Odgovori na vprašanja za izpit iz poslovanja

Odgovori na vpraˇsanja za izpit iz poslovanja
ˇ
3. letnik Fizika UNI in VSS
1. Teoretiˇcen pristop k tranziciji (stran: 1,2, in 5)
Tranzicija je po vsebini seˇstevek institucionalnih sprememb. Pri menjavi vodilnega sistema pride do reform, ki jih predlaga novo ustanovljena vlada. Razlogi za reforme so
politiˇcni. Reforme naj bi obvladovale makroekonomske stabilizacije, privatizacije in trgovine. Programe reform imenujemo ˇsok-terapija. Za hitre reforme podjetja niso bila
pripravljena - potrebovala bi drˇzavne subvencije, da bi prepreˇcili visoko brezposelnost.
Neoliberalizem: Globalizacija na podroˇcju finanˇcnih trgov ustvari blaginjo, saj omogoˇci
preseljevanje kapitala. To pripelje do trˇznega fundamentalizma - razporeditev sredstev je
najbolje prepustiti trˇznemu mehanizmu.
2. Podjetje in vrste podjetij (stran: 6-8)
Posamezniki se zdruˇzijo v okviru gospodarskih organizacij, ker jim to omogoˇca doseganje
boljˇsih uˇcinkov. Podjetje je taka organizacija in se mora ravnatipo ekonomskih zakonitostih. Prizadeva si ustvariti ˇcim boljˇse ekonomske rezultate. Zasleduje povpraˇsevanje
na trgu, kjer vlada konkurenca in zakon ponudbe in povpraˇsevanja. Podjetje je osnovna
celica druˇzbenega gospodarstva in zadovoljuje oˇzje in ˇsirˇse druˇzbene potrebe. Zakon o
gospodarskih druˇzbah razvrˇsˇca podjetja na majhna, srednja in velika, glede na ˇstevilo
zaposlenih, prihodkov in povpreˇcni vrenosti aktive v zadnjem poslovnem letu.
Majhna: povpreˇcno ˇstevilo zaposlenih do 50, ˇcisti prihodki manjˇsi od 8,8 mio evrov,
povpreˇcna vrednost aktive ne presega 4,4 mio evrov.
Srednja: povpreˇcno ˇstevilo zaposlenih do 250, ˇcisti prihodki manjˇsi od 35 mio evrov,
povpreˇcna vrednost aktive ne presega 17,5 mio evrov.
Velika: presega najmanj dve merili za srednje podjetje. Za to se ˇstejejo banke, zavarovalnice (to bojda niso podjetja saj samo prerazporejajo denar).
3. Znaˇcilnosti trˇznega gospodarstva (stran: 6,8,9)
Pravno opredelitev podjetja (druˇzbe) v naˇsem gospodarskem sistemu opredeljuje Zakon
o gospodarskih druˇzbah. Ta zakon gospodarsko druˇzbo opredeljuje kot pravno osebo, ki
na trgu samostojno opravlja pridobitveno dejavnost kot svojo izkljuˇcno dejavnost. Poleg
gospodarskih drub deluje ˇse vrsta organizacij, ki se razlikujejo po svoji lastninski strukturi,
velikosti in ciljih, ki jih zasledujejo.
Sodobna razvita trˇzna gospodarstva so tako imenovana meˇsana gospodarstva. Z vidika
lastnine in pravic loˇcimo: privatna ali zasebna podjetja (osebne in kapitalske druˇzbe) ter
javna podjetja (trˇzni monopol, posebni interesi drˇzave - poˇsta, ˇzeleznice, vojaˇska industrija).
1
Podjetja kot zasebne druˇzbe se v okviru evropskega kontinentalnega prava delijo na dve
veliki skupini:
• osebne druˇzbe - druˇzba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.), komanditna druˇzba in
tiha druˇzba
• kapitalske druˇzbe - druˇzba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), delniˇska druˇzba in
komanditno-delniˇska druˇzba
Osebne druˇzbe - zdruˇzevanje nekaj fiziˇcnih oseb zaradi trajnega skupnega pridobivanja
dohodka, skupnega podjetniˇstva in skupnega tveganja.
d.n.o. - dve ali veˇc oseb odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoˇzenjem.
Komanditna druˇzba - dve ali veˇc oseb, najmanj en druˇzabnik odgovarja za obveznosti
z vsem svojim premoˇzenjem (komplementar), najmanj en druˇzbenik za obveznosti ne
odgovarja (komanditist).
Tiha druˇzba - pogojno med osebnimi druˇzbami, nastane s pogodbo s katero tihi druˇzbenik
s kapitalsim vloˇzkom v druˇzbo katere lastnik je nekdo drug, pridobi pravico do udeleˇzbe
pri dobiˇcku te druˇzbe.
