ureditev oskrbe prebivalstva s pitno vodo slovenske istre in

doc. dr. A. KRYŽANOWSKI,
I. ŽIGON
- 64 SUŠA, SUŠA, SUŠA
doc. dr. Andrej KRYŽANOWSKI *
Ivan ŽIGON**
UREDITEV OSKRBE PREBIVALSTVA S PITNO VODO
SLOVENSKE ISTRE IN ZALEDNEGA KRAŠKEGA OBMOČJA
1 OPIS PROBLEMATIKE
8.000
7.000
Rižana
Istrski vodovod
Kraški vodovod
Vodarna Sečovlje
8,000,000
7,000,000
6.000
6,000,000
Prim anjkljaj [m 3 ]
mesečne količine vode [1.000 m3]
Območje slovenske Istre velja za vododeficitarno, podobno kot praktično celotno Sredozemlje. Z
naraščajočimi potrebami po pitni vodi zaradi povečevanja števila prebivalstva in razvoja turizma
postaja problem zagotavljanja zadostnih količin pitne vode vedno bolj pereč. Glavni vodni vir v
slovenski Istri predstavlja reka Rižana, ki se napaja iz kraškega zaledja in je celoletno gledano
sorazmerno dovolj vodnata. V poletnem času, ko so potrebe po vodi največje, pa presahne. Slovenska
Istra je zaradi pomanjkanja lastnih vodnih virov že dolga desetletja vezana na dobavo vode iz
oddaljenih virov (od leta 1970 Gradole – Istrski vodovod, od 1994 Klariči – Kraški vodovod). Iz teh
virov se v kritičnih razmerah in ob največji porabi zagotavlja celo do dve tretjini potrebne vode (slika
1). Razpoložljive količine vode so ob dolgih sušah tudi na teh virih omejene, zato v kriznih razmerah
oskrba s pitno vodo slovenske Istre nikakor ni zanesljiva. Glede na pričakovane trende rasti porabe je
bil na osnovi podatkovnega niza povprečnih mesečnih pretokov reke Rižane od leta 1968 do 2005
določen primanjkljaj v obdobju konične porabe vode (junij–september) v ciljnem letu 2062. Iz slike 2 je
razvidno, da bi vodni vir Rižana pokrival predvideno porabo v poletnem času le 4 leta znotraj
obravnavanega obdobja. Več kot 70% trajanja obdobja (27 let) bi primanjkljaj Rižane presegal 1hm3
vode in če upoštevamo razmere v sušnem letu 2003, bi znašal primanjkljaj 6,9hm3.
5.000
4.000
3.000
5,000,000
4,000,000
3,000,000
2,000,000
2.000
1,000,000
1.000
0
20
11
20
12
20
09
20
10
20
07
20
08
20
05
20
06
20
03
20
04
20
01
20
02
8
19
99
20
00
19
97
19
98
0
18
28
38
Podatkovni niz 1968-2005
Slika 1. Vodni viri za oskrbo s pitno vodo v Slika 2. Primanjkljaj vodnega vira Rižana glede
slovenski Istri v obdobju 1997- okt. 2012
na predvideno porabo v 2062 (Brilly, 2008)
2 OPIS RAZMER V LETU 2012
Sušno obdobje v preteklem hidrološkem letu se je začelo že v oktobru 2011, kar je posledično
povzročilo zelo nizke izdatnosti izvira Rižane, ki so bili bistveno nižji kot v letih 2010 in 2011 (slika 3).
Prvi nižek izdatnosti je bil zabeležen v februarju, ko je izdatnost izvira Rižane dosegala le 340 l/s. Ob
odjemu 172 l/s za vodo oskrbo je pretok v strugi Rižane dosegal zgolj 168 l/s, kar je za zimsko
obdobje izjemno nizko. Sušne razmere so se nadaljevale in v aprilu je bil dosežen drugi nižek
izdatnosti v letu, ko je bila izdatnost izvira Rižane še nižja (334 l/s). Glede na očiten trend upadanja
izdatnosti izvira in neugodne prognostične razmere pred prihajajočo turistično sezono se je
upravljavec vodovodnega sistema, Rižanski vodovod odločil, da začasno usposobi vodni izvir
Gabrijeli, ki ne obratuje že od leta 2002. V vodarni Sečovlje je bila pred poletno sezono vgrajena
* doc. dr. Andrej KRYŽANOWSKI, univ. dipl. inž. gradb., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2,
1000 Ljubljana, **Ivan ŽIGON, univ. dipl. inž. gradb., Rižanski vodovod Koper, Ulica 15. maja 13, 6000 Koper
23. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2012
doc. dr. A. KRYŽANOWSKI,
I. ŽIGON
- 65 SUŠA, SUŠA, SUŠA
manjša enota ultrafiltracije zmogljivosti 40l/s za prečiščevanje surove vode izvira Gabrijeli, kar je v
poletni sezoni pomembno pripomoglo k zagotavljanju vsakodnevnih nujno potrebnih količin pitne vode.
