0,002. Omenjeni kazalnik za samostojne podjetnike je na približni isti ravno tako v občini Krško kot na ravni Slovenije. Kazalnik čista donosnost kapitala pojasnjuje, kako uspešno upravlja poslovodstvo s premoženjem lastnikov, obenem pa je kazalnik odvisen od sestave virov financiranja sredstev. Gospodarske družbe v občini Krško so v letu 2012 sicer dosegle nekoliko višji dobiček na vloženi kapital (0,034) kot predhodno leto, vendar je v letu 2013 ta kazalnik zopet nižji, kljub temu pa še vedno veliko več kot na nivoju Slovenije (0,005), kot že nekaj let poprej. Kazalnik čisti poslovni izid na zaposlenca se je na nivoju Slovenije že v letu 2012 znižal na 764 €, v letu 2013 pa znaša komaj 397 €. Ta kazalnik se je v občini Krško v letu 2012 zopet zvišal in sicer kar za 72% glede na predhodno leto, vendar se je v letu 2013 zopet zmanjšal na 7.226 €, kar je še vedno krepko nad povprečjem v Sloveniji. Pri razlagi tega kazalnika je potrebno upoštevati posebnosti v občini glede panoge energetike v občini. Pri kazalniku podjetnikov dohodek je slika ravno obrnjena, saj je ta kazalnik v občini Krško vseskozi veliko nižji od povprečja v Sloveniji. Čeprav je trend tega kazalnika pozitiven (po letu 2009 se vseskozi zvišuje in sledi povprečnemu na državni ravni), je še vedno zelo nizek; v letu 2013 dosega le še 70 % povprečnega podjetnikovega dohodka v Sloveniji (ki je znašal 7.533 €). Glede povprečne mesečne plače na zaposlenca pri gospodarskih družbah pa je razmerje občina – država že vsa leta ravno obrnjeno. Povprečna mesečna plača na zaposlenca v občini ostaja sicer na istem nivoju kot predhodno leto in je znašala 1.732 €, kar presega raven na nivoju Slovenije za cca. 19% (1.461 €) , vendar je tudi tukaj potrebno upoštevati posebnosti glede panoge energetike. Spodnji graf prikazuje primerjavo nekaterih kazalnikov produktivnosti in dohodkovnosti na nivoju Slovenije in za občino Krško. 17 Center za podjetništvo in turizem Krško Graf 4.3.1.: Kazalniki produktivnosti in dohodkovnosti za gospodarske družbe in podjetnike v obdobju 2007 – 2013 v občini Krško in na ravni Slovenije samostojne Kazalniki produktivnosti in dohodkovnosti v obdobju 2007 - 2013 - občina Krško in Slovenija 18.000 16.000 14.000 12.000 10.000 Čisti poslovni izid na zaposlenca za g.d. - Krško 8.000 Podjetnikov dohodek v € SLO Podjetnikov dohodek v € Krško 6.000 4.000 Povprečna mesečna plača na zaposlenca, v €- g.d., Krško Povprečna mesečna plača na zaposlenca, v €- g.d., SLO 2.000 Čisti poslovni izid na zaposlenca za g.d. - SLO 0 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 -2.000 Vir: AJPES, FI-PO 4.4 Dodana vrednost in posebnosti poslovanja gospodarskih družb v občini Krško v letu 2013 Temeljno merilo gospodarske aktivnosti in uspeha je dodana vrednost kot osnovni ekonomski indikator in pomeni vsebinsko novo ustvarjeno vrednost, ki so jo gospodarske družbe proizvedle v enem letu. Neto dodana vrednost na zaposlenega za gospodarske družbe je v občini Krško v letu 2013 je ostala na približno isti ravni kot leto poprej, znašala je 58.940 in presega povprečje dodane vrednosti na ravni Slovenije kar za 51% (ki je znašala 39.011 €). Vendar pa v občini 56,7% (oz. 53,7 % v letu 2012) celotne dodane vrednosti ustvarijo gospodarske družbe, katerih dejavnost se nanaša na energetiko5. Če izvzamemo prej navedene dejavnosti iz izračuna dodane vrednosti, potem dobimo bolj realno sliko aktivnosti družb in s tem tudi stanje gospodarstva v občini, saj je potem dodana vrednost v občini samo 108 mio (prejšnje 5 (Zaradi popolnejše informacije so k podatkom dejavnosti D Oskrba z el., plinom in paro dodani tudi podatki