Delinˇska druˇzba - osnovni kapital razdeljen na delnice, upnikom odgovalja delniˇska druˇzba
samo s svojim premoˇzenjem.
d.o.o. - druˇzbeniki odgovarjajo samo posredno s kapitalom, ki so ga kot svoje kapitalske
deleˇze vloˇzili v takˇsno podjetje.
4. Vrste podjetij - proizvodna sfera, trgovine in storitvena sfera (stran: 9-10)
Z vidika poslovnih uˇcinkov podjetja oziroma dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo, loˇcimo:
• proizvodna
Preteˇzni predmet poslovanja je proizvajanje in prodajanje proizvodov, to je materialnih dobrin, ki sluˇzijo osebni, skupni, sploˇsni druˇzbeni ali proizvajalni porabi. Sem
sodijo: rudarska, industrijska, gozdarska, gradbena, kmetijska in obrtno proizvajalna
podjetja.
• storitvena
Glavni predmet poslovanja je opravljanje storitev. Med storitvena podjetja sodijo:
prevoz in zveze, gostinska, stanovanjsko-komunalna, vodno - gradbena, turistiˇcna,
tehniˇcne in poslovne storitve, banke, hranilnice, zavarovalnice ter druga podjetja, ki
nudijo finanˇcne stroritve.
• trgovska
Kupujejo blago zato, da bi ga prodajala. Nabavljenega blaga po sestavi ne spreminjajo in ga ne predelujejo, ˇceprav ga v nekaterih primerih reˇzejo, ˇcistijo, omotavajo
ali meˇsajo. Trgovinska podjetja delimo po obsegu in naˇcinu poslovanja na grosiste
in detajliste.
5. Delitev ekonomije. Mikrosistem, mezosistem, makrosistem (stran: 15)
• makroekonomija
Pomeni raziskovanje gospodarskih pojavov in njihovih zakonitosti v ˇsirˇsem obmoˇcju
drˇzave ali regije. Naloga makroekonomike je analiziranje gospodarskih agregatov,
kot so: gospodarska rast, proizvodnja in raven proizvodnje.
• mezoekonomika
Prouˇcuje gospodarske agregate (predvsem posamezne) v okviru neke panoge.
2
• mikroekonomika
V strokovni literaturi se velikokrat uporablja kot sinonim za ekonomiko podjetja.
Ta prouˇcuje gospodarske pojave v posameznem podjetju. Njen namen je pojasniti
znaˇcilnosti gospodarskih pojavov, njih znaˇcilnosti in zakonitosti ter razviti naˇcela, po
katerih se je treba ravnati, da bi bil poslovni proces v podjetju uspeˇsen. Ekonomika
podjetja se ukvarja z ekonomskimi problemi (z gospodarjenjem), ki nastopijo vselej,
kadar ni mogoˇce zadovoljiti potreb, ker za to ni dovolj virov.
6. Samuelsonova krivulja1
Podjetje na Samuelsonovi krivulji deluje na nivoju razˇsirjene reprodukcije. Optimalno
vlaga v razvoj. Podjetje nad krivuljo pretirano vlaga v razvoj, podjetje pod krivuljo pa
premalo. Pomanjkljivost teorije je, da imajo razvite in nerazvite drˇzave podobne krivulje.
• Leonitief-ova Input/Output matrika
To je matrika, ki se uporablja v veˇcjih podjetjih, za izraˇcun, koliko posameznih dobrin
je potrebno proizvesti v doloˇcenih segmentih podjetja, da bo optimalno zadoˇsˇceno
povpraˇsevanju. Pri tem upoˇstevamo, da vsak segment potrebuje doloˇceno koliˇcino
dobrih, ki jih izdelujejo drugi segmenti. Pri tem dobimo sistem linearnih enaˇcb, ki
jih lahko zapiˇsemo v matriˇcno enaˇcbo in jo reˇsimo.
Primer: Imamo podjetje z n segmenti. Vsak segment proizvede doloˇceno dobrino xi .
Pri tem pa upoˇstevamo, da i-ti sektor, za to da proizvede 1 dobrino, potrebuje aij
enot dobrin iz druge enote j. Oznaˇcimo ˇse povpraˇsevanje po i-ti dobrini di . Torej
imamo:
xi = a1i x1 + . . . + ani xn + di .
To nam pove da je celoten output enak vmesnemu outputu (znotraj firme) oplus zunanji output zaradi prodaje na trgu. Koeficiente aij zloˇzimo v matriko A, ~x je vektor
celotnega outputa, d~ pa je vektor celotnega povpraˇsevanja. Sedaj lahko zapiˇsemo
matriˇcno enaˇcbo:
~
~x = A~x + d.