30.000
2010
25.000
20.000
15.000
2011
2012
mesečne količine vode [1.000 m3]
35.000
3
d n evne ko ličin e vo de [m /d an ]
Tretje obdobje najnižjih izdatnosti izvira Rižane se je pojavilo v drugi polovici junija in je sovpadlo s
turistično sezono, v času najvišje porabe vode. Trend usihanja izvira Rižana se je zaradi sušnih
razmer nadaljeval skozi celotno poletje in turistično sezono. V juniju je prišlo do drastičnega
poslabšanja razmer, ki se je končalo s popolno presahnitvijo izvira v začetku julija. V juliju in avgustu je
bil izvir suh, v obratovanje so bila vključena vodnjaška črpališča Tonaži in Podračje z odjemom
podtalnice za izvirom Rižane. Izdatnost črpanja je bila vseskozi poletne sezone v upadanju: v začetku
julija je izdatnost črpanja padla pod 300 l/s, v zadnji tretjini meseca pod 280 l/s in v začetku avgusta
celo na 235 l/s. Pri tem je bil možen odjem za vodooskrbo le še 130 l/s (11.200 m3/dan), preostali
pretok pa je predstavljal zahtevo za ekološko sprejemljiv pretok (min 100l/s) v strugi Rižane. Povprečni
delež vodnih količin iz izvira Rižane je v juliju in avgustu znašal okoli 40%, ki pa je dnevno nihal. Pri
maksimalni dnevni porabi v tem obdobju, ki je znašala 32.262 m3/dan je bilo iz vodnega vira Rižane
možno zagotoviti samo 34% potrebne vode. Preostale količine so bile zagotovljene z nakupom vode iz
Kraškega vodovoda (dobrih 30%) in Istarskega vodovoda iz Gradol in Slušnice (21,5% julija in 15,6%
avgusta). Na račun aktivacije črpališča Gabrijeli se je potreba po uvozu manjkajočih količin zmanjšala
v juliju za 5,3% in v avgustu 12,3%. V septembru so se razmere pri dobavi normalizirale, ker se je
zmanjšala tudi končna poraba: izvir Rižana je pokrival 65%, preostali deleži pa uvoz v višini 25% in
slabih 10% količine iz izvira Gabrijeli (slika 4).
1.200
Skupaj
1.000
Rižana
Istrski vodovod
Kraški vodovod
800
Vodarna Sečovlje
600
400
10.000
200
5.000
Se
pt
em
be
r
Av
gu
st
Ju
lij
Ju
ni
j
aj
M
Ap
ril
ar
ec
M
Fe
br
ua
r
JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
Ja
nu
ar
0
0
Slika 3. Dnevna izraba vodnega vira Rižana v Slika 4. Vodni viri za oskrbo s pitno vodo v
obdobju 2010 – sept. 2012
slovenski Istri v letu 2012
Glede na kritične razmere, ki so nastale pri oskrbi s pitno vodo, je bilo v juliju in avgustu potrebno
uvesti omejitve porabe pitne vode. Te so veljale za zalivanje, pranje ulic in javnih površin, pranje
avtomobilov, tuširanje na plažah. Omejitve so se spoštovale, tako pri individualnih porabnikih, kot tudi
pri podjetjih (komunalna podjetja so uporabljala razpoložljivo vodo iz vodnjakov, hoteli so na plaže
dovažali vodo iz drugih vodovodnih sistemov), na splošno pa se je tudi sicer upoštevala varčna raba
pitne vode. S tem so bili doseženi prihranki pri dnevni porabi vode od 10 do 15%. Ob istočasno zelo
poostrenem nadzoru obratovanja in upravljanja vodovodnega sistema s strani Rižanskega vodovoda
je tako, kljub kritičnim razmeram in vsakodnevnim primanjkljajem vode v dolgem obdobju, ki je poleg
hude suše in vročine vključevalo tudi glavno turistično sezono, uspelo doseči glavni cilj - stabilno
oskrbo s pitno vodo brez redukcij dobave. Te bi bile za življenje in delo zelo obremenjujoče, nastala pa
bi tudi velika gospodarska škoda.
Vodovodni sistem Rižanskega vodovoda je v letu 2012 več mesecev obratoval v kritičnih razmerah, s
primanjkljaji vode kljub aktiviranju vseh razpoložljivih kapacitet. Režimi obratovanja so se neprestano
spreminjali, sicer ponoči ne bi bilo mogoče doseči nujnega polnjenja vodohranov, podnevi pa
razporejanja vodnih količin glede na konice in spreminjajočo porabo vode v posameznih oskrbnih
conah. Posledično so se spreminjale tudi hidravlične razmere in obremenitve sistema (smeri pretokov,
hitrosti, obratovalni tlaki). Nestacionarne obratovalne razmere v vodooskrbnem sistemu povzročajo
bistveno večje verjetnosti nastopa okvar v sistemu in posledično večje motnje pri zagotavljanju
nemotene oskrbe. V letošnjem letu je bilo v juliju in avgustu v primerjavi s preteklimi leti bistveno več
okvar, kar se odraža tudi pri stroških popravil, ki so bili v avgustu kumulativno glede na celotno leto za
23 % višji kot leta 2011 in 46 % višji kot leta 2010.
23. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2012
doc. dr. A. KRYŽANOWSKI,
I. ŽIGON
- 66 SUŠA, SUŠA, SUŠA
V kritičnih mesecih je zanesljivost oskrbe z vodo vezana na nakupe izven vodovodnega sistema
Rižanskega vodovoda. Aktivacija vodarne v Sečovljah je začasne narave, ker še vedno niso rešena
pravna razmerja glede uporabe vodnega vira, ki je še predmet postopka reševanja meje s Hrvaško.