družbe s področja energetske dejavnosti, katere glavna dejavnost je dejavnost holdingov (64.200 Dejavnost holdingov – družbe) 18 Center za podjetništvo in turizem Krško leto 118 mio) oz. 32.719 € na zaposlenega in predstavlja le 55,5% povprečne neto vrednosti na zaposlenega v občini oz. le 84 % povprečne dodane vrednosti na zaposlenega v Sloveniji, kar je manj kot prejšnje leto (90%), kaže pa na prevladujočo vlogo energetskega sektorja. Zgoraj upoštevane družbe so zaposlovale le 22 % vseh zaposlenih v gospodarskih družbah občine Krško oz. hkrati le 8,7 % aktivnega prebivalstva v občini. Najbolj izstopa gospodarska družba GEN energija d.o.o., ki ima dodano vrednost na zaposlenega sicer za 8% nižjo kot leto poprej, vendar tudi letu 2013 ekstremno visoko (445 tisoč €). Število zaposlenih v gospodarskih družbah se je v obdobju 2009 do 2011 zmanjševalo, v letu 2012 precej povečalo, vendar v lanskem letu zopet zmanjšalo za 1,8% oz. na 4.261 oseb6. Nekateri kazalniki že prej omenjenih gospodarskih družb in povprečnih kazalnikov v občini Krško so razvidni iz spodnje tabele. Tabela 4.4.1: Primerjava kazalnikov nekaterih gospodarskih družb glede na povprečje v državi in občini Krško za leto 2013 Kazalniki Gospodarske družbe Slovenija Celotna gospodarnost Dodana vrednost na zaposlenca Čisti poslovni izid na zaposlenega Povprečna mesečna plača na zaposlenca Gospodarske Nuklearna družbe Termoelektr. elektrarna Občine Brestanica Krško GEN-i Krško d.o.o. d.o.o. d.o.o. GENenergija d.o.o. 1,01 1,02 1,09 1,00 1,01 1,11 39.011 58.940 83.847 153.017 97.961 445.270 397 7.226 10.590 433 41.328 312.524 1.461 1.732 2.590 3.008 3.680 3.704 VIR: AJPES, FI-PO, maj 2014 Iz prikazanih podatkov v zgornji tabeli je razvidno, da tako glede na povprečje kazalnikov v občini Krško kot na državni ravni tudi za leto 2013 posebej izstopa družba GEN-energija d.o.o. predvsem pri dodani vrednosti na zaposlenca ter pri čistem poslovnem izidu na zaposlenca. Glede na prikazane kazalce izstopajo že omenjene gospodarske družbe predvsem v pozitivnem smislu v povprečni donosnosti gospodarstva, obenem pa imajo ti rezultati negativen vpliv na višino sredstev, ki jih država daje za regionalni razvoj. Omenjena dejstva posledično prikazujejo popačenost povprečne slike kazalnikov ekonomske učinkovitosti gospodarstva v občini Krško. To je potrebno upoštevati pri razlagi kazalcev gospodarskih družb v občini. 4.5 Investicijska aktivnost gospodarstva v občini Krško Gibanje investicij na nivoju Slovenije kaže na dokaj enakomerno rast (predvsem v letih 2005 do 2007) tako v gradbene objekte in prostore kot v stroje in opremo ter prometna sredstva. Na nacionalnem nivoju so se v letu 2012 najbolj zmanjšale bruto investicije v gradbene objekte in izboljšave zemljišč, prav tako tudi v občini Krško, kar za 30%. 6 Vir podatkov: Letna poročila za tekoče leto, FI-PO AJPES 19 Center za podjetništvo in turizem Krško Gibanje bruto investicij v občini Krško je razvidno iz Grafa 4.5.1 in je bilo povsem drugačno: po obdobju stagnacije (od l. 2005 do l. 2007) se je izboljšalo, vrednost bruto investicij je v l. 2010 že dosegala vrednosti iz letu 2003. Do leta 2011 se je kazal trend rasti (v letu 2011 za 13% več kot leto poprej), žal pa je bil v letu 2012 zaznati kar 15 % padec bruto investicij glede na leto poprej. V strukturi investicij je bil največji padec pri investicijah v gradbene objekte in opremljanje zemljišč (kar za 30%), med tem ko so se investicije v stroje, opremo ter prometna sredstva celo nekoliko povečala. 