Loški utrip, maj 2012
Maj 2012 2 Maj 2012 3 Maj 2012 4 Maj 2012 Loški utrip - glasilo, ki izhaja na območju občin: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas-Poljane, Žiri, delno Kranj. Izhaja od avgusta 1996. Kazalo 6 Subvencija za male komunalne čistilne naprave 7 Zaustavitev del na prvi fazi poljanske obvoznice 8 Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom Glavni in odgovorni urednik: Franci Bogataj 10 Za dobro mednarodno sodelovanje Naslov uredništva: p. p. 129, 4220 Škofja Loka tel: 04/51-55-880, faks: 04/51-55-888 12 Akcija prerasla v projekt 14 Loško je ekološko! Izdaja: FREISING, d. o. o., Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka 17 Aktivne priprave na turistično sezono 18 Rotarijci podarili defibrilator 19 Pomen starejših v družbenem življenju 20 Loška medla ob 80. obletnici šole 21 Lepote naših hribov in gora 22 Novice iz občine Gorenja vas-Poljane 24 Žirovske novice 26 Filmu sem daroval dušo in srce 28 Balet je odličen za razvoj otoka 30 Anton Globočnik Sorodolski povezal Železnike in Postojno 36 Trideset let delovanja folklore v Selcih 39 »V Bloku se nikoli ne dolgočasim« 40 Danes bo lep dan! 42 Tajska – dežela tisočerih lepot 44 »Kitara je zakon« 50 Prireditve v maju 53 Priloga: Gradimo – obnavljamo Naklada: 13.700 izvodov. Izhaja mesečno, gospodinjstva ga prejemajo brezplačno. Elektronski naslov uredništva: [email protected] Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu. Prispevkov in fotografij ne vračamo, če to ni izrecno naročeno! Dig. fot.: H. M. in A. D. Oblikovanje oglasov: DECOP d.o.o., Železniki (510-16-20) Vsi reklamni oglasi so avtorsko delo izdajatelja, zato se objavljanje enakih oglasov v drugih medijih (delno ali v celoti) zaračuna po ceniku DOS-a! Uredništvo Franci Bogataj, glavni in odgovorni urednik [email protected] Klavdija Škrbo Karabegović, novinarka Katja Štucin, novinarka Ema Lukan, novinarka Kristina Strnad, lektorica Žiga Jeraša, vodja oglasnega trženja 041/233-350 Loški utrip z vami že 16 let. [email protected] 5 Maj 2012 14. redna seja občinskega sveta občine Škofja Loka Subvencija za male komunalne čistilne naprave Prva obravnava odloka o Aleji znamenitih Ločanov – Pravilnik o subvencioniranju nakupa in gradnje malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) – Letno poročilo o delu medobčinskega inšpektorata za leto 2011 Svetniki so dali pozitivno mnenje k imenovanju mag. Marjete Šmid za ravnateljico OŠ Jela Janežiča. Prav tako so dali pozitivno mnenje vsem štirim kandidatom za ravnatelja/ico Srednje šole za lesarstvo Škofja Loka, vendar so kot najprimernejšo ocenili prijavo Milana Štigla. Sledila je prva obravnava odloka o Aleji znamenitih Ločanov. Predsednica odbora za družbene dejavnosti mag. Melita Rebič (Miha Ješe in prijatelji Loke) je povzela razpravo in sklepe iz seje odbora, in sicer so med drugim predlagali spremembo imena iz Aleje znamenitih Ločanov v Alejo zaslužnih občanov. Nadalje, da se zbiranje predlogov za postavitev posameznega spominskega obeležja v Aleji zaslužnih občanov izvede na podlagi javnega razpisa na pet let, predloge za postavitev drugih umetniških del pa poda župan ali odbor za družbene dejavnosti itd. V razpravi je Matej Demšar (SLS) predlagal, naj v odloku ne bi bilo časovne omejitve petih let. Svetniki so odlok s spremembami in pripombami v prvem branju soglasno potrdili. Pri pravilniku o subvencioniranju nakupa in gradnje MKČN na območju občine Škofja Loka se je razvila konstruktivna debata. Vodja oddelka za gospodarske javne