Dolgoročno na ta vodni vir zatorej ni mogoče računati. Kot se je v letošnjem letu izkazalo, dobava
vode iz Hrvaške dolgoročno ni ustrezna rešitev. V kritičnih razmerah tudi Istrski vodovod s težavo
zagotavlja normalno vodooskrbo zaradi lastnih naraščajočih potreb, kljub sorazmerno veliki
akumulaciji Botonega. V letošnjem letu so se tudi v Hrvaški Istri soočali z drastičnimi omejitvami
porabe vode. Zatorej tudi ni bilo mogoče z uvozom vode iz Hrvaške pokriti primanjkljaj pri dobavi, kot
je bilo to običajno v preteklosti. Letošnje dobave vode iz Hrvaške v juliju in avgustu so bile za polovico
manjše kot v preteklih sušnih letih (2003 ali 2007). Primanjkljaj količin vode je Rižanski vodovod v
glavnem pokrival z nakupom večjih količin vode iz Kraškega vodovoda kot je bila praksa v preteklosti.
Delež dobavljene vode v poletnem obdobju je znašal dobrih 30% vseh količin, kar je za 20% več, kot v
istem obdobju v primerljivih sušnih letih 2003 in 2007 (slika 5). Na sliki 6 so kumulativno prikazani
stroški nakupa vode iz drugih vodooskrbnih sistemov. Krivulja kumulativnih stroškov za obravnavano
dolgoročno obdobje ima pretežno enakomeren naklon (na katerega poleg količine nakupljene vode
vpliva tudi njena vsakokratna cena), letni stroški nakupov znašajo povprečno 1 mio EUR. To je cena,
ki jo morajo plačevati porabniki v slovenski Istri, ker regija nima dovolj lastne vode. Poleg manjkajočih
količin vode pa je potrebno zaradi stalne obratovalne pripravljenosti vodovodnih sistemov zagotavljati
stalno vsaj minimalne pretoke po dolgih magistralnih vodovodih in to ne glede na pretoke Rižane, tudi
ko je vode dovolj in neporabljena odteka v morje. Nakupi vode so torej stalnica vodooskrbe, ki zelo
povečuje stroške dobave, nikakor pa s tem ni rešen problem dolgoročne oskrbe z vodnim virom v
regiji, ki bi bil zanesljiv, varen in zagotavljal ustrezne količine vode ne glede na razmere.
3 REŠEVANJE PROBLEMATIKE DOLGOROČNE OSKRBE V REGIJI
1.600
Rižana
Istrski vodovod
Kraški vodovod
Vodarna Sečovlje
stroški nakupa [1.000 EUR]
mesečne količine vode [1.000 m3]
Projekt oskrbe z vodo v Istri in kraškem zaledju je bil zaradi pomembnosti, zahtevnosti in
kompleksnosti problematike uvrščen med prioritetne naloge v programu izvajanja nacionalnih
projektov državne infrastrukture, ki so predmet financiranja iz Kohezijskega sklada. Izhodišče
reševanja je v izboru vodnega vira s katerim bo vodoskrba v regiji dolgoročno rešena. Vodni vir pa
mora dolgoročno zagotavljati naraščajočim potrebam ter hkrati prevzeti vlogo rezervnega vodnega vira
za vodooskrbne sisteme v regiji. Zaradi kompleksnosti problematike je bil celoten projekt oskrbe
prebivalstva v slovenski Istri in zalednem kraškem območju organizacijsko razdeljen na zaključene
delovne faze, v okviru katerih so potekale projektne aktivnosti in ključne odločitve v zvezi s projektom.
1.400
1.200
1.000
800
12.000
10.000
8.000
6.000
4.000
600
400
2.000
200
11
10
12
20
20
20
08
07
09
20
20
20
05
06
20
20
02
04
20
20
20
20
12
20
11
20
10
20
08
20
09
20
07
20
06
20
04
20
05
20
03
20
01
20
02
20
00
19
99
19
97
19
98
03
0
0
Slika 5. Vodni viri za oskrbo s pitno vodo v Slika 6. Stroški nakupa vode za oskrbo s pitno
slovenski Istri v obdobju jul-avg za leta 1997- vodo v slovenski Istri v obdobju 2002-2012*
2012
(*leto 2012 do septembra)
3.1 PRIPRAVA PROJEKTA – FAZA 1
Projektne aktivnosti so bile pričete v letu 2001 z imenovanjem strokovnega sveta v okviru Ministrstva
za okolje in prostor – MOP z nalogo, voditi in spremljati projektne aktivnosti s ciljem opredelitve
vodnega vira, ki bo najustrezneje zagotavljal dolgoročnost pokrivanja potreb po pitni vodi v slovenski
Istri in kraškem zaledju. Aktivnosti prve faze so potekale do pobude za začetek postopka umeščanja v
23. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2012
doc. dr. A. KRYŽANOWSKI,
I. ŽIGON
- 67 SUŠA, SUŠA, SUŠA
prostor. V sklopu te projektne faze je bila izvedena primerjalna študija preveritve možnih vodnih virov v
regiji (IEI, 2002), v kateri so bile analizirani vsi do takrat evidentirani možni vodni viri (slika 7): (1)
Rižana z akumulacijo Kubed; (2) izvir Malni; (3) Reka z akumulacijama Klivnik in Mola; (4) Padež z
akumulacijo; (5) Brestovica in (6) Reka z akumulacijo Padež. Na podlagi več kriterijske variantne
analize (razvojne možnosti, tehnična izvedljivost, okolje in ekonomika), je bila najbolje ocenjena
varianta Reke z akumulacijo Padež. Varianta je bila s strani projektnega sveta 25. okt. 2002 sprejeta
kot rešitev, ki predstavlja največji možni kompromis med hidrotehničnimi in naravovarstvenimi pogoji in
za katero se pripravijo nadaljnje projektne aktivnosti. Za izbrano varianto je bil pričet postopek
umeščanja v prostor s pripravo državnega prostorskega načrta (6. okt. 2003).
