Red. prof. dr. Niko Samec kandidat za rektorja Univerze v Mariboru PROGRAM DELA kandidata za rektorja UNIVERZE V MARIBORU v obdobju od 2015 do 2019 Uvod V programu za rektorja Univerze v Mariboru želim slediti nekaterim temeljnim izhodiščem Univerze, ki še danes predstavljajo osnovo vsake sodobne avtonomne univerze, katere osnovni namen je raziskovanje in izobraževanje. Univerza po Zakonu o visokem šolstvu zagotavlja razvoj znanosti, strokovnosti in umetnosti ter preko fakultet, umetniških akademij ali visokih strokovnih šol v raziskovalno izobraževalnem procesu posreduje znanja študentom in okolju z več znanstvenih oziroma umetniških področij ali disciplin. Prvotno so univerze nastajale zaradi svobode mišljenja in izražanja, kar je bilo skozi zgodovino razvoja različnih civilizacij marsikdaj omejevano. To se je odražalo tudi v nazadovanju razvoja znanosti, zato si moramo v okviru celotne akademske skupnosti Univerze v Mariboru neprestano prizadevati, da bomo svobodo mišljenja in izražanja čuvali ter negovali tako, da bomo razumeli univerzo kot hram učenosti, ki se bogati z novimi znanstvenimi spoznanji in hkrati ohranja obstoječe, s čimer zagotavlja razvoj znanosti skozi zgodovino, kar predstavlja temelj civilizacije. Univerza v Mariboru je druga največja univerza v Sloveniji, na njej študira okoli 18.000 študentov in ima približno 1700 zaposlenih. Nastala je leta 1975 na osnovi Združenja visokošolskih zavodov Maribor kot posledica velikih potreb razvoja gospodarstva in družbenega okolja vzhodne polovice Slovenije. Predvsem v današnjem času, 40 let po ustanovitvi, je za nadaljnji razvoj Univerze v Mariboru ključnega pomena krepitev položaja največje raziskovalno izobraževalne institucije vzhodne Slovenije, da bo predstavljala ob realizaciji in doseganju strateških ciljev stičišče vseh deležnikov s področja znanosti, izobraževanja, kulture in umetnosti gonilo napredka in razvoja. 1/13 Poslanstvo sodobne univerze še vedno najbolje razumemo z njenim zgodovinskim izvornim pomenom „universitas magistrorum et scholarium“ kar pomeni skupnost učiteljev in učencev. Program dela kandidata za rektorja sem zasnoval tako, da bi bila z njegovo realizacijo Univerza v Mariboru skupnost zadovoljnih učiteljev in študentov na osnovi kvalitetnih pogojev dela in akademskega miru, kar je ključnega pomena za uspešno delo zaposlenih in študentov. Vlogo rektorja vidim v uresničevanju razvojne strategije univerze in z njo povezanih strateških ciljev, kar je mogoče dosegati z učinkovito realizacijo akcijskih načrtov posameznih fakultet in tako povečati dosežke univerze na vseh področjih njenega delovanja. Rektor mora zagotavljati maksimalno podporo; finančno, organizacijsko in strokovno dekanom članic pri izvajanju njihove dejavnosti za doseganje čim boljši rezultatov. Tako je po mojem mnenju temeljna naloga rektorja in celotnega rektorata zagotavljanje in ustvarjanje ugodnih pogojev za razvoj članic, za učinkovito in kvalitetno delo zaposlenih ter uspešen študij študentov. Programska izhodišča Osnovo programskih izhodišč predstavlja dejavnost univerze, ki jo lahko razdelimo na tri osnovne stebre delovanja in sicer izobraževanje, raziskovanje in prenos znanja. Vse tri stebre pa povezujejo podporne dejavnosti zaposlenim in študentom, povezovanje znotraj univerze in z okoljem ter internacionalizacija, ki je ključnega pomena za zagotavljanje mednarodne primerljivosti Univerze v Mariboru s sorodnimi univerzami po svetu. Izobraževanje Študijski programi fakultet so bili v obdobju 2004‐2009 prenovljeni v skladu s smernicami bolonjske reforme, kar je omogočilo boljše sodelovanje visokošolskih zavodov, njihove primerljivosti, povečanje mobilnosti