To matriˇcno enaˇcbo lahko sedaj obrnemo in reˇsimo na ~x.
Vir in primer izraˇcunov: http://en.wikipedia.org/wiki/Inputoutput model
7. Zakon komparativnih prednosti
Zakon komparativnih prednost pravi, naj posamezna podjetja in drˇzava proizvajajo in
prodajajo drugim podjetjem ali drˇzavam tisto blago oziroma storitve, ki jih lahko proizvajajo z relativno nizkimi stroˇski. Prav tako pa naj kupujejo tisto blago, ki bi ga sami
proizvedli z relativno visokimi stroˇski.
Podjetje ali drˇzava mora z vloˇzenimi sredstvi ravnati racionalno. To pa je doseˇzeno,
ko je omogoˇcen najveˇcji moˇzni poslovni izid. V moderni industrijski druˇzbi omogoˇca
specializacija in delitev dela veˇcjo gospodarsko uˇcinkovitost in uspeˇsnost, ki se odraˇza v
veˇcji produktivnosti.
1
tega dela nisem naˇsel niti v skripti, niti na internetu, zato sem samo prepisal tisto, kar je ˇze zraven vpraˇsanja
3
8. Zakon padajoˇcega prihodka
Zakon padajoˇcega donosa je prvotno napisan na podlagi kmetijstva - na omejeni povrˇsini
zemlje ni mogoˇce proizvesti neomejene koliˇcine predelkov, ne glede na to, do katere mere
poveˇcamo vloˇzeno delo. Ko je prodaja in zasluˇzek nekega proizvoda veˇcji od povpreˇcja,
se splaˇca proizvodjo le-tega. Ko pa je uˇcinek enak 0 ali celo negativen, pa se naloˇzba veˇc
ne izplaˇca. Neposredno velja le kratkoroˇcno.
9. Kaplanovi kazalci
To so kazalci, ki kaˇzejo lastnikom podjetij uspeˇsnost poslovanja - predvsem za za kakovostno sprejemanje novih odloˇcitev. Kaˇzejo uspeˇsnost podjetja z veˇc vidikov, ne le
finanˇcnega in sicer:
• finanˇcni vidik
• vidik poslovanja s strankami
• vidik notranjih poslovnih procesov
• vidik uˇcenja in rasti
Ravno na podlagi tega veljajo za uravnoteˇzen sistem kazalnikov. Kaj ˇzelimo s tem doseˇci?
10. Ekonomska rast (stran: 22)
Vsaka druˇzba se sreˇcuje s potrebo po uresniˇcevanju svojih ciljev. Ti cilji so naslednji:
• razvoj in doseganje ekonomske rasti
• stalnost cen
• zagotavljanje zaposlenosti
• uveljavljanje ekonomske svobode
• ustrezne razdelitve dohodkov
• zagotavljanje ekonomske varnosti
• doseganje ekonomske in tehnoloˇske uˇcinkovitosti
4
Ti cilji so sprejemljivi, vendar so med sabo konfliktni in komplementarni. Nekateri cilji,
kot na primer veˇcja kvaliteta, praviˇcna razdelitev in ustrezna zaposlitev so komplementarni z drugimi cilji, medtem ko med nekaterimi cilji, kot sta stabilnost cen in praviˇcna
delitev dohodka, velja konfliktnost. Druˇzba mora razviti metode, s katerimi lahko doloˇca
prioritete posameznih ciljev in onemogoˇca tiste sile, ki se izenaˇcujejo. Druˇzba mora odgovoriti na nekatera osnovna vpraˇsanja:
• kaj proizvajati
• kakˇsne koliˇcine
• kako se naj proizvajajo dobrine
• za koga se proizvajajo
• stopnja nezaposlenosti
• stopnja inflacije
• ali se zmogljivosti proizvodnje veˇcajo
11. Ustrezna razdelitev prihodkov (stran: 22, 23)
Prihodek podjetja (dobiˇcek) je celoten izkupiˇcek po nekem ˇcasovnem obdobju in je razlika
med vsemi prihodki in odhodki, ˇce so seveda prihodki veˇcji. Od takega dobiˇcka je potrebno
najprej obraˇcunati davek (drˇzavi kar je drˇzavnega). Kar ostane je ˇcisti dobiˇcek. Tega je
ˇ
potrebno razdeliti na rezerve, med lastnike in v nekaterih primerih med zaposlene. Ce
ˇse kaj ostane, imamo nerazdeljeni ˇcisti dobiˇcek. Znesek davka je odvisen od prepisane
davˇcne stopnje in od dobiˇcka kot davˇcne osnove. Nujno je pri delitvi dobiˇcka oblikovati
rezerve (pri delniˇskih druˇzbah zahteva zakon 10% rezerve od osnovnega kapitala, in dokler
ˇ
niso doseˇzene, se ostale postavke ne izplaˇcujejo). Cisti
dobiˇcek za izplaˇcilo lastnikom
ˇ
ima lahko razliˇcne oblike (veˇcinoma dividende). Cisti dobiˇcek za izplaˇcilo zaposlenim
je prostovoljen in je odvisen od sklepa lastnikov, ki jim pripada naˇceloma celoten ˇcisti
dobiˇcek. Nerazdeljeni ˇcisti dobiˇcek gre vedno za dokapitalizacijo podjetja.