3.2 IZVEDBA PROJEKTA – FAZA 2
Ta faza je obsegala aktivnosti priprave vse potrebne dokumentacije do pridobitve dovoljenja za
gradnjo in potrditve vloge za sofinanciranje projekta iz Kohezijskega sklada. Upravljanje projektnih
aktivnosti je bilo v pristojnosti MOP. Za spremljavo vseh projektnih aktivnosti in izvajanja strokovne
podpore je minister imenoval strokovni svet za vodenje investicijskega projekta. Na izvedbeni ravni je
bilo vodenje projekta podeljeno inženirju na projektu, ki je vodil in koordiniral delo izvajalcev na
projektu. Za strokovno podporo pri evidentiranju in določitvi možnih vodnih virov v regiji je minister
imenoval tudi posebno delovno skupino. Do zaključka pogodbe z inženirjem v decembru 2006 so bile
izvedene naslednje aktivnosti:
• v sklopu aktivnosti umeščanja v prostor je bila zaključena primerjalna študija variant (priprava
DLN) ter pridobljeno pozitivno mnenje ustreznosti okoljskega poročila (postopek CPVO)
• v sklopu izdelave projektne dokumentacije je bila zaključena faza izdelave idejne zasnove – IDZ s
potrditvijo tehničnih zasnov s strani strokovnega sveta MOP. V potrjeni tehnični zasnovi je kot
najustreznejša predlagana varianta z akumulacijo Suhorica, z možnostjo odvzema vode iz reke
Reke za zagotovitev varnosti oskrbe ter hkrati omogoča napajanje vse treh vodovodnih sistemov v
regiji
MEDITERRANEAN
RIVER BASIN
9
DANUBE RIVER
BASIN
ITALY
8
2
1
CROATIA
Kraški vodovod
VODNI VIR
7
6
11
Rižanski vodovod
Vodovod Ilirska Bistrica
SLOVENIA
10
N
4
3
5
1 - Sečovlje/uvoz iz Hrvaške
2 - Kubed
3 - Mola
4 - Klivnik
5 - Bistrica
6 - Padež/Suhorka
7 - Reka
8 - Malni
9 - Brestovica
10 - vodohram Rodik
11 - vodarna Cepki
Slika 7. Prikaz možnih vodnih virov v regiji (povzeto po Krajnc, 2010)
Projektne aktivnosti 2. faze so bile decembra 2006 s strani naročnika in investitorja zaustavljene z
obrazložitvijo, da bo izdelana revizija celotne projektne dokumentacije, in na podlagi zaključkov revizije
naj bi sledila odločitev o nadaljevanju projekta. V juniju leta 2007 je bilo pripravljeno ekspertno mnenje,
ki jo je izdelala HTW iz Dresdna. Predmet pregleda je bila študija ocene vodne bilance Klivnika in Mole
po predlogu dr. Rismala, ki je bila prvič ovržena kot tehnično neizvedljiva že v primerjalni študiji (IEI,
2002) in drugič v sklopu delovne skupine na projektu z izpostavitvijo dovolj tehtnih argumentov proti
omenjenemu predlogu. Konkretno o projektnih rešitvah in variantah, ki so bile obravnavane v sklopu
priprave projektne in investicijske dokumentacije, revidentje niso razpravljali niti niso bile predmet
pregleda.
23. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2012
doc. dr. A. KRYŽANOWSKI,
I. ŽIGON
- 68 SUŠA, SUŠA, SUŠA
3.3 NOVELACIJA STROKOVNIH ZASNOV
Po zamrznitvi aktivnosti na projektu so se v javnosti začele pojavljati različne razprave o alternativnih
možnosti zagotavljanja pitne vode za vododeficitarna območja slovenske Istre in kraškega zaledja, kot
na primer: reka Reka s Klivnikom in Molo, Brestovica, akumulacija Pinjevec, akumulacija Kubed,
Malenščica. Za večino teh vodnih virov je bilo že v predhodnih fazah priprave projekta odločeno, da so
sicer evidentirani kot možni vodni viri, ne ustrezajo pa pogojem in kriterijem za strateški vodni vir.