učiteljev in študentov ter priznavanja njihovih obveznosti. V času izvajanja bolonjskih študijskih programov pa so se na marsikateri članici univerze pokazale določene pomanjkljivosti in slabosti prehoda iz starih na nove bolonjske študijske programe:  delno podvajanje študijskih programov in s tem povečana obremenitev pedagoških delavcev, s čimer se omejujejo možnosti razvoja in uvajanja novih, predvsem interdisciplinarnih študijskih programov,  podvajanje učnih vsebin znotraj posameznih študijskih programov s čimer se zmanjšuje možnost dodajanja novih komplementarnih učnih vsebin, ki bi dodatno povečevale kompetence diplomantov, 2/13  prevelika obremenitev študentov z raznimi oblikami samostojnega dela na račun zmanjševanja kontaktnih ur, kar je predvsem posledica uvajanja varčevalnih ukrepov, nekatere organizacijske ovire izbirnosti predmetov med članicami univerze, premajhen poudarek na problemsko orientiranem študiju,   ki jih bo potrebno preko reakreditacijskih postopkov študijskih programov na osnovi dobrega sodelovanja med vsemi članicami odpraviti in pri tem mora rektor s svojo ekipo in strokovnimi službami nuditi močno podporo. Krepitev pogojev kvalitetnega izvajanja študijske dejavnosti članic je ključnega pomena za zagotavljanje kakovosti pridobljenega znanja študentov. Na to imajo največji vpliv kadri, zato je potrebno omogočiti pogoje permanentnega usposabljanja pedagoških delavcev in uporabo najsodobnejših metod in tehnik poučevanja. Pri tem so na marsikateri fakulteti prisotne številne ovire, ki izhajajo predvsem iz zastarele infrastrukture in opreme, kar bo potrebno čim prej odpraviti in zato zagotoviti dodatna sredstva iz različnih virov financiranja univerze. Izboljšati bo potrebno prehodnost študentov, kar bomo dosegli z bolj učinkovitimi metodami spremljanja dela študentov, z vključevanjem večjega deleža aplikativnih vsebin v nekatere študijske programe, s čimer bi se povečeval interes študentov za študij in reševanje realnih problemov, s povečanjem vključevanja študentov v razvojno raziskovalno delo in povezovanjem z zaposlitvenim okoljem ter ločenim izvajanjem univerzitetnih in strokovnih študijskih programov. Izboljšati bo potrebno kakovost doktorskega študija, ki je eden najpomembnejših kazalnikov uspešnosti delovanja univerze v globalnem svetu. Učne vsebine predmetov na doktorskem študiju bo potrebno v večji meri prilagajati tematiki raziskovalnega dela študentov in študente vključevati v raziskovalno delo že na začetku študija, s čimer se jim omogoča dovolj časa za doseganje zahtevanih raziskovalnih dosežkov. Raziskovanje Raziskovanje, ki je neposredno povezano z izobraževanjem, je temelj razvoja osnovne dejavnosti univerze, preko raziskovalnih dosežkov se vrednotijo in rangirajo univerze, kar v največji meri prispeva k oblikovanju ugleda in prepoznavnosti v mednarodnem prostoru. Uspešno raziskovanje omogoča pridobitev dodatnih sredstev za nabavo raziskovalne opreme in zaposlovanje mladih raziskovalcev in kar je najpomembnejše, zagotavlja dvig kvalitete, razvoja in izvajanja študijskih programov. Zato je ključnega pomena, da se raziskovalna in umetniška dejavnost na članicah okrepita v skladu z razpoložljivimi kadrovskimi, infrastrukturnimi in materialnimi možnostmi, kar bo zagotavljalo bolj uravnotežen razvoj 3/13 raziskovalne dejavnosti na univerzi. Pri tem pa bo potrebno odpraviti nekatere sistemske napake financiranja raziskovalne dejavnosti, tako s strani ARRS kot evropskih projektov:  zagotovitev deleža sredstev za pokrivanje fiksnih materialnih stroškov na članicah, kar je pereč problem predvsem na članicah z večjim obsegom raziskovalne dejavnosti,  v sodelovanju z resornim ministrstvom