7 Podatki za leto 2013 v času izdelave analize žal še niso dostopni. Graf 4.5.1: Gibanje investicij po skupinah osnovnih sredstev v letih 2002 do 2012 v občini Krško (v 1000 EUR) Vir: SURS Graf 4.5.2 prikazuje strukturo gibanja bruto investicij po namenu investiranja v občini Krško. V letu 2010 so se zelo povečale investicije v nove zmogljivosti, v letu 2011 pa je slika obrnjena. Kar za 44% so se glede na prejšnje leto povečale investicije v rekonstrukcijo, posodobitev, dograditev in razširitev. Nasprotno so se zadnje omenjene investicije na nivoju Slovenije zmanjšale za 8%, investicije v nove zmogljivosti pa za 15% - za enak odstotek so se slednje zmanjšale tudi v občini Krško.8 Podatki za leto 2013 v času izdelave analize niso znani. 7 8 Vir: Statistični urad Republike Slovenije Vir: Statistični urad Republike Slovenije 20 Center za podjetništvo in turizem Krško Graf 4.5.2 : Gibanje investicij po namenu investiranja v letih 2004 do 2011 v občini Krško (v 1000 €) Vir: SURS Eden izmed kazalcev inovacijske dejavnosti v občini so patentne prijave. Po letu 1993, ko je bila v občini precej razvita kovinska industrija, je do leta 2010 zaznati precejšnji upad patentnih prijav. Število nacionalnih prijav, ki so jih vložili domači prijavitelji, se je v letu 2010 zvišala za 17 % glede na leto 2009, v primerjavi z letom 2008 pa kar za 43 %. Delni razlog za porast v tem letu so najverjetneje ukrepi, ki jih je sprejela država za spodbujanje inovativnosti. Žal zaradi kadrovske osiromašenosti kljub pisnim prošnjam ni bilo možno pridobiti ažuriranih podatkov za leto 2013 s strani Urada za intelektualno lastnino. 5 AKTIVNO PREBIVALSTVO, POVPRAŠEVANJE PO DELU IN GIBANJE BREZPOSELNOSTI V OBČINI KRŠKO Tudi v letu 2013 so se negativna gibanja brezposelnosti nadaljevala, saj se gospodarska kriza še ni umirila. Z 12. aprilom je začel veljati zakonodaja, po kateri prijave potreb po delavcih niso več obvezne. Kljub temu pa struktura sporočenih delovnih mest po dejavnostih daje neko sliko stanja v občini oz. regiji. Tako na regionalni kot na občinski ravni se je zelo zmanjšalo povpraševanje po delu, najbolj s področja trgovine, gradbeništva in dejavnosti izobraževanja. Na Krškem uradu za delo je bil tudi v letu 2013 najvišji delež tistih prostih delovnih mest, za katera ni zahtevana izobrazba (36,7%). V regiji pa so delodajalci najbolj povpraševali po delavcih z nižjo in srednje poklicno izobrazbo. Kot na državni ravni so tudi v regiji prisotna strukturna neskladja - še vedno se kaže primanjkljaj visoko usposobljenega kadra nekaterih tehnično naravoslovnih usmeritev. 21 Center za podjetništvo in turizem Krško Analiza značilnih skupin registriranih brezposelnih oseb oz. njihova struktura v decembru 2013 pokaže nekaj značilnih gibanj. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila konec leta 2013 v občini Krško še vedno zelo visoka, 16,6 %, in na približno enaki ravni kot leto poprej. Konec leta 2009 je bila blizu republiške in je znašala le 11,7%. To je precej nad republiško stopnjo registrirane brezposelnosti, ki je naraščala že od 2009 (11,8%) in konec leta 2013 znašala 13,5 %. Razloge v porastu brezposelnosti v zadnjih letih je iskati v nadpovprečnem prilivu oseb v evidence brezposelnih, ki so ga sprožile neugodne gospodarske razmere. Priliv v evidenco brezposelnih je bil v letu 2013 nekoliko manjši (za 5,9%) kot leto pred tem: na novo se je na krškem uradu prijavilo kar 1.597 oseb. Največji delež (kar 54,3%) novo prijavljenih je bil zaradi izteka zaposlitve za določen čas. Povečal pa se je (kar za 25,7%) tudi delež iskalcev prve zaposlitve na 19,3%, ki je tudi višji od regijskega povprečja. Konec leta 2013 je bilo prijavljenih 2.125 oseb (ali 43% v regiji oz. celo za 3 % manj kot predhodno