Akumulacija Pinjevec je bila tekom projektnih aktivnosti evidentirana kot potencialni vodni vir in
obravnavana v okviru strokovnih teles na projektu s potrditvijo predloga projektne naloge v septembru
2006, da se nadaljujejo študije možnosti rabe tega vira, do katerih pa zaradi kasnejše zaustavitve
projekta ni prišlo. Vsem razpravam o alternativah v projektu obravnavani strokovni zasnovi manjka to,
da je projektna varianta izrabe vodnega vira Padež z reko Reko obdelana na projektno bistveno
višjem nivoju kot alternativne variante. Najbolj pomembno je to, da je za projektno varianto že bilo
pridobljeno pozitivno mnenje glede ustreznosti okoljskega poročila in s tem zelena luč za zaključek
postopka umeščanja v prostor in pridobitve gradbenega dovoljenja. Za vse ostale alternativne
možnosti, še posebej za izkoriščanje reke Reke z akumulacijama Klivnik in Mola, postopek umeščanja
v prostor še ni bil začet niti niso bile izdelane projektne dokumentacije, iz katere bi bilo mogoče bolj
natančno opredeliti obseg investicije in posegov v prostor.
Ker je bilo jasno, da razprave, brez strokovno podkrepljenih zasnov, ne morejo potekati enakovredno
za vse alternativne variante, je bila v letu 2008 na pobudo Rižanskega vodovoda izdelana strokovna
študija z nalogo, izdelati novelacijo strokovnih osnov za možne variante oskrbe s pitno vodo v
slovenski Istri in kraškem zaledju. Namen študije je bil pripraviti tehnično-tehnološko platformo, na
osnovi katere je bilo možno enakovredneje medsebojno primerjati posamezne variante s tehničnega,
ekonomskega in prostorskega vidika. V analizi so bile obravnavane naslednje variante:
• Varianta A - Akumulacija Suhorica z reko Reko V zasnovi je to varianta, ki je bila s strani
strokovnih teles MOP potrjena kot najustreznejša v predhodnih projektnih fazah. Osnovni vodni vir
predstavlja akumulacija Suhorica z možnostjo izkoriščanje Reke. Iz akumulacije se prečiščena
voda prečrpa v višje ležeče vodohrane Barka in dalje Rodik za potrebe Krasa (dodatno rezervno
napajanje sistema ob morebitnem izpadu glavnega vodnega vira v Brestovici), Obale in Brkinov
ter omogoča dodatno napajanje vodovoda Ilirske Bistrice. Predviden volumen akumulacije znaša
13,1hm3, od katerega je možno izkoristiti količino 6,9hm3, ki prestavlja maksimalno porabo v
ciljnem letu 2062, preostanek pa predstavlja volumen, ki je potreben s stališča sodobnih
ekohidroloških izhodišč (epilimijski pas – 25%, mrtvi volumen – 11% in varnostni volumen – 11%).
Dodatno je predvidena še možnost črpanja iz reke Reke, ob upoštevanju kapacitivne sposobnosti
akumulacij Klivnik in Mola za ohranjanje ekološko sprejemljivih razmer na vplivnem območju
Škocjanskih jam.
• Varianta B - Črpanje iz reke Reke z izrabo akumulacij Klivnik in Mola Ta varianta je bila
podana v predlogih dr. Rismala. V zasnovi je predviden odvzem vode za vodooskrbo na dva
načina: (1) z odvzemom na lokaciji Mola in dovodnim sistemom do lokacije na Padežu in (2)
odvzem direktno iz Reke, pri čemer se pretok reke Reke bogati iz akumulacij Klivnik in Mola.
Predlog izrabe vodnega vira Reka temelji na predpostavki, da količina vode v obstoječih
akumulacijah Klivnik in Mola zadošča za dolgoročne potrebe po oskrbi prebivalstva s pitno vodo v
regiji ob hkratnem zmanjšanju pogojevanih sedanjih vodnih količin po bogatenju nizkih voda Reke
v poletnih mesecih, ki se po predlagateljevem mnenju zdijo pretirane. Ob popolni izkoriščenosti
obeh akumulacij (za razliko od Suhorke brez upoštevanja varstvenih volumnov) količine ustrezajo
za 30 let. V ciljnem letu 2062 bo potrebno po mnenju revidentov zagotoviti dodatne količine z
nadvišanjem akumulacij Mola in Klivnik (Remmler, 2007).
• Varianta C - Akumulacija Suhorica in potok Padež Varianta je bila v fazi novelacije projektne
zasnove predlagana kot nadgraditev variante A z razliko, da je dopolnilno napajanje predvideno iz
potoka Padež. S tem ukrepom niso več potrebni vodo varstveni ukrepi na območju zajetja na Reki
ter ohranjen vodni režim reke Reke, kar je z vidika ohranjanja ekoloških razmer na vodotoku
bistvenega pomena.
3.4 STROŠKOVNA PRIMERJAVA VARIANT
V okviru analize je bila narejena stroškovna primerjava med posameznimi variantami z upoštevanjem
neposrednih investicijskih stroškov in okoljskih stroškov, vključno z vsemi odškodninami in nadomestili
ter stroškov priprave projektne in investicijske dokumentacije. Stroškovna analiza je bila narejena po
enaki metodologiji za vse variante po kalkulativnih osnovah iz IDZ. Pri varianti B so upoštevani tudi
23. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2012
doc. dr. A. KRYŽANOWSKI,
I. ŽIGON
- 69 SUŠA, SUŠA, SUŠA
stroški nadgradnje akumulacij Klivnik in Mola, s čimer se varianta tehnično izenači z ostalimi
variantami. Primerjava stroškov je razvidna iz preglednice 1.