ukiniti dvojno obdavčevanje raziskovalnih aktivnosti, kar je še poseben problem pri evropskih projektih,  s financerji doseči dogovor o poenostavitvi načinov poročanja o porabi sredstev in ukinitvi predfinanciranja s strani članic in odnos do raziskovalne dejavnosti s strani zaposlenih:  poenotiti in urediti primerljivost raziskovalnih in pedagoških delovnih mest,  zagotoviti večjo varnost zaposlenih na raziskovalnih delovnih mestih,  vzpostaviti učinkovit model organiziranega pridobivanja raziskovalnih projektov,  izdelati bazo podatkov o zasedenosti zaposlenih z raziskovalno dejavnostjo v okviru celotne univerze, kar bo omogočalo njihovo hitrejše in učinkovitejše vključevanje v nove raziskovalne projekte,  izdelati bazo podatkov o raziskovalni opremi na univerzi, da ne prihaja do podvajanja in posledično do slabše izkoriščenosti,  izdelati spletno borzo projektov, ki bi omogočala intenzivnejše povezovanje in vključevanje vseh deležnikov na področju raziskovalne dejavnosti: učitelji, raziskovalci, študenti in gospodarske ter druge organizacije. Za večjo konkurenčnost v evropskem raziskovalnem prostoru bo potrebno oblikovanje večjih interdisciplinarnih raziskovalnih skupin, pri tem si bomo prizadevali za pridobivanje dodatnih sredstev s strani resornega ministrstva in ARRS za pospeševanje teh aktivnosti na članicah, prav tako si bomo prizadevali za povečanje sredstev za podoktorske projekte mladih raziskovalcev. Intenzivirati bo potrebno aktivnosti za pospešeno črpanje raziskovalnih pobud EU, kar bo v prihodnje za razvoj raziskovalne in umetniške dejavnosti ključnega pomena. Iz Strategije razvoja UM 2013‐2020 izhaja, da so se pričele aktivnosti za vzpostavitev in razvoj univerzitetnega razvojnega in umetniškega središča (RAZ:UM) ter infrastrukturnega centra (LAB:UM), pri čemer bi bilo potrebno predhodno okrepiti raziskovalno infrastrukturo na fakultetah, vsaj tisto, ki bi zagotavljala dovolj kakovostne pogoje za temeljne raziskave. In pri tem mora rektorat odigrati ključno vlogo, kajti le dobro raziskovalno opremljene fakultete lahko nudijo podporo in pravi pomen delovanju bodočim skupnim infrastrukturnim centrom in razvojnim središčem. 4/13 Poleg raziskovanja, ki običajno predstavlja jedro ustvarjanja novega znanja na vseh sodobnih univerzah, pa je za ustvarjanje nacionalne identitete, bogatenje osebnosti in družbe nujno dodati umetniško dejavnost, katere nadaljnji razvoj v okviru univerze ni dovolj infrastrukturno in kadrovsko podprt, kar bi veljalo v bodoče okrepiti. Prenos znanja Prenos znanja predstavlja v določeni meri družbeno odgovorno dejavnost univerze, ki se navzven kaže predvsem v številu tržnih projektov z gospodarskimi in drugimi družbami. Univerza ne sme biti le nemi porabnik javnih sredstev pod pretvezo razvoja temeljnih znanosti, ampak se mora proaktivno vključevati v reševanje aktualnih problemov gospodarstva in družbe v okolju njenega delovanja in širše. S tega stališča univerza v okviru osnovne dejavnosti ponuja univerzitetne in strokovne študijske programe, prvi omogočajo pridobivanje širokih globalnih kompetenc diplomantov različnih profilov, slednji pa po meri potreb gospodarstva in družbe lokalnega okolja. Sodelovanje univerze z gospodarstvom in drugimi družbenimi deležniki ima dodaten razvojni in finančni pomen, ki ga bo veljalo z ustreznimi ukrepi in spodbudami dodatno okrepiti. V okviru sodelovanja z gospodarstvom in drugimi družbenimi deležniki je potrebno upoštevati njihova pričakovanja, ki so odvisna predvsem od razvitosti in velikosti podjetij ter gospodarskih družb. Tako obstaja več možnih načinov sodelovanja z gospodarskimi družbami in drugimi institucijami: • povečati število