službe na škofjeloški občini Olivera Malijanska je pojasnila, da operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode RS (2005–2017) določa območja poselitve, za katera je v predpisanih rokih treba zagotoviti odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in čiščenje na komunalni čistilni napravi, na ostalih območjih pa izvedbo ustrezne ureditve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v MKČN. Občina se je odločila, da bo občanom pomagala pri nakupu in gradnji MKČN, osnova za subvencioniranje pa je pravilnik, o katerem so svetniki razpravljali. Občina ima v letošnjem letu za sofinanciranje nakupa in gradnje MKČN namenjenih 20 tisoč evrov. Po pravilniku višina subvencije za vsako MKČN znaša 15 odstotkov nakupne vrednosti z DDV-jem, vendar največ 500 evrov za posamezno stanovanjsko stavbo. Svetniki so v razpravi med drugim dejali, da bi moral biti večji poudarek na številu populacijskih enot, da je v pravilnik treba vnesti tehnične pogoje, da bi bilo treba ugoditi vsem vlagateljem itd. Župan mag. Miha Ješe je pojasnil, da bo vsako leto objavljen razpis in da bodo do leta 2017 vsi lahko pridobili subvencijska sredstva. Svetniki so pravilnik z 22 glasovi za in enim proti sprejeli. Pri letnem poročilu o delu medobčinskega inšpektorata za leto 2011 so svetniki dejali, da iz njega ne morejo razbrati zaključka, da manjkajo seštevki v grafih, da bi moralo biti poročilo bolj eksaktno in ne tako splošno itd. Rebičeva je medobčinskega inšpektorja mag. Viktorja Mikeka vprašala, ali meni, da dela dobro in učinkovito. Slednji je odgovoril, da dela nadpovprečno dobro glede na široko področje dela, saj bi po primerjavi z drugimi občinami potrebovali vsaj tri inšpektorje. Prav tako je dejal, da bo pripombe upošteval, svetnike pa je povabil, naj si v njegovi pisarni ogledajo, kako poteka delo, ter dejal, da jim lahko pokaže še druge statistične podatke. Svetniki so na koncu sprejeli sklep, da mora inšpektor skladno z njihovimi sugestijami in pripombami pripraviti novo poročilo. Klavdija Š. K. Krožišče do nadaljnjega Po nesreči v Starem Dvoru, ki se je pripetila v začetku marca, je DRSC uredila provizorično krožišče. Ker se je slednje izkazalo za dobro rešitev, bodo do poletja krožišče še nekoliko preuredili, da bo postalo varnejše. Za večjo varnost bo poskrbela tudi omejitev tovornega prometa, ki je stopila v veljavo 23. aprila. Provizorično krožišče bo postalo začasno »Nesreča med avtobusom in tovornjakom je bila povod, da smo v Starem Dvoru končno dobili krožišče. Zaradi izjemno dobrega sodelovanja med občinsko upravo in DRSC bo provizorično krožišče v kratkem urejeno v trajnejšo in varnejšo rešitev. Ko bo zadosti finančnih sredstev, ga bodo nadgradili v trajno krožišče,« je na novinarski konferenci uvodoma povedal župan občine Škofja Loka mag. Miha Ješe. Krožišče, ki bo sicer še vedno začasno, bodo preuredili predvidoma do poletja. Kot je dejal župan, si želijo, da bi to bilo storjeno do občinskega praznika, 30. junija. »Provizorična rešitev, ki so jo občani sicer pozdravili, ni najbolj varna, zato je treba urediti t. i. začasno montažno krožišče, s katerim bo vzpostavljen krožeči tok, kar sedaj ni, saj avto- iz smeri Ljubljane za krožnim križiščem v Medvodah proti Škofji Loki. S tem ukrepom je omejena uporaba omenjenih cest za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 tone. Tovornim vozilom bo na omenjenem odseku ceste dovoljena vožnja v lokalnem prometu ter v smeri Gorenje vasi in Železnikov, saj bi v nasprotnem primeru onemogočili