B
525 m
4
625 m
5
C
375 m
7
A
6
1
2
3
4
5
6
7
3
2
56 m
akumulacija Suhorka/Padež
vodarna Padež
črpališče
vodohram Barka
vodohram Rodik
vodarna Cepki
odvzem Reka/Padež
1
A
RIŽANSKI VODOVOD
B
KRAŠKI VODOVOD
C
VODOVOD ILIRSKA BISTRICA
Slika 8. Tehnična zasnova oskrbe s pitno Slika 9. Tehnična zasnova oskrbe s pitno vodo
vodo pri variantah A in C (povzeto po Krajnc, pri varianti B (Rismal, 2006)
2010)
Preglednica 1. Stroškovna primerjava variant
Varianta A
Varianta B
transport po Reki
transport po cevi
Varianta C
INVESTICIJA
Dodatna projektna dokumentacija
Vodna akumulacija
1.500.000
4.000.000
5.000.000
2.000.000
40.372.440
28.489.480
28.489.480
40.574.070
11.630.193
Transport Mola Padež
600.000
Zajetje reka Reka in črpališče
2.200.000
Varnostni bazen predčiščenja
2.200.000
7.052.245
7.052.245
7.052.245
7.052.245
17.255.305
17.255.305
17.255.305
16.896.659
66.179.990
59.597.030
71.627.223
66.522.974
kanalizacija in čistilne naprave
1.429.000
10.075.000
1.384.000
1.429.000
dodatni ukrepi (ceste, deponija)
7.616.820
7.616.820
Priprava pitne vode
Transport Padež - Rižana
Skupaj investicija
SANACIJE V ZALEDJU
odškodnine kmetijstvo 30 let
Skupaj sanacije
SKUPAJ
7.080.118
33.000.000
8.000.000
2.027.850
16.125.938
50.691.820
9.384.000
3.456.850
82.305.928
110.288.850
81.011.223
69.979.824
Iz stroškovnih primerjav je razvidno, da je z optimizacijo variante A stroškovno varianta C
najugodnejša. Z izločitvijo zajema vode reke Reke so se bistveno zmanjšali stroški zagotavljanja
varstvenih ukrepov v zaledju. Stroškovno sta varianti A in B z izvedbo transportnega cevovoda
enakovredni. Vseeno pa je pri tem treba izpostaviti, da sta bili tako varianta A kot varianta C že
predmet presoje glede ustreznosti posega v okolju in prostoru in sta potrjeni kot ustrezni. Izraba
vodnega vira po varianti B v obeh različicah drastično spreminja vodni režim reke Reke na vplivnem
območju Škocjanskih jam in za to različico do sedaj še ni bilo nobene razprave o sprejemljivosti te
variante v okolju in prostoru.
3.5 VODNI VIR BRESTOVICA
V aprilu 2011 je bil podan predlog alternativne rešitve, da bi problem vodooskrbe slovenske Istre
kratkoročno rešili s povečanjem izkoriščanja vodnih virov Brestovica in Bistrica. Investitorji posega so
občine v Obalno-Kraški regiji (Koper, Izola, Piran, Sežana, Ilirska Bistrica, Divača, Kozina-Hrpelje,
Komen, Miren-Kostanjevica), nosilci projekta pa vodooskrbni sistemi v regiji (Rižanski vodovod, Kraški
23. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2012
doc. dr. A. KRYŽANOWSKI,
I. ŽIGON
- 70 SUŠA, SUŠA, SUŠA
vodovod, Vodovod Ilirska Bistrica). Na vodnem viru Brestovica so bile v obdobju 2006-2007 izvedene
hidrogeološke raziskave izdatnosti vodnega vira, na podlagi katerih je bilo ugotovljeno, da lahko vodni
vir zagotovi do 300 l/s dodatnih kapacitet (skupaj okoli 550 l/s). S prekinitvijo dobave pitne vode za
Hrvaško je pri vodnem viru Bistrica na voljo dodatnih 70 l/s. S povečanjem kapacitet črpanja v
Brestovici, skupaj z razpoložljivimi količinami v Bistrici trenutno zagotavlja dodatnih 290 l/s, ki se jih
lahko nameni za Obalo. Prednost te variante je, da izkorišča že obstoječe kapacitete priprave vode na
črpališčih, ki sedaj niso izkoriščene. Na območju Krasa je treba nadgraditi cevovode v dolžini okoli
7,5km in povezovalni cevovod Bistrica-Rodik v dolžini 39km (slika 10).
Slika 10. Tehnična zasnova oskrbe s pitno vodo iz vodnih virov
Brestovica in Bistrica (Projekt GO, 2011)
Investicijski stroški so ocenjeni na 37 mio EUR. Pri tem je treba upoštevati, da vodna vira Brestovica in
Bistrica tudi ob najbolj optimistični izdatnosti zadoščata za pokrivanje oskrbe z vodo Obale in zaledja
zgolj za 30 let in je ta rešitev lahko le prehodnega značaja. Akumulacija Suhorica omogoča izdatnost
preko 800 l/s, kar pomeni, da bo treba ob odločitvi, da se akumulacija Suhorica ne izgradi, po letu
2040 zagotoviti dodatne vodne količine iz drugih virov. Pri tem je treba še poudariti, da so pri
koriščenju akumulacije Suhorica zaradi manjše višine črpanja tudi manjši obratovalni stroški (višina
črpanja 250m proti 640m), hkrati pa akumulacija omogoča rezervno napajanje za oskrbo kraškega
zaledja ob morebitnem izpadu virov v Brestovici oz. Bistrice, ki sedaj ni možna. To pomeni, da je za
zagotavljanje zanesljivosti obratovanja vodooskrbnih sistemov v kraškem zaledju mogoče samo z
akumulacijo Suhorka.