tem diplomskih nalog iz gospodarstva, • povečati delež strokovne prakse študentov v podjetjih in gospodarskih družbah (MR iz gospodarstva), • v aplikativni del študijskih programov vnesti specifiko strateških usmeritev razvoja države in lokalnega gospodarstva, • neposredne raziskave po naročilu gospodarstva, • skupne prijave RR projektov na nivoju EU in države, • oblikovanja skupnih raziskovalnih skupin za razvoj inovativnih izdelkov, tehnologij in storitev, • nabava skupne RR opreme na nivoju industrijskih raziskav in razvoja, • povezovanje prek podjetniških inkubatorjev, razvojnih središč univerze in spin‐off podjetij. Za učinkovitejše udejanjanje navedenih načinov prenosa znanja bo potrebno k sodelovanju pritegniti resorno ministrstvo, ARRS in druge pristojne državne institucije, ki lahko na osnovi argumentiranih pobud univerze omogočijo uvajanje dodatnih ukrepov za spodbujanje sodelovanja univerze z okoljem: 5/13 • • • • povečati in spremeniti strukturo vlaganj v smislu manjše razdrobljenosti in usmerjanja na ključna tehnološka in storitvena področja, jasna delitev med financiranjem temeljne znanosti in javnih RO ter spodbudami za tehnološki razvoj in inovativnost gospodarstva in storitev, večja stopnja davčnih olajšav za podjetja, ki vlagajo v razvoj in raziskave in ob tem sodelujejo z javnimi raziskovalnimi inštitucijami, progresivna davčna razbremenitev podjetij glede na stopnjo rasti dodane vrednosti produktov in storitev na osnovi uporabe novih znanj, razvijati učinkovito podporno okolje za razvoj gospodarstva in storitvenih dejavnosti, sistemska krepitev podjetniškega duha na univerzah. • • Pri tem velja poudariti, da imajo fakultete s področja tehnike in naravoslovja bistveno več možnosti sodelovanja z gospodarstvom, kar je potrebno upoštevati v različnih procesih vrednotenja in evalvacijskih postopkov. Področja družboslovja, humanistike in umetnosti so prav tako izrednega pomena v smislu prenosa znanja v okolje, saj imajo neprecenljiv vpliv na razvoj družbe in posameznika. Smo v času gospodarske in družbene krize nasploh, najti moramo odgovore za bodoč razvoj v razmerah globalizacije. Univerza mora izobraziti ljudi, ki bodo v tem novem obdobju uspešno vodili gospodarstvo in izvajanje storitvenih ter umetniških dejavnosti. Zaradi tega je potrebno univerzo bolj odpreti navzven in usmeriti v intenzivnejše sodelovanje z okoljem s povečanim prenosom znanja, kajti le družba, ki čuti delovanje univerze, je pripravljena vanjo vlagati tudi večja sredstva. Podporne dejavnosti zaposlenim in študentom Osnovna naloga in odgovornost rektorja je zagotovitev finančnih pogojev delovanja univerze. Univerza v Mariboru je za izvajanje osnovne dejavnosti podfinancirana, kar pomeni, da bo potrebno izdelati jasno strategijo za povečanje financiranja s strani resornega ministrstva oziroma pridobiti dodatne vire za zagotavljanje nemotenega izvajanja vseh akreditiranih študijskih programov in raziskovalne ter umetniške dejavnosti. Zagotoviti bo potrebno dolgoročno finančno stabilnost vseh fakultet in jim tako omogočiti načrtovanje razvojnih aktivnosti na delovnem in kadrovskem področju. Dosedanji varčevalni ukrepi v visokem šolstvu že imajo negativen vpliv na kvaliteto študija, na številnih članicah naše univerze so izkoriščene praktično vse možnosti nadaljnje racionalizacije, kar onemogoča njihov nadaljnji razvoj, zato bo potrebno poiskati druge rešitve. Določene rezerve obstajajo v izvajanju podpornih dejavnosti, ki jih je mogoče izkoristi z uvajanjem nekaterih dodatnih ukrepov: 6/13     temeljita prenova in poenotenje informacijskih tehnologij, s čimer bi se dalo v večji meri izogniti ponavljajočim se administrativnim