12. Ekonomska svoboda (povzeto po drugem viru - Google it!)
Ekonomska svoboda je definirana kot odstotnost drˇzave in drˇzavnih omejitev na proizvodnjo, distribucijo in potroˇsnjo proizvodov in storitev. Obstajati pa mora seveda minimalna raven nadzora, ki je potrebna za ohranitev in zaˇsˇcito svobode same. Glavni
elementi ekonomske svobode so svobodne osebne odloˇcitve, prostovoljna menjava, prosto
trˇzno tekmovanje ter zaˇsˇcita oseb in lastnine.
13. Metode vodenja (stran 24)
ˇ
Clovek
je s svojimi psihofiziˇcnimi sposobnostmi najpomembnejˇsa prvina poslovnega procesa. Zato je potrebno, da je vodenje podjetja usmerjeno k ˇcloveku. Danes so v vzponu
demokratiˇcne in timske metode vodenja. Poˇcasi se umikajo avtoritativne in hierarhiˇcne
oblike vodenja in organizacije delovnega procesa. Demokratiˇcne metode vodenja prouˇcujejo
uˇcinkovitost in uspeˇsnost, kar pa pogojuje veˇcje znanje delavcev . Kljuˇcno pri tem je, da
je uˇcinkovito delo, ob doloˇcenem znanju in sposobnostih delavcev pogojeno z organizacijo,
ˇ delavcem vse to nudimo, se bo produkposlovanjem, stimulacijo in motivacijo za delo. Ce
tivnost in poslediˇcno uspeh podjetja zviˇsal. Vse to pa se doseˇze s pomoˇcjo demokratiˇcne
in predvsem timske oblike metode vodenja podjetja. Delavec se mora poˇcutiti vkljuˇcenega
v procese in ˇcutiti pripadnost podjetju.
5
14. Prvine poslovnega procesa (stran: 26 - 52)
Prvine poslovnega procesa so delovna sredstva, predmeti dela, delo in storitve. Vse te
prvine sodelujejo v poslovnem procesu le v medsebojni povezanosti. Izostanek ene povzroˇci
prekinitev procesa. Prvine se v poslovnem procesu preoblikujejo v ˇzelen proizvod ali
storitev, preoblikovanje pa opazujemo z vidika fiziˇcne in vrednostne porabe prvin.
Delovna sredstva so veˇc oblik, najpogosteje pa se pojavijo kot: zemljiˇsˇca, zgradbe, oprema,
dolgoletni nasadi, osnovna ˇcreda in drobni inventar. Struktura delovnih sredstev je odvisna od vrste in panoge dejavnosti. Specifiˇcnost delovnih sredstev je ta, da v poslovnem
procesu obdrˇzijo svojo naravno obliko in ne prehajajo v proizvod, da je njihova doba daljˇsa
kot traja proizvodnji proces (da sodelujejo v tem procesu veˇckrat), in da se v poslovnem
procesu obrabljajo, fiziˇcno izrabljajo in naravno starajo. Delovna sredstva je potrebno
popravljati. Za to se uporabljata dva tipa popravil - velika in mala. Velika popravila je
pametno naˇcrtovati vnaprej, denar izhaja iz amortizacij za to delovno sredstvo. Mala popravila so pa tekoˇce vzdrˇzevanje (mazanje strojev, menjava obrabljenih delov, ...). Tukaj
se splaˇca omeniti pojem invsticije, ki je vlaganje sredstev v delovna sredstva. Moramo
preraˇcunatu v kolikˇsnem ˇcasu se nam ta vloˇzek povrne in koliko je investicija dejansko
smiselna (donostnost).
Predmeti dela so surovine in material, nedokonˇcana proizvodnja, polizdelki in konˇcni
izdelki ter trgovsko blago. Zanje je znaˇcilno to, da se v proizvodnjem procesu potroˇsijo
naenkrat, da smotrno vstopajo v nov proizvod, ali pa se izniˇcijo (energija) in da je potroˇsek
moˇzno fiziˇcno in vrednostno izmeriti.
Potem imamo ˇse pa delo in storitve. Storitve so ponavadi tiste, ki jih za neko podjetje
opravi zunanje podjetje. Veˇcinoma so to popravila, poˇsta, telekomunikacije, prevoz, ...