leto). Nekoliko manj kot prejšnje leto je bilo prijavljenih takšnih, ki so izgubili delo zaradi ukinitve delovnih mest ali stečajev podjetij, 20 % ali 425 oseb. Če izvzamemo občino Kostanjevica na Krki je bilo iz občine Krško prijavljenih 2037 oseb (kar je 28 oseb manj kot leto poprej). Delež tistih brezposelnih, ki imajo OŠ ali manj je na Uradu za delo Krško (v nadaljevanju UD Krško) kar 37,7 % (oz. znatno višji od regionalnega, ki znaša 30,8 %). Precej nižji od regionalnega pa je delež tistih, ki imajo nižje in srednje poklicno izobrazbo (28,2 %) ter srednje strokovno oz. splošno izobrazbo (22,4%). Delež žensk se je povečal na 46,4 %. Med iskalci prve zaposlitve je bilo konec leta 2013 na UD Krško prijavljenih 18,5% vseh brezposelnih (leto poprej 14,6%), visok delež predstavljajo tudi dolgotrajno brezposelni, katerih delež se je še povečal na 52,5% (oz. 1.116 oseb) in trajno presežni delavci in stečajniki, katerih delež se je celo nekoliko znižal, na 20,0% (v letu 2012 je ta delež znašal 24,0%). Osebe brez izobrazbe (I. stopnja) so bile dec. 2013 v Posavju še vedno najbolj zastopane v krškem uradu za delo (kar 37,7 %). Druga velika skupina prijavljenih brezposelnih oseb so bile tisti s srednjo poklicno šolo (28,2 %), z 22,4 % jim sledijo tisti s V. stopnjo izobrazbe. Delež žensk med brezposelnimi je na krškem uradu za delo je decembra 2013 znašal 46,4%, kar je za 76 več kot več kot leto poprej, kar je sicer nižje od regijskega povprečja. V letu 2013 je bil najvišji delež mladih (starih do 25 let) v Posavju prijavljenih na UD Krško (11,5% vseh brezposelnih oz. kar 44% v regiji), še vedno je največ (26,7% ) brezposelnih starejših, med 50-59 let. Dobra polovica prijavljenih brezposelnih oseb je brez zaposlitve že nad 1 leto. Spodbudno je, da je bilo v letu 2013 na UD Krško kar 1.099 registriranih brezposelnih oseb vključenih v zaposlitev (kar je kar za četrtino več zaposlitev kot leto poprej) hkrati pa še vedno največ v Posavju, saj to predstavlja kar 45% celotnega odliva v zaposlitve v regiji. 22 Center za podjetništvo in turizem Krško V Območni službi Sevnica je bilo v program Pomoč pri samozaposlitvi vključeno 207 oseb, v program Subvencija za samozaposlitev pa 150 oseb. Slednjih je kar za 64% več kot leto poprej, kar lahko delno pripišemo tudi dejstvu, da se jih je v naši regiji precej odločilo za samozaposlitev, ker niso imeli druge možnosti, da bi se zaposlili.9 Graf 2.2.1: Ukrepi politike zaposlovanja v letih 2012 in 2013 v UD Krško (novo sklenjene pogodbe) Ukrepi politike zaposlovanja v UD Krško v l. 2012 in 2013 - novo sklenjene pogod. 160 140 120 100 80 60 40 20 0 Vir: interni podatki Zavoda za zaposlovanje, OS Sevnica Na podlagi evidence Zavoda za zaposlovanje, OS Sevnica je bilo na Uradu za delo v Krškem v programe Aktivne politike zaposlovanja na novo vključenih 692 oseb, kar je precej več kot predhodno leto (kar za 46% več). Kot je razvidno iz zgornjega grafa, je bilo največ sklenjenih pogodb za usposabljanje na delovnem mestu (139 oseb) ter institucionalno usposabljanje (114 oseb), v nasprotju z predhodnim letom se je zelo malo oseb vključilo v program Prvi izziv. V program javnih del se je vključilo 44 oseb, pogodb za subvencijo za samozaposlitev je sklenilo 63 oseb (od tega 39,6% žensk) oz. 42% vseh v regiji, kar je precej več kot leto poprej. 