opravilom, debirokratizacija postopkov ob upoštevanju le minimalnih zahtev relevantne zakonodaje, povečanje avtonomije članic na področju upravljanja z raziskovalnimi in tržnimi viri financiranja, optimizacija delovanja rektorata v smislu čim večje podpore članicam ob zmanjšanju lastne porabe. Prizadevati si bo potrebno za pridobitev sredstev za obnovo nekaterih fakultetnih stavb in osnovne infrastrukture, ki je marsikje na meji funkcionalnosti. S povečanjem energetske učinkovitosti in posodobitvijo objektov bi pomembno zmanjšali materialne in obratovalne stroške. Soočamo se prostorsko stisko študentov in zaposlenih, kar neugodno vpliva na njihovo storilnost in učinkovitost, zato bo potrebno poiskati primerne možnosti in načine reševanja te problematike. Na vseh članicah je potrebno študentom zagotoviti ustrezne večnamenske prostore s spletnim dostopom, kjer se lahko zadržujejo v času, ko čakajo na nadaljnje študijske obveznosti. Med študenti naše univerze so tudi funkcionalno ovirani študenti (invalidi), ki pa se marsikje srečujejo s problematiko dostopa v fakultetne prostore in vključevanja v študijske aktivnosti. Zato bo potrebno na vseh članicah zagotoviti dostopnost študentom z omejenimi možnostmi gibanja do vseh prostorov njihovega delovanja in jim zagotoviti ustrezne pogoje vključevanja v delo. Pomemben element podpornih dejavnosti je pravočasna in vsebinsko ustrezna informiranost zaposlenih in študentov o načrtovanih aktivnostih in spremembah na vseh področjih delovanja univerze. Uvajanje kakršnih koli sprememb mora biti premišljeno, usklajeno z vsemi deležniki in dobro skomunicirano s celotno akademsko skupnostjo. Zagotoviti je potrebno čim višjo stopnjo transparentnosti odločanja in procesov vodenja na celotni univerzi. S postopki sprejemanja odločitev morajo biti seznanjeni vsi deležniki, jasno je potrebno opredeliti pristojnosti in odgovornosti zaposlenih na vodilnih mestih. Povezovanje z okoljem in znotraj univerze Univerza v Mariboru ima kot celota velik potencial, ki ga je možno dodatno koristiti z različnimi oblikami povezovanja. Večja povezanost članic znotraj univerze ob hkratnem ohranjanju ustrezne stopnje avtonomije omogoča boljše sodelovanje in razvoj interdisciplinarnih študijskih programov in raziskovalnih skupin, boljša je preglednost 7/13 pedagoških obremenitev in raziskovalnih kapacitet, kar prispeva k učinkovitejšemu oblikovanju kadrovske politike po članicah. S povezovanjem med članicami se povečuje izbirnost učnih enot za študente, koriščenje opreme in kroženje znanja, omogočena je hitrejša izmenjava dobrih praks. Dobra povezanost fakultet zagotavlja primerljivost zahtevnosti študija in študijske obremenitve študentov. V okviru notranjega povezovanja strokovnih služb je pomembno doseči večjo pretočnost informacij in s tem racionalizacijo funkcij upravljanja ter podpornih procesov zaposlenim in študentom. Poenotiti bi veljalo študentsko informatiko, kar bi omogočalo delo s študenti na osnovi enake informacijske podpore, ki je povezana z nacionalnim sistemom elektronske evidence študentov. Univerza deluje v specifičnih pogojih lokalnega okolja, ki od univerze pričakuje njeno odprtost in pripravljenost na sodelovanje. Univerza v Mariboru mora okrepiti položaj raziskovalno izobraževalnega središča vzhodnega dela Slovenije in se mora na primeren način vključevati v večje regijske razvojne projekte in posledično krepiti lastno infrastrukturo in opremljenost. Z ostalimi univerzami v slovenskem prostoru se Univerza v Mariboru povezuje preko formalnih oblik povezovanja, kot je na primer rektorska konferenca in neformalnih preko skupnih prizadevanj za reševanje aktualne problematike visokošolske politike