dostopanje omenjenih tovornih vozil v Selško in Poljansko dolino. Dosedanja omejitev prometa tovornih vozil, ki presegajo 7,5 tone največje dovoljene mase, z izjemo lokalnega prometa na odseku Jeprca–Kranj, pa ostaja nespremenjena. Policisti že izvajajo poostren nadzor in bodo še nekaj časa zgolj opozarjali, predvidoma po mesecu od uveljavitve omejitve pa bodo sledile sankcije. »Omenjene omejitve bodo najbolj veseli krajani Godešiča, Reteč, mobili vozijo naravnost. Prav tako bo radij krožišča večji. Poskrbljeno pa bo še za večjo varnost pešcev in kolesarjev,« je pojasnil podžupan Robert Strah. Občina bo za to začasno rešitev morala odkupiti približno 25 m2, za kar naj bi po besedah župana že imeli ustno soglasje. Ješe in Strah sta še dejala, da bo krožišče v prihodnosti najverjetneje uvrščeno v načrt razvojnih programov, s čimer se bo dokončno uredila tudi infrastruktura z vso okolico, krožišče pa bo dobilo stalno obliko. Omejitev prometa tovornih vozil, ki presegajo 7,5 tone Na pobudo škofjeloške občine je DRSC s 23. aprilom z namestitvijo predpisane prometne signalizacije vzpostavila omejitev tovornega prometa na državni cesti iz smeri Kranja (Labore) od naselja Zgornje Bitnje proti Škofji Loki in na državni cesti 6 Trate, Virmaš, Sv. Duha in dalje proti Kranju. S tem ukrepom se ne rešuje samo varnost udeležencev v prometu, ampak tudi cestno infrastrukturo. Na relaciji proti Kranju se dnevno vozi približno 320 tovornih vozil; od tega se jih okoli 80 izogne vožnji po avtocesti, kar gre v škodo vseh davkoplačevalcev,« je pojasnil Strah. Ukrep je sicer začasen in velja eno leto, a se na občini nadejajo, da bo po preučitvi dejanskega stanja umeščen v pravilnik o omejitvi uporabe državnih cest, ki ga podpiše pristojni minister. Poleg omenjenih dveh novosti pa na občini Škofja Loka tudi sicer namenjajo veliko pozornost prometni varnosti, in sicer so v prvem načrtu šolske poti, vzpostaviti nameravajo kvalitetne varnostne načrte, junij bo potekal v znamenju prometne varnosti, pogledali bodo kolesarske steze in pešpoti itd. Klavdija Š. K. Maj 2012 Zaustavitev del na prvi fazi poljanske obvoznice Sredi aprila je odjeknila vest, da je upravno sodišče razveljavilo gradbeno dovoljenje za tretjo podetapo prve faze poljanske obvoznice in da vrača zadevo upravni enoti v ponovni postopek. »Upravni spor je sprožila ena izmed strank, ki že vrsto let nasprotuje projektu izgradnje obvoznice Škofja Loka. Stranka je navedla vrsto razlogov, zakaj naj bi bil projekt oz. dokumentacija sporna, a jih je sodišče zavrnilo. Sodišče je presodilo, da je sporno samo, ali so podane okoliščine, ki bi lahko vplivale na izkazanost pravice graditi, saj tožnik med drugim zatrjuje, da meja med njegovimi zemljišči in cesto ni formalno urejena. Digitalni prikaz meje v katastru je namreč odstopal od stanja v naravi in utegnilo bi se zgoditi, da bi gradnja potekala tudi po njegovih zemljiščih. Pri tem je treba povedati, da Direkcija RS za ceste sploh ni zaprosila za dovolitev gradnje na teh zemljiščih, ker jih za gradnjo ne potrebuje, in tudi gradbeno dovoljenje se ni nanašalo na ti dve zemljišči. Investitorja, to Tik pred zaustavitvijo del na tretji podetapi prve faze poljanske obvoznice sta DRSC in Občina Škofja Loka, sta pri pripravi čistopisa projektne dokumentacije uporabila informacije, pridobljene s terenskimi meritvami in dejanskim prenosom mej v naravo, ni pa bil izpeljan postopek ureditve meje skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Zato je sodišče odločilo, da mu je