Aktivnosti priprave projektne dokumentacije in vloge za sofinanciranje projekta so v teku – projekt bi
moral biti po investicijski dokumentaciji praviloma zaključen v roku, ki še omogoča koriščenje sredstev
Kohezijskega sklada v perspektivi 2007-2013. Glede na dinamiko izvajanja projektnih aktivnosti in iz
predhodnih izkušenj pa ostaja dvom, ali bo uspelo pripravljavcem izpeljati projektne aktivnosti v
zastavljenih rokih, ki bi morale biti zaključene najkasneje do konca leta 2015.
4. ZAKLJUČKI
Območje Obale in zaledno kraško območje, kot pomembna razvojna regija Slovenije, se je vedno
soočalo s problemom zadostnih količin pitne vode, še posebej v daljših sušnih obdobjih, ki praviloma
sovpadajo s turistično sezono. Problem primanjkljaja vode v poletnih mesecih upravljavec sistema
vodooskrbe premošča iz drugih vodnih virov, še posebej z uvozom iz sosednje Hrvaške. Dobava pitne
vode iz uvoza postaja dolgoročno zaradi naraščajočih potreb zaradi razvoja turizma na Hrvaškem in
odvisnosti od političnih razmer vse bolj vprašljiva.
Dolgotrajno sušno obdobje, ki je trajalo skozi celotno hidrološko leto 2011/12 je botrovalo k
pomanjkanju vode v poletju 2012 in posledično motnjam v preskrbi z vodo na Obali. Pomanjkanje
razpoložljivosti vodnih kapacitet je sovpadlo z zmanjšanjem razpoložljivosti vodnih virov tudi na
Hrvaškem. Z aktivacijo vodarne v Sečovljah in povečanim odkupom vode iz Kraškega vodovoda je
Rižanskemu vodovodu uspelo, ob restrikcijah rabe vode, zagotavljati normalno oskrbo s pitno vodo,
brez večjih redukcij pri dobavi.
23. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2012
doc. dr. A. KRYŽANOWSKI,
I. ŽIGON
- 71 SUŠA, SUŠA, SUŠA
Republika Slovenija se je odločila, da pristopi k rešitvi z novim, neodvisnim regionalnim vodnim virom,
s katerim bo oskrba prebivalstva s pitno vodo v regiji dolgoročno rešena. Projekt oskrbe z vodo je bil
zaradi pomembnosti, zahtevnosti in kompleksnosti problematike uvrščen med prioritetne naloge v
programu izvajanja nacionalnih projektov državne infrastrukture. Projekt oskrbe s pitno vodo je bil v
perspektivi 2007–2013 uvrščen na prioritetni seznam sofinanciranja iz sredstev Kohezijskega sklada v
višini do 50% investicijskih sredstev.
Projektne aktivnosti so se začele v letu 2001. Na podlagi primerjalne študije evidentiranih možnih
vodnih virov v regiji je bilo v letu 2002 s strani pristojnega ministrstva potrjeno, da se takoj začne s
projektnim aktivnostim umeščanja akumulacije Padež/Suhorka v prostor. Projektne aktivnosti so se
leta 2007 zaključile v fazi potrjenega okoljskega poročila z obrazložitvijo naročnika in investitorja
(MOP), da bo izdelana revizija celotne projektne dokumentacije, in na podlagi zaključkov revizije naj bi
sledila odločitev o nadaljevanju projekta. Predmet zunanje revizije v letu 2007 pa ni bila projektno
obdelana varianta Padež/Suhorica, temveč študija rabe vodnih virov Klivnik in Mola, ki je bila kot
neustrezna ovržena že v primerjalni študiji in kasneje tudi na nivoju posvetovalnega organa ministra na
projektu. Nadaljnjih aktivnosti s strani naročnika in investitorja ni bilo.
V letu 2008 je bila na pobudo Rižanskega vodovoda izdelana primerjalna študija vseh variant vodnih
virov z optimizacijo projektnih rešitev. Pri tem je bila izdelana tudi stroškovna primerjava projektne
variante Padež/Suhorica in variante z akumulacijami Klivnik in Mola. Primerjava variant je bila
narejena po enakih metodoloških in tehničnih kriterijih. V sklopu novelacije projektnih zasnov je bila
optimirana projektna varianta z akumulacijo Suhorka s črpanjem dodatne vode na Padežu. Stroškovna
primerjava akumulacije Suhorka z varianto Klivnik/Mola kaže na to, da je akumulacija Suhorka
stroškovno ugodnejša (cenejša za vsaj 20%). Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je varianta z
akumulacijo Suhorka že bila obravnavana v prostoru in potrjena kot ustrezna. Z izkoriščanjem
akumulacij Klivnik in Mola pa se spreminja vodni režim reke Reke na vplivnem območju Škocjanskih
jam, za kar pa do sedaj še ni bilo nobene razprave o sprejemljivosti tega posega v okolju in prostoru.