vezane predvsem na financiranje visokošolske in raziskovalne dejavnosti ter spremembe zakonodaje. Rektorska konferenca mora zavzeti proaktivno vlogo pobudnika pri sprejemanju ukrepov za večjo konkurenčnost slovenskega visokošolskega prostora v mednarodnem okolju, ki bodo temeljili na medsebojnem sodelovanju. Povezovanje univerze z drugimi univerzami v mednarodnem prostoru še vedno preveč temelji na posameznih učiteljih in raziskovalcih, ki predvsem preko raziskovalne dejavnosti vzdržujejo in krepijo stike s kolegi v tujini. V prihodnje bo potrebno mednarodno povezovanje sistemsko okrepiti na ravni univerze. Prav tako bo potrebno v sodelovanju z okoljem opredeliti strategijo razvoja študijske dejavnosti tistih programov, kjer je možno v večji meri upoštevati dejanske potrebe okolja, kar bo študente usposobilo za bolj samostojno delo na konkurenčnem trgu. Velike priložnosti pa se kažejo še z vzpostavitvijo sistema vseživljenjskega in funkcionalnega izobraževanja. Internacionalizacija Ugled vsake univerze je v veliki meri odvisen od mednarodnega sodelovanja na vseh področjih njenega delovanja. Mednarodno sodelovanje Univerze v Mariboru je dokaj dobro 8/13 na področju raziskovalne dejavnosti, mednarodnih objav in sodelovanja v različnih združenjih. V teku so številni projekti v okviru »internacionalizacije«, ki ta položaj krepijo, hkrati pa predstavljajo priložnosti za širjenje sodelovanja tudi na druga področja. V okviru internacionalizacije bo potrebno narediti več na področju izobraževanja, z izvajanjem skupnih programov, večjo izmenjavo predavateljev in študentov. Olajšati bo potrebno vključevanje gostujočih predavateljev v izobraževalni proces in spodbujati domače učitelje in raziskovalce za gostujoče delo na univerzah v tujini. Postopoma odpravljati ovire za povečanje mobilnosti naših študentov, pri čemer si bo potrebno v sodelovanju s pristojnimi državnimi organi prizadevati za doseganje večjega deleža pokritja stroškov študija v tujini, kar danes predstavlja veliko oviro za naše študente, ko se odločajo za Erasmus izmenjavo. Potrebna bo sodobnejša regulacija sobotnega leta, ki predvsem pedagoškim delavcem omogoča poglobljeno raziskovalno oziroma umetniško delo na tuji univerzi oziroma raziskovalni inštituciji. Razvoj mednarodnih študijskih programov v sodelovanju s tujimi partnerji, katerih osnovo predstavlja kakovostno in mednarodno uveljavljeno raziskovalno delo. Pri tem si bo potrebno skupaj z resornim ministrstvom prizadevati za odpravo nekaterih zakonskih ovir, ki otežujejo vključevanje uglednih mednarodnih strokovnjakov v izvajanje pedagoške dejavnosti. Okrepiti in profesionalizirati bo potrebno službo za pomoč pri pridobivanju mednarodnih projektov, ki bo preko profesionalnih kadrov fakultetam nudila kvalitetno vsebinsko podporo pri prijavi in vodenju projektov. Oblikovati bo potrebno razvojno raziskovalni sklad, ki bo v primeru potreb po predfinanciranju mednarodnih projektov pomagal fakultetam premoščati finančno breme njihove izvedbe v obdobju do povrnitve sredstev. Kadri Skrb za kadre in njihov razvoj je primarnega pomena za uspešno in učinkovito delovanje univerze, ki se kaže predvsem v kvaliteti pridobljenega znanja študentov, raziskovalne in umetniške dejavnosti ter storilnosti strokovnih služb. To je mogoče doseči le z visoko stopnjo osebne svobode in akademske avtonomije v okviru stimulativnega delovnega okolja. Motiviranost zaposlenih je pomembna komponenta za doseganje kakovostnih rezultatov dela, na kar imajo velik vpliv napredovanje, habilitacijski postopki in medsebojno razumevanje ter spoštovanje. Napredovanje mora biti omogočeno vsem, ki izpolnjujejo ustrezne zakonske pogoje in pravila