ureditev oskrbe prebivalstva s pitno vodo slovenske istre in
doc. dr. A. KRYŽANOWSKI, I. ŽIGON - 64 SUŠA, SUŠA, SUŠA doc. dr. Andrej KRYŽANOWSKI * Ivan ŽIGON** UREDITEV OSKRBE PREBIVALSTVA S PITNO VODO SLOVENSKE ISTRE IN ZALEDNEGA KRAŠKEGA OBMOČJA 1 OPIS PROBLEMATIKE 8.000 7.000 Rižana Istrski vodovod Kraški vodovod Vodarna Sečovlje 8,000,000 7,000,000 6.000 6,000,000 Prim anjkljaj [m 3 ] mesečne količine vode [1.000 m3] Območje slovenske Istre velja za vododeficitarno, podobno kot praktično celotno Sredozemlje. Z naraščajočimi potrebami po pitni vodi zaradi povečevanja števila prebivalstva in razvoja turizma postaja problem zagotavljanja zadostnih količin pitne vode vedno bolj pereč. Glavni vodni vir v slovenski Istri predstavlja reka Rižana, ki se napaja iz kraškega zaledja in je celoletno gledano sorazmerno dovolj vodnata. V poletnem času, ko so potrebe po vodi največje, pa presahne. Slovenska Istra je zaradi pomanjkanja lastnih vodnih virov že dolga desetletja vezana na dobavo vode iz oddaljenih virov (od leta 1970 Gradole – Istrski vodovod, od 1994 Klariči – Kraški vodovod). Iz teh virov se v kritičnih razmerah in ob največji porabi zagotavlja celo do dve tretjini potrebne vode (slika 1). Razpoložljive količine vode so ob dolgih sušah tudi na teh virih omejene, zato v kriznih razmerah oskrba s pitno vodo slovenske Istre nikakor ni zanesljiva. Glede na pričakovane trende rasti porabe je bil na osnovi podatkovnega niza povprečnih mesečnih pretokov reke Rižane od leta 1968 do 2005 določen primanjkljaj v obdobju konične porabe vode (junij–september) v ciljnem letu 2062. Iz slike 2 je razvidno, da bi vodni vir Rižana pokrival predvideno porabo v poletnem času le 4 leta znotraj obravnavanega obdobja. Več kot 70% trajanja obdobja (27 let) bi primanjkljaj Rižane presegal 1hm3 vode in če upoštevamo razmere v sušnem letu 2003, bi znašal primanjkljaj 6,9hm3. 5.000 4.000 3.000 5,000,000 4,000,000 3,000,000 2,000,000 2.000 1,000,000 1.000 0 20 11 20 12 20 09 20 10 20 07 20 08 20 05 20 06 20 03 20 04 20 01 20 02 8 19 99 20 00 19 97 19 98 0 18 28 38 Podatkovni niz 1968-2005 Slika 1. Vodni viri za oskrbo s pitno vodo v Slika 2. Primanjkljaj vodnega vira Rižana glede slovenski Istri v obdobju 1997- okt. 2012 na predvideno porabo v 2062 (Brilly, 2008) 2 OPIS RAZMER V LETU 2012 Sušno obdobje v preteklem hidrološkem letu se je začelo že v oktobru 2011, kar je posledično povzročilo zelo nizke izdatnosti izvira Rižane, ki so bili bistveno nižji kot v letih 2010 in 2011 (slika 3). Prvi nižek izdatnosti je bil zabeležen v februarju, ko je izdatnost izvira Rižane dosegala le 340 l/s. Ob odjemu 172 l/s za vodo oskrbo je pretok v strugi Rižane dosegal zgolj 168 l/s, kar je za zimsko obdobje izjemno nizko. Sušne razmere so se nadaljevale in v aprilu je bil dosežen drugi nižek izdatnosti v letu, ko je bila izdatnost izvira Rižane še nižja (334 l/s). Glede na očiten trend upadanja izdatnosti izvira in neugodne prognostične razmere pred prihajajočo turistično sezono se je upravljavec vodovodnega sistema, Rižanski vodovod odločil, da začasno usposobi vodni izvir Gabrijeli, ki ne obratuje že od leta 2002. V vodarni Sečovlje je bila pred poletno sezono vgrajena * doc. dr. Andrej KRYŽANOWSKI, univ. dipl. inž. gradb., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2, 1000 Ljubljana, **Ivan ŽIGON, univ. dipl. inž. gradb., Rižanski vodovod Koper, Ulica 15. maja 13, 6000 Koper 23. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2012 doc. dr. A. KRYŽANOWSKI, I. ŽIGON - 65 SUŠA, SUŠA, SUŠA manjša enota ultrafiltracije zmogljivosti 40l/s za prečiščevanje surove vode izvira Gabrijeli, kar je v poletni sezoni pomembno pripomoglo k zagotavljanju vsakodnevnih nujno potrebnih količin pitne vode. 30.000 2010 25.000 20.000 15.000 2011 2012 mesečne količine vode [1.000 m3] 35.000 3 d n evne ko ličin e vo de [m /d an ] Tretje obdobje najnižjih izdatnosti izvira Rižane se je pojavilo v drugi polovici junija in je sovpadlo s turistično sezono, v času najvišje porabe vode. Trend usihanja izvira Rižana se je zaradi sušnih razmer nadaljeval skozi celotno poletje in turistično sezono. V juniju je prišlo do drastičnega poslabšanja razmer, ki se je končalo s popolno presahnitvijo izvira v začetku