V aprilu 2011 je bil podan predlog alternativne rešitve, da bi problem vodooskrbe v regiji vsaj
kratkoročno rešili s povečanjem kapacitet vodnega vira Brestovica in s tem še omogočili črpanje
sredstev iz Kohezijskega sklada. Predlog, ki ga podpirajo vse občine v regiji obsega dograditev
obstoječih transportnih povezav, ki bodo omogočale napajanje vodooskrbnega sistema na Obali s
povečanjem kapacitet črpanja v Brestovici in vključitvijo vodnega vira Bistrica, skupno do 290 l/s.
Načrtovane kapacitete zadoščajo zgolj za 30let ob neprimerno višjih obratovalnih stroških in
nezmožnosti zagotavljanja rezerve ob morebitnih havarijah. Tako zastavljen projekt je le prehodnega
značaja, ker bo po letu 2040 treba naraščajoče potrebe po vodi pokriti z aktiviranjem drugega vira, kar
pomeni spet iskanje ustreznega vodnega vira in dodatna investicijska vlaganja.
Glede na sedanjo prakso izvajanja projektnih aktivnosti se možnost koriščenja sredstev iz naslova
Kohezijskega sklada vse bolj oddaljuje. Vse bolj realen ostaja scenarij, da bo po desetletjih iskanja
strateškega vodnega vira za oskrbo prebivalstva z vodo v Obalno-kraški regiji stanje še nadalje ostalo
nespremenjeno. Če bi projekt oskrbe s pitno vodo v slovenski Istri realizirali po prvotno zastavljenih
planih, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, bi bila do sedaj celotna investicija v akumulacijo
Padež/Suhorica povrnjena že samo na račun stroškov, ki jih Rižanski vodovod letno namenja za uvoz
iz sosednjih vodooskrbnih sistemov.
5. VIRI
Brilly, M., Kompare, B., Kryžanowski, A., Rusjan, S. (2008): Ureditev oskrbe prebivalstva v slovenski
Istri in zalednem kraškem območju, 19. Mišičev vodarski dan, Zbornik referatov, 184–195.
Krajnc, U., s sod., (2002): Vodooskrba slovenske obale in zalednega kraškega območja – preveritve
možnih vodnih virov s ciljem dolgoročne in regionalno zasnovane rešitve, študija, IEI Maribor.
Krajnc, U., Kryžanowski, A., Ignjatović, M. (2007): Ekološko sprejemljiva pretoka rek Rižane in Reke –
ključni element strategije dolgoročne slovenske oskrbe Obale in zalednega kraškega območja s
pitno vodo, 18. Mišičev vodarski dan, Zbornik referatov, 116–123.
Krajnc, U., Somrak, D., Kryžanowski, A. (2010): Padež project: A case study of strategically planning
of water resources for water supply, International Symposium: »Dams and Sustainable Water
Resources Development«, Zbornik referatov, VNCOLD Hanoi, Topic 17.2, 15.
23. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2012
doc. dr. A. KRYŽANOWSKI,
I. ŽIGON
- 72 SUŠA, SUŠA, SUŠA
Kryžanowski, A. (2006): Ureditev oskrbe prebivalstva s pitno vodo slovenske Istre in zalednega
kraškega območja – Zaključno poročilo »inženirja« na projektu, Geateh-FGG, Ljubljana.
Kryžanowski, A., Kompare, B., Atanasova, N., Uršič, M., Škerjanec, M., Brilly, M., Rusjan, S., Čotar,
A., Stojič, Z. (2008): Ureditev oskrbe prebivalstva s pitno vodo slovenske Istre in zalednega
kraškega območja – novelacija projektne zasnove, študija, FGG-Geateh, Ljubljana.
Kryžanowski, A., (2012): Ureditev oskrbe prebivalstva s pitno vodo slovenske Istre in zalednega
kraškega območja, I. Kongres o vodah Slovenije, Zbornik prispevkov, 301-315.
Langerholc, M., Krajnc, U., Blažeka, Ž., Šuman, S., Ignjatović, M. (2003): Vodooskrba slovenske obale
in zalednega kraškega območja – preveritve možnih vodnih virov s ciljem dolgoročne in regionalno
zasnovane rešitve, Dokument identifikacije investicijskega projekta, IEI Maribor.
Projekt Nova Gorica, (2011): Oskrba s pitno vodo Obale in Krasa - Novelacija dokumenta identifikacije
investicijskega projekta, Nova Gorica.
Remmler, F., Skark, C., Syhre, C., Grischeck, T. (2007): Review of the project Water Supply for Istria
and the Coastal Region, Izvleček revizijskega poročila, HTW Dresden.
Rismal, M. (2006): Strokovna presoja rešitve preskrbe s pitno vodo slovenske Obale in Krasa z
izgradnjo vodne akumulacije Padež, Gradivo za III. sejo delovne skupine projekta Padež.
Sl Consult (2006): Ureditev oskrbe prebivalstva s pitno vodo slovenske Istre in zalednega kraškega
območja – Dokument identifikacije investicijskega projekta, Ljubljana.
Žigon, I. (2012): Zimsko pomladna suša 2012 in oskrba z vodo slovenske Istre, Vodni dnevi 2012,
Zbornik referatov, 132-144
23. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2012