internih aktov univerze, s katerimi so vsi zaposleni pravočasno seznanjeni, tako da si lahko pripravijo osebni razvojni načrt. Habilitacijska merila morajo biti jasna in nedvoumna, vsebovati morajo merljivo kvantitativno in kvalitativno 9/13 vrednotenje dela, ki ne dopušča dvoumnih interpretacij. Vsaka sprememba habilitacijskih meril mora biti dosežena z visoko stopnjo konsenza vseh deležnikov, njeno uvajanje pa preko dogovorjenega prehodnega obdobja, tako, da imajo vsi kandidati dovolj časa za prilaganje in doseganje spremenjenih zahtev. Sistemizacija delovnih mest naj bo v pristojnosti posameznih fakultet in regulirana na osnovi dogovorjenih pravil in obsega ter vrste dejavnosti posamezne članice, za kar so odgovorna vodstva fakultet. Upravni odbor univerze ne more posegati v kadrovsko in sistemizacijsko politiko članic zgolj na osnovi finančnih meril, brez upoštevanja njihove razvojne strategije in zagotavljanja kakovosti izvajanja osnovne dejavnosti. Kakršne koli prisilne strukture sistemizacije delovnih mest s sistemskim onemogočanjem napredovanja niso sprejemljive. Dolgoročna zagotovitev stabilnega financiranja fakultet je ključnega pomena pri oblikovanju njihove kadrovske strategije, ki mora biti usklajena z razvojno strategijo univerze. Pri tem je potrebno dosledno spoštovanje delovno pravne zakonodaje, vseh oblik napredovanja v skladu z zakonodajo in merili, katerih izpolnjevanje mora biti enakopravno omogočeno vsem zaposlenim. Študenti Zavedati se moramo, da je univerza prvenstveno namenjena študentom oziroma pridobivanju njihovega kakovostnega in uporabnega znanja, kar predstavlja pravico vsem študija željnim državljankam in državljanom in ne privilegij tistim, ki bi si študij lahko plačali. Študij mora ostati javen in dostopen za vse, zato si bo potrebno še bolj prizadevati za krepitev financiranja javnega visokega šolstva na obeh bolonjskih stopnjah v celoti z ustreznim sofinanciranjem doktorskega študija. Študentski svet univerze skupaj s študentskimi sveti članic soupravljajo univerzo, zato jim je potrebno zagotoviti maksimalno stopnjo avtonomije njihovega delovanja. Njihovi predstavniki se morajo vključevati v delo vseh organov že v fazi priprave predlogov sprememb in ne še le v fazi njihovega sprejemanja. Zato mora biti med vsemi organi upravljanja univerze in članic ter študentskimi svetovi vzpostavljena odprta in učinkovita komunikacija. Študentom mora biti zagotovljena visoka kakovost predavanj z najsodobnejšimi metodami in oblikami poučevanja. Pri izvajanju laboratorijskih vaj in praktičnega dela moramo študentom omogočati neposredno uporabo razpoložljive infrastrukture in opreme in pri tem koristiti vse možne oblike tutorstva in mentorstva. Stopnja zahtevnosti praktičnega usposabljanja v gospodarstvu pa mora biti prilagojena študijskemu programu in naravnana v smeri doseganja čim bolj kompetentnih znanj. 10/13 Permanentna skrb vodstva univerze mora biti za izboljšanje materialnih in infrastrukturnih pogojev študija, ki se med članicami zelo razlikujejo. Posodobiti bo potrebno knjižnično dejavnost s širšim dostopom do mednarodnih baz znanstvenih publikacij. Skupaj s študenti bo potrebno iskati ustrezne kapacitete bivanja. Zagotoviti je potrebno stabilno finančno in organizacijsko delovanje študentkih svetov, ki bo omogočalo proaktiven razvoj njihovih dejavnosti v korist študentov na študijskem in obštudijskem področju. Povečati bo potrebno možnosti zdravega življenja študentov v okviru univerze, kar zajema tudi ustrezno regulacijo in organizacij o njihovih študijskih obveznosti. Povečati bo potrebno podporo študentom pri mednarodni izmenjavi z boljšo informiranostjo in pripravo študentov na delo