julija. V juliju in avgustu je bil izvir suh, v obratovanje so bila vključena vodnjaška črpališča Tonaži in Podračje z odjemom podtalnice za izvirom Rižane. Izdatnost črpanja je bila vseskozi poletne sezone v upadanju: v začetku julija je izdatnost črpanja padla pod 300 l/s, v zadnji tretjini meseca pod 280 l/s in v začetku avgusta celo na 235 l/s. Pri tem je bil možen odjem za vodooskrbo le še 130 l/s (11.200 m3/dan), preostali pretok pa je predstavljal zahtevo za ekološko sprejemljiv pretok (min 100l/s) v strugi Rižane. Povprečni delež vodnih količin iz izvira Rižane je v juliju in avgustu znašal okoli 40%, ki pa je dnevno nihal. Pri maksimalni dnevni porabi v tem obdobju, ki je znašala 32.262 m3/dan je bilo iz vodnega vira Rižane možno zagotoviti samo 34% potrebne vode. Preostale količine so bile zagotovljene z nakupom vode iz Kraškega vodovoda (dobrih 30%) in Istarskega vodovoda iz Gradol in Slušnice (21,5% julija in 15,6% avgusta). Na račun aktivacije črpališča Gabrijeli se je potreba po uvozu manjkajočih količin zmanjšala v juliju za 5,3% in v avgustu 12,3%. V septembru so se razmere pri dobavi normalizirale, ker se je zmanjšala tudi končna poraba: izvir Rižana je pokrival 65%, preostali deleži pa uvoz v višini 25% in slabih 10% količine iz izvira Gabrijeli (slika 4). 1.200 Skupaj 1.000 Rižana Istrski vodovod Kraški vodovod 800 Vodarna Sečovlje 600 400 10.000 200 5.000 Se pt em be r Av gu st Ju lij Ju ni j aj M Ap ril ar ec M Fe br ua r JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Ja nu ar 0 0 Slika 3. Dnevna izraba vodnega vira Rižana v Slika 4. Vodni viri za oskrbo s pitno vodo v obdobju 2010 – sept. 2012 slovenski Istri v letu 2012 Glede na kritične razmere, ki so nastale pri oskrbi s pitno vodo, je bilo v juliju in avgustu potrebno uvesti omejitve porabe pitne vode. Te so veljale za zalivanje, pranje ulic in javnih površin, pranje avtomobilov, tuširanje na plažah. Omejitve so se spoštovale, tako pri individualnih porabnikih, kot tudi pri podjetjih (komunalna podjetja so uporabljala razpoložljivo vodo iz vodnjakov, hoteli so na plaže dovažali vodo iz drugih vodovodnih sistemov), na splošno pa se je tudi sicer upoštevala varčna raba pitne vode. S tem so bili doseženi prihranki pri dnevni porabi vode od 10 do 15%. Ob istočasno zelo poostrenem nadzoru obratovanja in upravljanja vodovodnega sistema s strani Rižanskega vodovoda je tako, kljub kritičnim razmeram in vsakodnevnim primanjkljajem vode v dolgem obdobju, ki je poleg hude suše in vročine vključevalo tudi glavno turistično sezono, uspelo doseči glavni cilj - stabilno oskrbo s pitno vodo brez redukcij dobave. Te bi bile za življenje in delo zelo obremenjujoče, nastala pa bi tudi velika gospodarska škoda. Vodovodni sistem Rižanskega vodovoda je v letu 2012 več mesecev obratoval v kritičnih razmerah, s primanjkljaji vode kljub aktiviranju vseh razpoložljivih kapacitet. Režimi obratovanja so se neprestano spreminjali, sicer ponoči ne bi bilo mogoče doseči nujnega polnjenja vodohranov, podnevi pa razporejanja vodnih količin glede na konice in spreminjajočo porabo vode v posameznih oskrbnih conah. Posledično so se spreminjale tudi hidravlične razmere in obremenitve sistema (smeri pretokov, hitrosti, obratovalni tlaki). Nestacionarne obratovalne razmere v vodooskrbnem sistemu povzročajo bistveno večje verjetnosti nastopa okvar v sistemu in posledično večje motnje pri zagotavljanju nemotene oskrbe. V letošnjem letu je bilo v juliju in avgustu v primerjavi s preteklimi leti bistveno več okvar, kar se odraža tudi pri stroških popravil, ki so bili v avgustu kumulativno glede na celotno leto za 23 % višji kot leta 2011 in 46 % višji kot leta 2010. 23. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2012 doc. dr. A. KRYŽANOWSKI, I. ŽIGON - 66 SUŠA, SUŠA, SUŠA V kritičnih mesecih je zanesljivost oskrbe z vodo vezana na nakupe izven vodovodnega sistema Rižanskega vodovoda. Aktivacija vodarne v Sečovljah je začasne narave, ker še vedno niso rešena pravna razmerja glede uporabe vodnega vira, ki je še predmet postopka reševanja meje s Hrvaško. Dolgoročno na ta vodni vir zatorej ni mogoče računati. Kot se je v letošnjem letu izkazalo, dobava vode iz Hrvaške dolgoročno ni ustrezna rešitev. V kritičnih razmerah tudi Istrski vodovod s težavo zagotavlja normalno vodooskrbo zaradi lastnih naraščajočih potreb, kljub sorazmerno veliki akumulaciji Botonega. V letošnjem letu so se tudi v Hrvaški Istri soočali z drastičnimi omejitvami porabe vode. Zatorej tudi ni bilo mogoče z uvozom vode iz Hrvaške pokriti primanjkljaj pri dobavi, kot je bilo to običajno v preteklosti. Letošnje dobave vode iz Hrvaške v juliju in avgustu so bile za polovico manjše kot v preteklih sušnih letih (2003 ali 2007). Primanjkljaj količin vode je Rižanski vodovod v glavnem pokrival z nakupom večjih količin vode iz Kraškega vodovoda kot je bila praksa v preteklosti. Delež dobavljene vode v poletnem obdobju je znašal dobrih 30% vseh količin, kar je za 20% več, kot v istem obdobju v primerljivih sušnih letih 2003 in 2007 (slika 5). Na sliki 6 so kumulativno prikazani stroški nakupa vode iz drugih vodooskrbnih sistemov. Krivulja kumulativnih stroškov za obravnavano dolgoročno obdobje ima pretežno enakomeren naklon (na katerega poleg količine nakupljene vode vpliva tudi njena vsakokratna cena), letni stroški nakupov znašajo povprečno 1 mio EUR. To je cena, ki jo morajo plačevati porabniki v slovenski Istri, ker regija nima dovolj lastne vode. Poleg manjkajočih količin vode pa je potrebno zaradi stalne obratovalne pripravljenosti vodovodnih sistemov zagotavljati stalno vsaj minimalne pretoke po dolgih magistralnih vodovodih in to ne glede na pretoke Rižane, tudi ko je vode dovolj in neporabljena odteka v morje. Nakupi vode so torej stalnica vodooskrbe, ki zelo povečuje stroške dobave, nikakor pa s tem ni rešen problem dolgoročne oskrbe z vodnim virom v regiji, ki bi bil zanesljiv, varen in zagotavljal ustrezne količine vode ne glede na razmere. 3 REŠEVANJE PROBLEMATIKE DOLGOROČNE OSKRBE V REGIJI 1.600 Rižana Istrski vodovod Kraški vodovod Vodarna Sečovlje stroški nakupa [1.000 EUR] mesečne količine vode [1.000 m3] Projekt oskrbe z vodo v Istri in kraškem zaledju je bil zaradi pomembnosti, zahtevnosti in kompleksnosti problematike uvrščen med prioritetne naloge v programu izvajanja nacionalnih projektov državne infrastrukture, ki so predmet financiranja iz Kohezijskega sklada. Izhodišče reševanja je v izboru vodnega vira s katerim bo vodoskrba v regiji dolgoročno rešena. Vodni vir pa mora dolgoročno zagotavljati naraščajočim potrebam ter hkrati prevzeti vlogo rezervnega vodnega vira za vodooskrbne sisteme v regiji. Zaradi kompleksnosti problematike je bil celoten projekt oskrbe prebivalstva v slovenski Istri in zalednem kraškem območju organizacijsko razdeljen na zaključene delovne faze, v okviru katerih so potekale projektne aktivnosti in ključne odločitve v zvezi s projektom. 1.400 1.200 1.000 800 12.000 10.000 8.000 6.000 4.000 600 400 2.000 200 11 10 12 20 20 20 08 07 09 20 20 20 05 06 20 20 02 04 20 20 20 20 12 20 11 20 10 20 08 20 09 20 07 20 06 20 04 20 05 20 03 20 01 20 02 20 00 19 99 19 97 19 98 03 0 0 Slika 5. Vodni viri za oskrbo s pitno vodo v Slika 6. Stroški nakupa vode za oskrbo s pitno slovenski Istri v obdobju jul-avg za leta 1997- vodo v slovenski Istri v obdobju 2002-2012* 2012 (*leto 2012 do septembra) 3.1 PRIPRAVA PROJEKTA – FAZA 1 Projektne aktivnosti so bile pričete v letu 2001 z imenovanjem strokovnega sveta v okviru Ministrstva za okolje in prostor – MOP z nalogo, voditi in spremljati projektne aktivnosti s ciljem opredelitve vodnega vira, ki bo najustrezneje zagotavljal dolgoročnost pokrivanja potreb po pitni vodi v slovenski Istri in kraškem zaledju. Aktivnosti prve faze so potekale do pobude za začetek postopka umeščanja v 23. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2012 doc. dr. A. KRYŽANOWSKI, I. ŽIGON - 67 SUŠA, SUŠA, SUŠA prostor. V sklopu te projektne faze je bila izvedena primerjalna študija preveritve možnih vodnih virov v regiji (IEI, 2002), v kateri so bile analizirani vsi do takrat evidentirani možni vodni viri (slika 7): (1) Rižana z akumulacijo Kubed; (2) izvir Malni; (3) Reka z akumulacijama Klivnik in Mola; (4) Padež z akumulacijo; (5) Brestovica in (6) Reka z akumulacijo Padež. Na podlagi več kriterijske variantne analize (razvojne možnosti, tehnična izvedljivost, okolje in ekonomika), je bila najbolje ocenjena varianta Reke z akumulacijo Padež. Varianta je bila s strani projektnega sveta 25. okt. 2002 sprejeta kot rešitev, ki predstavlja največji možni kompromis med hidrotehničnimi in naravovarstvenimi pogoji in za katero se pripravijo nadaljnje projektne aktivnosti. Za izbrano varianto je bil pričet postopek umeščanja v prostor s pripravo državnega prostorskega načrta (6. okt. 2003). 