Poznamo dolgoroˇcne in kratkoroˇcne storitve. Kratkoroˇcne se porabijo naenkrat in s celotno vrednostjo (poˇsta), dolgoroˇcne pa tiste, ki se koristijo v daljˇsem ˇcasovnem obdobju
in se poslediˇcno tudi amortizirajo (licence, razna dokumentacija, ...). Delo je primarna
prvina v poslovnem procesu, saj brez dela ni ustvarjana proizvodov ali storitev.
15. Statiˇcna kazalca investicij (stran: 139, 140)
Med statiˇcnimi kazalci investicij sta najbolj znana rok vraˇcila naloˇzbe in koeficient donostnosti. Rok vraˇcila naloˇzbe je razmerje med nabavno vrednostjo in amortizacijo in
dobiˇckom
RokV racilaN alozbe =
N abavnaV rednost
Amortizacija + Dobicek
Ugodnejˇsa je tista naloˇzba, ki ima krajˇsi rok vraˇcila. Ima dve pomanjkljivosti. Ne upoˇsteva
ˇzivljenjske dobe sredsta in ne upoˇsteva spreminjanje denarne vrednosti donosa.
Koeficient donosnosti naloˇzbe izraˇcunamo kot razmerje med letno amortizacijo in dobiˇckom,
ter nabavno vrednostjo.
Amortizacija + Dobicek
N abavnaV rednost
ˇ pa financiramo svojo naloˇzbo s posojili,
Veˇcji ko je koeficient, bolj je naloˇzba uspeˇsna. Ce
izraˇcunamo koeficient donosnosti tako:
Koef icientDonosnosti =
Koef icientDonosnosti =
Dobicek + Amortizacija + Obresti − Odplacilo
V lozenaSredstva
6
16. Vodenje zalog (veˇc v 3.3, 3.6)
Zaradi spreminjanja nabavnih cen predmetov dela jih mora imeti podjetje nekaj na zalogi.
Bolj kot se cene spreminjajo bolj je pomembno na kakˇsen naˇcin vrednotimo zaloge in
porabo. Poznamo naslednje naˇcine:
• metoda drseˇcih povpreˇcnih cen, izraˇcuna se povpreˇcno vrednost materiala na zalogi
in po taki ceni se obraˇcunava material ob porabi
• metoda stalnih (planskih) cen z odmiki, postaviˇs plansko ceno, ki se je drˇziˇs skozi cel
proces
• metoda prva vhodna=prva izhodna (FIFO), material, ki je bil prvi kupljen gre prvi
v prodajo s ceno bazirano na njegovi nakupni vrednosti
• metoda prva zadnja vhodna=prva izhodna (LIFO), material, ki je bil zadnji gre prvi
v prodajo s ceno bazirano na njegovi nakupni vrednosti
Podjetje ima stroˇske z vsemi vrstami zalog in mu je zato v interesu, da je ˇcas vezave
denarja v zalogah ˇcimmanjˇsi. Z vidika stroˇskov bi bilo najbolje, da zalog ne bi bilo, kar
pa je prevelik rizik. Premajhne zaloge lahko vodijo v prekinitev proizvodnega procesa,
prevelike pa veˇzejo nase preveˇc obratnih sredstev in s tem zmanjˇsujejo plaˇcilno sposobnost
podjetja. Normalne zaloge se delijo v veˇc podskupin:
• minimalne-nemoten proizvodni proces, ˇce je na trgu dovolj predmetov dela
• signalne-opozorijo na nakup
• rezervne-nemotena proizvodnja tudi ˇce so motnje na trgu
• maksimalne-sodijo ˇze v prevelike
• optimalne-stroˇski zalog na koliˇcinsko enoto so najniˇzji
Na zaloge predmetov dela vplivajo:
• povpreˇcna dnevna poraba
• ˇcas od naroˇcila do dostave,
• ˇstevilo dni, za katere zadostuje varnostna zaloga,
• razmerje stroˇskov zalog in nabave
17. Kobayashijevi kljuˇci (11)
Metoda 20 kljuˇcev temelji na ˇstirih osnovnih kljuˇcih in sicer: ˇciˇsˇcenje in organiziranje
(1), organizacija sistema in clijno vodenje (2), aktivnost v majhnih skupinah (3), vodilna
tehnologija (20).
Bistvo kljuˇcev:
• doseganje strateˇskih ciljev podjetja
• sposobnost hitrega uˇcenja in uvajanje novosti v poslovanje, poveˇcanje produktivnosti
in fleksibilnosti celotne organizacije za hitrejˇse prilagajanje trˇziˇsˇcu
• izboljˇsanje konkurenˇcnosti, profitabilnosti in dologoroˇcnega uspeha podjetja
7
Podjetja po sistemu kljuˇcev ocenimo z ocenami od 1 do 5. Sistem kljuˇcev se upeljuje v
podjetje tekom petletnega obdobja med tem obdobjem se nadzira napredovanje program
in sicer z meseˇcnimi, polletnimi in letnimi pregledi.