v tujem okolju, z boljšo predstavitvijo partnerskih univerz in intenzivnejšimi oblikami učenja tujih jezikov. Pestra izbira obštudijskih dejavnosti prispeva k osebnemu razvoju študentov, zato je smiselno razvijati dodatne oblike obštudijske dejavnosti na področju kulture, umetnosti, športa, humanistike in drugih prostovoljnih dejavnosti. Pomembni dosežki na področju obštudijskih dejavnosti bi se vpisali tudi v prilogo k diplomi, kar bi nedvomno povečalo pridobljene kompetence diplomantov. Preko mreže kariernih centrov in spin‐off podjetij je potrebno pomagati diplomantom do prvih zaposlitev, okrepiti bo potrebno sodelovanje z delodajalci in študente seznanjati z možnostmi zaposlitve že med študijem. Sistematično bo potrebno spremljati zaposljivost diplomantov in uporabnost pridobljenih znanj v delovnem okolju. Kakovost Kakovost izvajanja vseh oblik dejavnosti mora biti stalna skrb in odgovornost vodstev univerze in članic. Za aktivnosti na področju kakovosti skrbijo komisije za kakovost na članicah in univerzi ter center za zagotavljanje kakovosti, ki morajo v bodoče prevzemati še bolj aktivno vlogo pri udejanjanju strateških ciljev univerze na področju kakovosti. Intenzivirati bo potrebno ukrepe in aktivnosti za izvajanje stalne notranje, nacionalne in mednarodne institucionalne ter programske evalvacije. Pri tem bo potrebno od zagotavljanja birokratskih zahtev kakovosti preiti k zviševanju vsebinske kakovosti študijskih programov in njihovega izvajanja, kar v največji meri lahko omogočijo kakovostni in dobro motivirani kadri. Dvigniti bo potrebno kakovost raziskovalne dejavnosti, ki ima neposreden vpliv na dvig ugleda univerze in njeno uvrščanje na mednarodnih lestvicah univerz. To je mogoče dosegati 11/13 z večjim deležem zahtevnejših mednarodnih projektov in vključevanjem večjega števila predvsem mlajših raziskovalcev v raziskovalno delo. V večji meri bo potrebno sprejemati in uvajati svetovne trende rangiranja univerz, ki zagotavljajo večjo mednarodno primerljivost in kakovost univerze. Zato bo potrebno dopolniti nabor kazalnikov kakovosti, ki morajo biti enostavno merljivi in primerljivi z drugimi univerzami doma in po svetu. Zelo pomembna je aktivna vključenost študentov v sistem zagotavljanja kakovosti na vseh nivojih delovanja, še posebej pri pridobivanju povratnih informacij o kakovosti izvajanja študijske dejavnosti in uporabnosti pridobljenih znanj. V okviru zagotavljanja kakovosti kadra je vloga študentov nepogrešljiva, še posebno v primeru podajanja študentskih mnenj v postopkih habilitacije, zato bo potrebno več pozornosti nameniti skupnemu iskanju naprednejših in še bolj nepristranskih metod ocenjevanja, katerih osnova ne bodo samo študentske ankete. Študentske ankete so pomemben vir informacij kakovosti izvajanja pedagoške dejavnosti, zato bo v bodoče potrebnega več sodelovanja s študentskimi svetovi pri njihovem načrtovanju in izvajanju ter povečanjem deleža objektivnega ocenjevanja. Za ugotavljanje kakovosti in uporabne vrednosti pridobljenega znanja v času študija bo potrebno sistematično spremljanje študentov od začetka študija do zaposlitve in kasnejšega vključevanja v alumni klube članic in univerze. Sklepna misel V kolikor bom izvoljen za rektorja Univerze v Mariboru za obdobje 2015‐2019, si bom v okviru vseh pristojnosti in odgovornosti prizadeval, da bomo zaposleni skupaj s študenti in okoljem sooblikovali: »svobodno, kakovostno in odprto univerzo zadovoljnih učiteljev ter uspešnih študentov, ki predstavljajo intelektualno elito naroda«. Kandidat za rektorja UM (2014‐2019): Niko Samec 12/13 Priloge:  biografski podatki,  vodstvene reference,  strokovne reference,  znastvene reference 13/13