3.2 IZVEDBA PROJEKTA – FAZA 2 Ta faza je obsegala aktivnosti priprave vse potrebne dokumentacije do pridobitve dovoljenja za gradnjo in potrditve vloge za sofinanciranje projekta iz Kohezijskega sklada. Upravljanje projektnih aktivnosti je bilo v pristojnosti MOP. Za spremljavo vseh projektnih aktivnosti in izvajanja strokovne podpore je minister imenoval strokovni svet za vodenje investicijskega projekta. Na izvedbeni ravni je bilo vodenje projekta podeljeno inženirju na projektu, ki je vodil in koordiniral delo izvajalcev na projektu. Za strokovno podporo pri evidentiranju in določitvi možnih vodnih virov v regiji je minister imenoval tudi posebno delovno skupino. Do zaključka pogodbe z inženirjem v decembru 2006 so bile izvedene naslednje aktivnosti: • v sklopu aktivnosti umeščanja v prostor je bila zaključena primerjalna študija variant (priprava DLN) ter pridobljeno pozitivno mnenje ustreznosti okoljskega poročila (postopek CPVO) • v sklopu izdelave projektne dokumentacije je bila zaključena faza izdelave idejne zasnove – IDZ s potrditvijo tehničnih zasnov s strani strokovnega sveta MOP. V potrjeni tehnični zasnovi je kot najustreznejša predlagana varianta z akumulacijo Suhorica, z možnostjo odvzema vode iz reke Reke za zagotovitev varnosti oskrbe ter hkrati omogoča napajanje vse treh vodovodnih sistemov v regiji MEDITERRANEAN RIVER BASIN 9 DANUBE RIVER BASIN ITALY 8 2 1 CROATIA Kraški vodovod VODNI VIR 7 6 11 Rižanski vodovod Vodovod Ilirska Bistrica SLOVENIA 10 N 4 3 5 1 - Sečovlje/uvoz iz Hrvaške 2 - Kubed 3 - Mola 4 - Klivnik 5 - Bistrica 6 - Padež/Suhorka 7 - Reka 8 - Malni 9 - Brestovica 10 - vodohram Rodik 11 - vodarna Cepki Slika 7. Prikaz možnih vodnih virov v regiji (povzeto po Krajnc, 2010) Projektne aktivnosti 2. faze so bile decembra 2006 s strani naročnika in investitorja zaustavljene z obrazložitvijo, da bo izdelana revizija celotne projektne dokumentacije, in na podlagi zaključkov revizije naj bi sledila odločitev o nadaljevanju projekta. V juniju leta 2007 je bilo pripravljeno ekspertno mnenje, ki jo je izdelala HTW iz Dresdna. Predmet pregleda je bila študija ocene vodne bilance Klivnika in Mole po predlogu dr. Rismala, ki je bila prvič ovržena kot tehnično neizvedljiva že v primerjalni študiji (IEI, 2002) in drugič v sklopu delovne skupine na projektu z izpostavitvijo dovolj tehtnih argumentov proti omenjenemu predlogu. Konkretno o projektnih rešitvah in variantah, ki so bile obravnavane v sklopu priprave projektne in investicijske dokumentacije, revidentje niso razpravljali niti niso bile predmet pregleda. 23. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2012 doc. dr. A. KRYŽANOWSKI, I. ŽIGON - 68 SUŠA, SUŠA, SUŠA 3.3 NOVELACIJA STROKOVNIH ZASNOV Po zamrznitvi aktivnosti na projektu so se v javnosti začele pojavljati različne razprave o alternativnih možnosti zagotavljanja pitne vode za vododeficitarna območja slovenske Istre in kraškega zaledja, kot na primer: reka Reka s Klivnikom in Molo, Brestovica, akumulacija Pinjevec, akumulacija Kubed, Malenščica. Za večino teh vodnih virov je bilo že v predhodnih fazah priprave projekta odločeno, da so sicer evidentirani kot možni vodni viri, ne ustrezajo pa pogojem in kriterijem za strateški vodni vir. Akumulacija Pinjevec je bila tekom projektnih aktivnosti evidentirana kot potencialni vodni vir in obravnavana v okviru strokovnih teles na projektu s potrditvijo predloga projektne naloge v septembru 2006, da se nadaljujejo študije možnosti rabe tega vira, do katerih pa zaradi kasnejše zaustavitve projekta ni prišlo. Vsem razpravam o alternativah v projektu obravnavani strokovni zasnovi manjka to, da je projektna varianta izrabe vodnega vira Padež z reko Reko obdelana na projektno bistveno višjem nivoju kot alternativne variante. Najbolj pomembno je to, da je za projektno varianto že bilo pridobljeno pozitivno mnenje glede