Delovanje na nivoju razˇsirjene reprodukcije
Podjetnik bo dobiˇcek razdelil in ga del porabil, ostalo pa bo vloˇzil v fiksni in variabilni
kapital.-razvoj itd.
Podjetja se povezujejo horizontalno in vertikalno
Horizontalno pomeni, da se povezujejo na vseh funkcijah in sektorjih, vertikalno pa pomeni, da vkljuˇcuje vse zaposlene od vrha do dna in sega nazaj v verigo dobaviteljev ter
naprej v verigo odjemalcev. To lahko dosegamo ne le prek kljuˇcev temveˇc tudi preko Total
Quality Managementa (sistem za vpravljanje z ljudmi).
18. Amortizacija (veˇc v 3.2, 3.4, 8.2)
Amortizacijo lahko izrazimo kot cenovni prikaz porabe delavnih sredstev. Lahko bi rekli,
da je amortizacija proces postopnega odplaˇcevanja vloˇzenih denarnih sredstev v delovna
sredstva preko prodajnih cen izdelkov ali storitev. Predstavlja zmanjˇsevanje vrednosti
delavnega sredstva, je stroˇsek in pomeni zbiranje denarnih sredstev. Obravnavamo jo s
treh vidikov:
• fiziˇcna obraba strojev
• prenaˇsanje nabavne vrednosti delovnega sredstva v lastno ceno v obliki stroˇskov
amortizacije
• zbiranje denarnih sredstev zaradi nadomestitve izrabljenih delovnih sredstev.
Stremeti je potrebno k temu, da bo amortizacija ˇcimbolj stvarno odraˇzala intenzivnost
obrabe osnovnega sredstva. Glede na vzroke zniˇzevanja uporabne vrednosti sredstva poznamo veˇc naˇcinov obraˇcunavanja amortizacije:
• funkcionalno (dejnaska obraba in intenzivnost obrabe predstavlja nabavne cene na
enoto izdelka)
• ˇcasovno (linearno, progresivno, degresivno, (letni znesek amortizacije= nabavna vrednost/ˇzivljenjska doba)
• pospeˇseno (skrajˇsamo ˇcas uporabnosti delovnega sredstva)
Obraba osnovnih sredstev je odvisna od kakovosti le-teh, trajanja dela, ki se opravlja
na njih, ravnanja z njimi ter naˇcinov vzdrˇzevanja. Pomemben je tudi ˇcasovni faktorzastaranje tehnologije, korozija, staranje materiala.
Poglavje 8.2 ni direktno povezano z amortizacijo, zato ga preberite, ˇce ˇzelite. Opisuje
kriterije za ocene investicij pri katerih igra veliko vlogo tudi amortizacija.
8
19. Obratna sredstva (veˇc v 3.6, 10.3, 10.6. 13.3)
Obratna sredstva med poslovnim procesom spreminjajo svojo obliko in se preoblikujejo
iz ene oblike v drugo. Vsako podjetje teˇzi k ˇcim hitrejˇsemu kroˇzenju sredstev (v proizvodnjem podjetju je krog prbl. takˇsen denar-material in surovine-proizvodnja-izdelekprodaja-denar).Lahko so v obliki pravic, stvari ali denarja. V obliki stvari obsegajo:
• material (osnovni in pomoˇzni material, polproizvodi, deli, gorivo in mazivo)
• drobni inventar (orodje, naprave, kalupi, modeli... )
• nedokonˇcano proizvodnjo (lastni polproizvodi in deli ter odpadki namenjeni nadaljni
uporabi v proizvodnji)
• dokonˇcane proizvode in trgovsko blago (namenjeni neposredno v prodajo)
Lahko so:
• v zalogi
• v pripravi
• v uporabi
• na poti
Obratna sredstva v obliki pravic obsegajo:
• prejete kratkoroˇcne vrednostnice
• sprotne terjatve
• kratkoroˇcno odloˇzene ali nevraˇcunane stroˇske
• kratkoroˇcno nezaraˇcunane prihodke
Obratna sredstva v obliki denarja so:
• denar v blagajni
• denar na ˇziro raˇcunu
• denar na deviznem raˇcunu
• odprte akreditive
• denar na izloˇcenih raˇcunih za sprotne potrebe
Velikost obratnih sredstev je pomembna, saj ˇce so ta prevelika negativno vplivajo na
gospodarjenje in obratno. V obeh primerih podjetje dosega slabˇsi poslovni rezultat.