6 VSTOPNA TOČKA VEM Center za podjetništvo in turizem kot institucija podpornega okolja med drugim izvaja tudi aktivnosti točke VEM. V letu 2007 so se na Vstopni točki VEM Krško začele izvajati storitve za samostojne podjetnike: registracije, spremembe in izbrisi, v letu 2008 pa so se aktivnosti razširile tudi za družbe z omejeno odgovornostjo. Poleg samih registracij, izbrisov in sprememb se v okviru vstopne točke VEM izvede približno 50-60 svetovanj mesečno, tako obstoječim kot tudi 9 Vir: Poročilo o izvajanju ukrepa samozaposlovanja v obdobju od leta 2007 do 2013, Zavod RS za zaposlovanje 23 Center za podjetništvo in turizem Krško potencialnim podjetnikom. Skupaj je bilo organizirano 11 tematskih delavnic ter 5 informacijskih delavnic za spodbujanje podjetništva, v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje pa še 8 večdnevnih (3. oz. 5 dni) delavnic »Priprava na samozaposlitev« za potencialne podjetnike. Do konca decembra 2013 je bilo izvedenih 262 postopkov registracij in sprememb samostojnih podjetnikov in družb z omejeno odgovornostjo preko spletne aplikacije eVEM, kar je za 26 % več kot prejšnje leto in tudi v tem letu je bilo največ postopkov (kar 90%) izvedenih za samostojne podjetnike. Iz občine Krško je nekaj podjetij pridobilo nepovratna finančna sredstva iz razpisov, ki jih je razpisal Slovenski podjetniški sklad Maribor: v preteklih letih (2007-2008) največ za nakup nove tehnološke opreme, za sofinanciranje zagona inovativnih in inkubiranih podjetij v subjektih inovativnega okolja ter nekaj podjetij za garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere. Za ostale vire financiranja je težko reči, koliko so bila podjetja uspešna, saj transparentnost odobrenih vlog pri ostalih institucijah (MG, MVZT, Ministrstvo za kmetijstvo…) ni zagotovljena oz. evidenca ni ažurna. Na podlagi internih podatkov Občine Krško10 je v okviru razpisa za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Krško za leto 2013 prispelo 52 vlog (9 vlog manj kot leto poprej), od tega kar 38 vlog za ukrep A – investicije in 10 vlog za ukrep D – izobraževanje. Porabljena so bila vsa razpisana sredstva (118 tisoč € za celotni javni razpis, od tega največ za investicije (89% vseh porabljenih sredstev). Preostanek sredstev je bil porabljen predvsem za subvencioniranje izobraževanja ter za promocijo izdelkov in storitev na sejmih in razstavah. Glede na to, da je zopet zmanjkalo sredstev kar za 44%, (v letu 2012 kar za 62% , v letu 2011 za 43 %), bi bilo smiselno povečati obseg razpisanih sredstev in da bi bilo nekaj sredstev namenjenih tudi spodbujanju inovacij in zagonu novih podjetij, temelječih na inovacijah. Država in občina morata še naprej spodbujati inovativnost v obliki svetovanja podpornih institucij, povezovanju institucij znanja s podjetji ter z direktnimi podporami malim in srednjem podjetjem za razvoj inovativnih proizvodov, tehnologij in storitev. Pripravila: Karmen Levak Center za podjetništvo in turizem Krško Franc Češnovar direktor 10 Vir: Interni podatki Občine Krško, Gospodarski oddelek 24 Center za podjetništvo in turizem Krško 7 VIRI 1. http://www.ajpes.si/prs/, junij 2014. 2. http://www.ajpes.si/fipo/, junij 2014 3. Www.bonitete.si, junij 2014. 4. Www.stat.si, junij 2014. 5. Informacija o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov v Spodnjeposavski regiji v letu 2013, AJPES, Krško, junij 2014. 6. Informacija o poslovanju gospodarskih družb in zadrug v Spodnjeposavski regiji v letu 2013, AJPES, Krško, junij 2014. 7. Interni podatki Zavoda RS za zaposlovanje, Območna služba Sevnica, Sevnica, 8. Poročilo o razvoju 2014, UMAR 9. Zavod za zaposlovanje, OS Sevnica: letno poročilo za 2013 10. Regijski kazalniki gospodarjenja Posavje 2013, GZS, Območna zbornica Posavje, Krško. 11. Interno gradivo in poročilo CPT Krško 12. http://www.ess.gov.si/trg_dela/trg_dela_v_stevilkah/registrirana_brezposelnost#Občine, 13.6.2014 25
© Copyright 2024