ustreznosti okoljskega poročila in s tem zelena luč za zaključek postopka umeščanja v prostor in pridobitve gradbenega dovoljenja. Za vse ostale alternativne možnosti, še posebej za izkoriščanje reke Reke z akumulacijama Klivnik in Mola, postopek umeščanja v prostor še ni bil začet niti niso bile izdelane projektne dokumentacije, iz katere bi bilo mogoče bolj natančno opredeliti obseg investicije in posegov v prostor. Ker je bilo jasno, da razprave, brez strokovno podkrepljenih zasnov, ne morejo potekati enakovredno za vse alternativne variante, je bila v letu 2008 na pobudo Rižanskega vodovoda izdelana strokovna študija z nalogo, izdelati novelacijo strokovnih osnov za možne variante oskrbe s pitno vodo v slovenski Istri in kraškem zaledju. Namen študije je bil pripraviti tehnično-tehnološko platformo, na osnovi katere je bilo možno enakovredneje medsebojno primerjati posamezne variante s tehničnega, ekonomskega in prostorskega vidika. V analizi so bile obravnavane naslednje variante: • Varianta A - Akumulacija Suhorica z reko Reko V zasnovi je to varianta, ki je bila s strani strokovnih teles MOP potrjena kot najustreznejša v predhodnih projektnih fazah. Osnovni vodni vir predstavlja akumulacija Suhorica z možnostjo izkoriščanje Reke. Iz akumulacije se prečiščena voda prečrpa v višje ležeče vodohrane Barka in dalje Rodik za potrebe Krasa (dodatno rezervno napajanje sistema ob morebitnem izpadu glavnega vodnega vira v Brestovici), Obale in Brkinov ter omogoča dodatno napajanje vodovoda Ilirske Bistrice. Predviden volumen akumulacije znaša 13,1hm3, od katerega je možno izkoristiti količino 6,9hm3, ki prestavlja maksimalno porabo v ciljnem letu 2062, preostanek pa predstavlja volumen, ki je potreben s stališča sodobnih ekohidroloških izhodišč (epilimijski pas – 25%, mrtvi volumen – 11% in varnostni volumen – 11%). Dodatno je predvidena še možnost črpanja iz reke Reke, ob upoštevanju kapacitivne sposobnosti akumulacij Klivnik in Mola za ohranjanje ekološko sprejemljivih razmer na vplivnem območju Škocjanskih jam. • Varianta B - Črpanje iz reke Reke z izrabo akumulacij Klivnik in Mola Ta varianta je bila podana v predlogih dr. Rismala. V zasnovi je predviden odvzem vode za vodooskrbo na dva načina: (1) z odvzemom na lokaciji Mola in dovodnim sistemom do lokacije na Padežu in (2) odvzem direktno iz Reke, pri čemer se pretok reke Reke bogati iz akumulacij Klivnik in Mola. Predlog izrabe vodnega vira Reka temelji na predpostavki, da količina vode v obstoječih akumulacijah Klivnik in Mola zadošča za dolgoročne potrebe po oskrbi prebivalstva s pitno vodo v regiji ob hkratnem zmanjšanju pogojevanih sedanjih vodnih količin po bogatenju nizkih voda Reke v poletnih mesecih, ki se po predlagateljevem mnenju zdijo pretirane. Ob popolni izkoriščenosti obeh akumulacij (za razliko od Suhorke brez upoštevanja varstvenih volumnov) količine ustrezajo za 30 let. V ciljnem letu 2062 bo potrebno po mnenju revidentov zagotoviti dodatne količine z nadvišanjem akumulacij Mola in Klivnik (Remmler, 2007). • Varianta C - Akumulacija Suhorica in potok Padež Varianta je bila v fazi novelacije projektne zasnove predlagana kot nadgraditev variante A z razliko, da je dopolnilno napajanje predvideno iz potoka Padež. S tem ukrepom niso več potrebni vodo varstveni ukrepi na območju zajetja na Reki ter ohranjen vodni režim reke Reke, kar je z vidika ohranjanja ekoloških razmer na vodotoku bistvenega pomena. 3.4 STROŠKOVNA PRIMERJAVA VARIANT V okviru analize je bila narejena stroškovna primerjava med posameznimi variantami z upoštevanjem neposrednih investicijskih stroškov in okoljskih stroškov, vključno z vsemi odškodninami in nadomestili ter stroškov priprave projektne in investicijske dokumentacije. Stroškovna analiza je bila narejena po enaki metodologiji za vse variante po kalkulativnih osnovah iz IDZ. Pri varianti B so upoštevani tudi 23. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2012 doc. dr. A. KRYŽANOWSKI, I. ŽIGON - 69 SUŠA, SUŠA, SUŠA stroški nadgradnje akumulacij Klivnik in Mola, s čimer se varianta tehnično izenači z ostalimi variantami. Primerjava stroškov je razvidna iz preglednice 1. B 525 m 4 625 m 5 C 375 m 7 A 6 1 2 3 4 5 6 7 3 2 56 m akumulacija Suhorka/Padež vodarna Padež črpališče vodohram Barka vodohram Rodik vodarna Cepki odvzem Reka/Padež 1 A RIŽANSKI VODOVOD B KRAŠKI VODOVOD C VODOVOD ILIRSKA BISTRICA Slika 8. Tehnična zasnova oskrbe s pitno Slika 9. Tehnična zasnova oskrbe s pitno vodo vodo pri variantah A in C (povzeto po Krajnc, pri varianti B (Rismal, 2006) 2010) Preglednica 1. Stroškovna primerjava variant Varianta A Varianta B transport po Reki transport po cevi Varianta C INVESTICIJA Dodatna projektna dokumentacija Vodna akumulacija 1.500.000 4.000.000 5.000.000 2.000.000 40.372.440 28.489.480 28.489.480 40.574.070 11.630.193 Transport Mola Padež 600.000 Zajetje reka Reka in črpališče 2.200.000 Varnostni bazen predčiščenja 2.200.000 7.052.245 7.052.245 7.052.245 7.052.245 17.255.305 17.255.305 17.255.305 16.896.659 66.179.990 59.597.030 71.627.223 66.522.974 kanalizacija in čistilne naprave 1.429.000 10.075.000 1.384.000 1.429.000 dodatni ukrepi (ceste, deponija) 7.616.820 7.616.820 Priprava pitne vode Transport Padež - Rižana Skupaj investicija SANACIJE V ZALEDJU odškodnine kmetijstvo 30 let Skupaj sanacije SKUPAJ 7.080.118 33.000.000 8.000.000 2.027.850 16.125.938 50.691.820 9.384.000 3.456.850 82.305.928 110.288.850 81.011.223 69.979.824 Iz stroškovnih primerjav je razvidno, da je z optimizacijo variante A stroškovno varianta C najugodnejša. Z izločitvijo zajema vode reke Reke so se bistveno zmanjšali stroški zagotavljanja varstvenih ukrepov v zaledju. Stroškovno sta varianti A in B z izvedbo transportnega cevovoda enakovredni. Vseeno pa je pri tem treba izpostaviti, da sta bili tako varianta A kot varianta C že predmet presoje glede ustreznosti posega v okolju in prostoru in sta potrjeni kot ustrezni. Izraba vodnega vira po varianti B v obeh različicah drastično spreminja vodni režim reke Reke na vplivnem območju Škocjanskih jam in za to različico do sedaj še ni bilo nobene razprave o sprejemljivosti te variante v okolju in prostoru. 3.5 VODNI VIR BRESTOVICA V aprilu 2011 je bil podan predlog alternativne rešitve, da bi problem vodooskrbe slovenske Istre kratkoročno rešili s povečanjem izkoriščanja vodnih virov Brestovica in Bistrica. Investitorji posega so občine v Obalno-Kraški regiji (Koper, Izola, Piran, Sežana, Ilirska Bistrica, Divača, Kozina-Hrpelje, Komen, Miren-Kostanjevica), nosilci projekta pa vodooskrbni sistemi v regiji (Rižanski vodovod, Kraški 23. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2012 doc. dr. A. KRYŽANOWSKI, I. ŽIGON - 70 SUŠA, SUŠA, SUŠA vodovod, Vodovod Ilirska Bistrica). Na vodnem viru Brestovica so bile v obdobju 2006-2007 izvedene hidrogeološke raziskave izdatnosti vodnega vira, na podlagi katerih je bilo ugotovljeno, da lahko vodni vir zagotovi do 300 l/s dodatnih kapacitet (skupaj okoli 550 l/s). S prekinitvijo dobave pitne vode za Hrvaško je pri vodnem viru Bistrica na voljo dodatnih 70 l/s. S povečanjem kapacitet črpanja v Brestovici, skupaj z razpoložljivimi količinami v Bistrici trenutno zagotavlja dodatnih 290 l/s, ki se jih lahko nameni za Obalo. Prednost te variante je, da izkorišča že obstoječe kapacitete priprave vode na črpališčih, ki sedaj niso izkoriščene. Na območju Krasa je treba nadgraditi cevovode v dolžini okoli 7,5km in povezovalni cevovod Bistrica-Rodik v dolžini 39km (slika 10). Slika 10. Tehnična zasnova oskrbe s pitno vodo iz vodnih virov Brestovica in Bistrica (Projekt GO, 2011) Investicijski stroški so ocenjeni na 37 mio EUR. Pri tem je treba upoštevati, da vodna vira Brestovica in Bistrica tudi ob najbolj optimistični izdatnosti zadoščata za pokrivanje oskrbe z vodo Obale in zaledja zgolj za 30 let in je ta rešitev lahko le prehodnega značaja. Akumulacija Suhorica omogoča izdatnost preko 800 l/s, kar pomeni, da bo treba ob odločitvi, da se akumulacija Suhorica ne izgradi, po letu 2040 zagotoviti dodatne vodne količine iz drugih virov. Pri tem je treba še poudariti, da so pri koriščenju akumulacije Suhorica zaradi manjše višine črpanja tudi manjši obratovalni stroški (višina črpanja 250m proti 640m), hkrati pa akumulacija omogoča rezervno napajanje za oskrbo kraškega zaledja ob morebitnem izpadu virov v Brestovici oz. Bistrice, ki sedaj ni možna. To pomeni, da je za zagotavljanje zanesljivosti obratovanja vodooskrbnih sistemov v kraškem zaledju mogoče samo z akumulacijo Suhorka. Aktivnosti priprave projektne dokumentacije in vloge za sofinanciranje projekta so v teku – projekt bi moral biti po investicijski dokumentaciji praviloma zaključen v roku, ki še omogoča koriščenje sredstev Kohezijskega sklada v perspektivi 2007-2013. Glede na dinamiko izvajanja projektnih aktivnosti in iz predhodnih izkušenj pa ostaja dvom, ali bo uspelo pripravljavcem izpeljati projektne aktivnosti v zastavljenih rokih, ki bi morale biti zaključene najkasneje do konca leta 2015. 