Na viˇsino ob. sredstev vplivajo:
• predmet poslovanja podjetja
• dolˇzina tehnoloˇskega procesa
• stroˇski poslovanja
• obraˇcanje zalog
• pogoji prodaje in nabave
• sezonska nihanja
• cikliˇcna nihanja
9
• ˇsiritev poslovanja in razvoj
Kazalnik sestave sredstev
Sredstva so sestavljena iz osnovnih in obratnih sredstev ter finanˇcnih naloˇzb. (obratna/sredstva=a – udeleˇzba obratnih sredstev)
Kazalnik obraˇcanja obratnih sredstev
Koeficient obraˇcanja nam pove kolikokrat se obratna sredstva obrnejo v obdobju enega
leta. Podatek o dolˇzini enega obrata nam je v zaˇcetku proizvodnje navadno neznan.
Izraˇcunamo ga kot:
Ko =
V pi
U ob
Pri ˇcemer je Ko koeficient obraˇcanja obratnih sredstev,
Vpi vrednost prodanih izdelkov,
Uob uporabljena obratna sredstva
Krediti za obratna sredstva
se v grobem delijo glede na ˇcas trajanja in sicer na kratkoroˇcne kredite za financiranje
kratkoroˇcnih obratnih sredstev in premoˇsˇcanje likvidnostnih teˇzav ter na dolgoroˇcne kredite za financiranje dolgoroˇcnih trajnih obratnih sredstev z rokom trajanja do 10 let. V
primeru ˇzelje po kratkoroˇcnem kreditu le-tega dobi podjetnik brez veˇcih zapletov pa mora
v primeru kredita za trajna obratna sredstva predloˇziti kreditodajalcu investicijski naˇcrt
(predstavitev investicije, uˇcinki le-te, priˇcakovan denarni tok in rast poslovanja).
Domaˇci faktoring ali odkup terjatev (13.7):
Gre za obliko kredita, ki ga uporabijo komitenti v primeru pomanjkanja ˇcasa, znanja, volje,
potrebnih sredstev, da bi se ukvarjal s terjatvami ali v primeru, ko se pojavi nelikvidnost
oz. poveˇcana potreba po denarnih sredstvih. Banka in komitent skleneta pogodbo v kateri
doloˇcita odkupni znesek terjatve. Ta terjatev se nato prenese na banko, ki komitentu takoj
izplaˇca med 60 in 80 % odkupnega zneska. Preostali del je nakazan komitentu ˇsele po
prejemu plaˇcila s strani dolˇznika.
20. Produktivnost (stran: 156 - 161)
Produktivnost je ekonomski splet, ki odraˇza razmerje med fiziˇcnim obsegom proizvodnje
in potroˇskom dela. Produktivnost dela pravzaprav prikazuje uspeˇsnost dela v tehniˇcnem
smislu. Izraˇcunamo jo
P =
Q
Pz
P = proizvodnost, Q = koliˇcina poslovnih uˇcinkov, Pz = povpreˇcno ˇstevilo zaposlenih
(namesto Q lahko uporabimo recimo vrednost proizvodnje po dejanski/prodajni ceni,
namesto Pz lahko na primer uporabimo tudi ¨otevilo opravljenih ur..., lahko zajamemo vse
delavce ali le tiste neposredno v proizvodnji...)
Na produktivnost vplivajo:
• delavec s scojim znanjem in sposobnostmi,
• organiziranost delovnega procesa,
• raven tehniˇcne opremljenosti in znanja ter
10
• druˇzbenoekonomski dejavniki.
Poleg produktivnosti dela lahko merimo tudi produktivnost kapitala, materiala in energije.
21. Stroˇski
Definicija
Stroˇski so vezani na velikost cene potroˇsnih prvin poslovnega procesa. Babiˇc ga v najoˇzjem
smislu definira definira kot zavestno uniˇcevanje koristnih dobrin v poslovnem procesu z
namenom, da z zamenjavo za te dobrine proizvedemo ˇse koristnejˇse proizvode ali storitve.
V literaturi veˇc definicij, skupno vsem je, da je stroˇsek cenovno izraˇsen potroˇsek prvin
poslovnega procesa.
Potroˇsek - koliˇcinska poraba ali obraba prvin v poslovnem procesu.
Izdatek - Izliv denarja (ta denar ni nujno vkljuˇcen v poslovni proces, takoj ko je, mu
reˇcemo stroˇsek)
Odhodek - redni je stroˇsek zajet v proizvednem ali prodajnem poslovnem procesu, izredni
odhodek je zmanjˇsanje vrednosti zunaj tega procesa
Tipi stroˇskov
Naravni:
• stroˇski predmetov dela (osnovni in pomoˇzni material, energija, pisarniˇski material,
drobni inventar)
• stroˇski delovnih sredstev (amortizacija, vzdrˇzevanje prostorov, strojev, naprav, najemnina, zavarovanje)
• stroˇski dela (plaˇce, osebni izdatki za opravljeno delo z vsemi dodatki)
• stroˇski storitev (najem drugega podjetja za kakˇsno storitev)
Delitev ni najboljˇsa, ker padejo nekateri stroˇski v veˇc kategorij in jih veˇckrat ˇstejeˇs. Npr:
najameˇs podjetje, da ti popravi stroj.
Primarni/izvirni:
Stroˇski vstopajo v obraˇcun vedno v isti primarni obliki
• stroˇski materiala
• stroˇski storitev v oˇzjem smislu
• amortizacija
• stroˇski dela (plaˇce+dodatki)
• stroˇski drugih dajatev, ki niso odvisni od poslovnega izida
• stroˇski obresti
Sekundarni/izvedeni:
Stroˇski, ki v obraˇcun poslovanja vstopajo v sestavljeni obliki, stroˇski storitev in polizdelkov, ki postanejo izvedeni ko jih prenesemo z ene organizacijske enoto na drugo enoto
poslovnega sistema. V podjetju samem preneseni stroˇski ne spremenijo celotnih stroˇskov,
lahko pa s tem vidimo stroˇske posameznih enot.
Direktni
Stroˇski za katere lahko doloˇcimo stroˇskovnega nosilca:
• neposredni (izdelavni) materialni stroˇski
11
• neposredni (izdelavni) plaˇce
• neposredni stroˇski amortizacije
Indirektni
Stroˇski za katere ne moremo doloˇciti zgolj enega stroˇskovnega nosilca:
• sploˇsni stroˇski proizvodnje (pogosto jih imenujemo obratna reˇzija)
• sploˇsni stroˇski upravno-prodajne mreˇze
Fiksni/Stalni
Stroˇski neodvisni od obsega proizvodnje, temveˇc od danih kapacitet. Najemnine, amortizacija, zavarovanje...
Delimo jih ˇse na neomejeno stalne in omejeno stalne stroˇske (skokovito poveˇcanje ob morebitnem poveˇcanju dejavnosti, ˇsirjenju podjetja).
Variabilni/spremenljivi
Stroˇski se spreminjajo glede na obseg proizvodnje. Material, stroˇski plaˇc, obraˇcuni po
uˇcinku... Delimo jih na sorazmerno spremenljive, nazadujoˇce spremenljive, napredujoˇce
spremenljive (odvisno od tega, ˇce se s ˇstevilom enot stopnjujejo, manjˇsajo ali ostajajo
linearno sorazmerne).
Neizrabljeni/jalovi
Podjetje ne izrablja svojih zmogljivosti, stalni stroˇski na enoto proizvoda so preveliki.
Potrebna je optimizacija.
Mejni stroˇski
Povpreˇcni stroˇski dodatnih segmentov proizvodnje (in ne povpreˇcni za celotno proizvodnjo)
Priloˇznostni/opurtunitetni stroˇski
Podjetje veˇckrat iˇsˇce priloˇznosti na trgu, ki kasneje ne obrodijo sadov, ali se vodilni
odloˇcijo, da teh segmentov ne razvijajo naprej. Stroˇski pa kljub temu ostanejo.l
22. Kalkulacija
Kalkulacija je izraˇcun stroˇskov in uˇcinkov doloˇcenega poslovnega procesa. Glede na namen
loˇcimo:
• predkalkulacije
• sprotne kalkulacije
• pokalkulacije
Upoˇstevati moramo naˇcela kalkulacij:
• natanˇcnost
• diferencijacije
• prilagodljivost
• racionalnosti
Vrste kalkulacij
Kalkulacije delimo glede na:
• tip proizvodnje
• kompleksne kalkulacije
12
Elementi kalkulacije ki vsebujejo polno lastno ali stroˇskovno ceno so neposredni in posredni
stroˇski.
23. Elastiˇcnost ponudbe in povpraˇsevanja
Povpraˇsevanje je koliˇcina blaga po kateri kupci povpraˇsujejo na trgu. Ponudba je koliˇcina
blaga, ki jo nudijo prodajalci. Trˇzne cene tako doloˇcajo tako prodajalci kot kupci, saj
se simultano prilagajajo ponudbi in povpraˇsevanju. Koeficient elastiˇcnosti povpraˇsevanja
nam pove za koliko se relativno spremeni povpraˇsevana koliˇcina, ˇce se cena izdelka spremeni za enoto. Da bi mogli spremljati razmere na trgu je potrebno poznati elastiˇcnost
povpraˇsevanja. Koliko bo upadlo zanimanje ljudi za izdelek ob doloˇcenem zviˇsanju cene.
13