4. ZAKLJUČKI Območje Obale in zaledno kraško območje, kot pomembna razvojna regija Slovenije, se je vedno soočalo s problemom zadostnih količin pitne vode, še posebej v daljših sušnih obdobjih, ki praviloma sovpadajo s turistično sezono. Problem primanjkljaja vode v poletnih mesecih upravljavec sistema vodooskrbe premošča iz drugih vodnih virov, še posebej z uvozom iz sosednje Hrvaške. Dobava pitne vode iz uvoza postaja dolgoročno zaradi naraščajočih potreb zaradi razvoja turizma na Hrvaškem in odvisnosti od političnih razmer vse bolj vprašljiva. Dolgotrajno sušno obdobje, ki je trajalo skozi celotno hidrološko leto 2011/12 je botrovalo k pomanjkanju vode v poletju 2012 in posledično motnjam v preskrbi z vodo na Obali. Pomanjkanje razpoložljivosti vodnih kapacitet je sovpadlo z zmanjšanjem razpoložljivosti vodnih virov tudi na Hrvaškem. Z aktivacijo vodarne v Sečovljah in povečanim odkupom vode iz Kraškega vodovoda je Rižanskemu vodovodu uspelo, ob restrikcijah rabe vode, zagotavljati normalno oskrbo s pitno vodo, brez večjih redukcij pri dobavi. 23. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2012 doc. dr. A. KRYŽANOWSKI, I. ŽIGON - 71 SUŠA, SUŠA, SUŠA Republika Slovenija se je odločila, da pristopi k rešitvi z novim, neodvisnim regionalnim vodnim virom, s katerim bo oskrba prebivalstva s pitno vodo v regiji dolgoročno rešena. Projekt oskrbe z vodo je bil zaradi pomembnosti, zahtevnosti in kompleksnosti problematike uvrščen med prioritetne naloge v programu izvajanja nacionalnih projektov državne infrastrukture. Projekt oskrbe s pitno vodo je bil v perspektivi 2007–2013 uvrščen na prioritetni seznam sofinanciranja iz sredstev Kohezijskega sklada v višini do 50% investicijskih sredstev. Projektne aktivnosti so se začele v letu 2001. Na podlagi primerjalne študije evidentiranih možnih vodnih virov v regiji je bilo v letu 2002 s strani pristojnega ministrstva potrjeno, da se takoj začne s projektnim aktivnostim umeščanja akumulacije Padež/Suhorka v prostor. Projektne aktivnosti so se leta 2007 zaključile v fazi potrjenega okoljskega poročila z obrazložitvijo naročnika in investitorja (MOP), da bo izdelana revizija celotne projektne dokumentacije, in na podlagi zaključkov revizije naj bi sledila odločitev o nadaljevanju projekta. Predmet zunanje revizije v letu 2007 pa ni bila projektno obdelana varianta Padež/Suhorica, temveč študija rabe vodnih virov Klivnik in Mola, ki je bila kot neustrezna ovržena že v primerjalni študiji in kasneje tudi na nivoju posvetovalnega organa ministra na projektu. Nadaljnjih aktivnosti s strani naročnika in investitorja ni bilo. V letu 2008 je bila na pobudo Rižanskega vodovoda izdelana primerjalna študija vseh variant vodnih virov z optimizacijo projektnih rešitev. Pri tem je bila izdelana tudi stroškovna primerjava projektne variante Padež/Suhorica in variante z akumulacijami Klivnik in Mola. Primerjava variant je bila narejena po enakih metodoloških in tehničnih kriterijih. V sklopu novelacije projektnih zasnov je bila optimirana projektna varianta z akumulacijo Suhorka s črpanjem dodatne vode na Padežu. Stroškovna primerjava akumulacije Suhorka z varianto Klivnik/Mola kaže na to, da je akumulacija Suhorka stroškovno ugodnejša (cenejša za vsaj 20%). Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je varianta z akumulacijo Suhorka že bila obravnavana v prostoru in potrjena kot ustrezna. Z izkoriščanjem akumulacij Klivnik in Mola pa se spreminja vodni režim reke Reke na vplivnem območju Škocjanskih jam, za kar pa do sedaj še ni bilo nobene razprave o sprejemljivosti tega posega v okolju in prostoru. V aprilu 2011 je bil podan predlog alternativne rešitve, da bi problem vodooskrbe v regiji vsaj kratkoročno rešili s povečanjem kapacitet vodnega vira Brestovica in s tem še omogočili črpanje sredstev iz Kohezijskega sklada. Predlog, ki ga podpirajo vse občine v regiji obsega dograditev obstoječih transportnih povezav, ki bodo omogočale napajanje vodooskrbnega sistema na Obali s povečanjem kapacitet črpanja v Brestovici in vključitvijo vodnega vira Bistrica, skupno do 290 l/s. Načrtovane kapacitete zadoščajo zgolj za 30let ob neprimerno višjih obratovalnih stroških in nezmožnosti zagotavljanja rezerve ob morebitnih havarijah. Tako zastavljen projekt je le prehodnega značaja, ker bo po letu 2040 treba naraščajoče potrebe po vodi pokriti z aktiviranjem drugega vira, kar pomeni spet iskanje ustreznega vodnega vira in dodatna investicijska vlaganja. Glede na sedanjo prakso izvajanja projektnih aktivnosti se možnost koriščenja sredstev iz naslova Kohezijskega sklada vse bolj oddaljuje. Vse bolj realen ostaja scenarij, da bo po desetletjih iskanja strateškega vodnega vira za oskrbo prebivalstva z vodo v Obalno-kraški regiji stanje še nadalje ostalo nespremenjeno. Če bi projekt oskrbe s pitno vodo v slovenski Istri realizirali po prvotno zastavljenih planih, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, bi bila do sedaj celotna investicija v akumulacijo Padež/Suhorica povrnjena že samo na račun stroškov, ki jih Rižanski vodovod letno namenja za uvoz iz sosednjih vodooskrbnih sistemov. 5. VIRI Brilly, M., Kompare, B., Kryžanowski, A., Rusjan, S. (2008): Ureditev oskrbe prebivalstva v slovenski Istri in zalednem kraškem območju, 19. Mišičev vodarski dan, Zbornik referatov, 184–195. Krajnc, U., s sod., (2002): Vodooskrba slovenske obale in zalednega kraškega območja – preveritve možnih vodnih virov s ciljem dolgoročne in regionalno zasnovane rešitve, študija, IEI Maribor. Krajnc, U., Kryžanowski, A., Ignjatović, M. (2007): Ekološko sprejemljiva pretoka rek Rižane in Reke – ključni element strategije dolgoročne slovenske oskrbe Obale in zalednega kraškega območja s pitno vodo, 18. Mišičev vodarski dan, Zbornik referatov, 116–123. Krajnc, U., Somrak, D., Kryžanowski, A. (2010): Padež project: A case study of strategically planning of water resources for water supply, International Symposium: »Dams and Sustainable Water Resources Development«, Zbornik referatov, VNCOLD Hanoi, Topic 17.2, 15. 23. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2012 doc. dr. A. KRYŽANOWSKI, I. ŽIGON - 72 SUŠA, SUŠA, SUŠA Kryžanowski, A. (2006): Ureditev oskrbe prebivalstva s pitno vodo slovenske Istre in zalednega kraškega območja – Zaključno poročilo »inženirja« na projektu, Geateh-FGG, Ljubljana. Kryžanowski, A., Kompare, B., Atanasova, N., Uršič, M., Škerjanec, M., Brilly, M., Rusjan, S., Čotar, A., Stojič, Z. (2008): Ureditev oskrbe prebivalstva s pitno vodo slovenske Istre in zalednega kraškega območja – novelacija projektne zasnove, študija, FGG-Geateh, Ljubljana. Kryžanowski, A., (2012): Ureditev oskrbe prebivalstva s pitno vodo slovenske Istre in zalednega kraškega območja, I. Kongres o vodah Slovenije, Zbornik prispevkov, 301-315. Langerholc, M., Krajnc, U., Blažeka, Ž., Šuman, S., Ignjatović, M. (2003): Vodooskrba slovenske obale in zalednega kraškega območja – preveritve možnih vodnih virov s ciljem dolgoročne in regionalno zasnovane rešitve, Dokument identifikacije investicijskega projekta, IEI Maribor. Projekt Nova Gorica, (2011): Oskrba s pitno vodo Obale in Krasa - Novelacija dokumenta identifikacije investicijskega projekta, Nova Gorica. Remmler, F., Skark, C., Syhre, C., Grischeck, T. (2007): Review of the project Water Supply for Istria and the Coastal Region, Izvleček revizijskega poročila, HTW Dresden. Rismal, M. (2006): Strokovna presoja rešitve preskrbe s pitno vodo slovenske Obale in Krasa z izgradnjo vodne akumulacije Padež, Gradivo za III. sejo delovne skupine projekta Padež. Sl Consult (2006): Ureditev oskrbe prebivalstva s pitno vodo slovenske Istre in zalednega kraškega območja – Dokument identifikacije investicijskega projekta, Ljubljana. Žigon, I. (2012): Zimsko pomladna suša 2012 in oskrba z vodo slovenske Istre, Vodni dnevi 2012, Zbornik referatov, 132-144 23. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2012
© Copyright 2024