onemogočeno presoditi, ali gradnja posega tudi v tožnikova zemljišča, in če, ali je investitor za ta zemljišča izkazal pravico graditi. Iz tega razloga je sodišče tožbi ugodilo in zadevo vrnilo škofjeloški upravni enoti v ponovni postopek,« so pojasnili na DRSC, kjer do zaključka naše redakcije še niso sprejeli stališča, ali bodo interese davkoplačevalcev zavarovali s postopkom pred vrhovnim sodiščem. Gradnja obvoznice na tem delu je tako že ustavljena, gradbišče pa morajo še zavarovati, zlasti pred padci v globino, urediti prekinjene dostope do objektov v bližini gradbišča ter vzpostaviti normalen pretočni profil reke Sore in potoka Sušice. Na vprašanje, kakšni bodo postopki naprej in do kdaj pričakujejo odgovor škofjeloške upravne enote, so nam na DRSC odgovorili: »Do tega trenutka nas upravna enota še ni obvestila o načinu postopanja v ponovnem postopku pridobitve gradbenega dovoljenja. Posledice ustavitve projekta bodo najmanj stroški za zavarovanje gradbišča, ki ga je treba izvesti v skladu z veljavnimi predpisi, v primeru daljše prekinitve pa tudi kasnitev rokov gradnje. Neposredno škodo bo zaradi izpada prihodkov utrpelo tudi še eno redkih slovenskih gradbenih podjetij (in njegovi podizvajalci), ki je sposobno izvajati tehnično 7 V predoru pod Stenom je izkopanih dobrih 500 od skupnih 647 metrov. tako zahtevne projekte.« Sicer pa so do zaustavitve del na prvi fazi že zgradili nosilne konstrukcije vseh objektov (mostovi, podhodi, podvozi), razen mostu čez Soro, skoraj v celoti so dokončali podporne zidove, izdelali približno dve tretjini nasutja za krožno križišče v Suhi in izdelali traso ceste do krožnega križišča z grobim asfaltom. Za zaključek del bi v normalnih vremenskih razmerah potrebovali še od štiri do pet mesecev. Medtem ko dela na prvi fazi stojijo, pa dela v predoru potekajo v upočasnjenem tempu, izkopanih je dobrih 500 od skupnih 647 metrov. Ker je usoda Podjetja Primorje, ki gradi predor pod Stenom, še vedno nedorečena, nas je zanimalo, ali imajo na DRSC pripravljen rezervni scenarij, v kolikor podjetje dokončno zapre svoja vrata. Na to vprašanje smo dobili le naslednji odgovor: »V primeru stečaja Primorja bo Direkcija RS za ceste ravnala skladno z veljavno zakonodajo.« Ne glede na zaplete, ki spremljajo gradnjo poljanske obvoznice, pa škofjeloški župan mag. Miha Ješe pravi, da je optimist in da je prepričan, kako bo DRSC našla najboljše možne rešitve. Ali bo obvoznica zaključena do septembra 2013? »Od trajanja zaustavitve del je odvisno, ali bodo zastavljeni roki dokončanja del uresničljivi, kar pa je v tem trenutku nemogoče napovedati,« so za konec dejali na DRSC. Klavdija Škrbo Karabegović Maj 2012 Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom »Vodovod je za dobrobit občanov« Pripravljajo strategijo vrtčevskega varstva – Bomo imeli v vrtcih preveč prostora in ne premalo? – Za projekt Ureditve porečja Sor potrebujejo še nekaj služnosti – Preko devetsto potnikov dnevno na mestnem avtobusu Loško je ekološko – Ureditev parkiranja na železniški postaji Iščete rešitve za več kot sto otrok, ki naj bi letos ostali brez vrtčevskega varstva? Strategijo vrtčevskega varstva sicer pripravljamo, vendar je v danem trenutku še ne moremo zaključiti, ker ne vemo, kakšni bodo ukrepi vlade. V primeru, da bodo taki, kot so trenutno napovedani, potem mislim, da bomo imeli v vrtcih preveč prostora in ne premalo. Na vsak način pa mora priti do varčevalnega programa pri vrtčevskem varstvu, tako da podpiramo spremenjene normative, ker standard, ki je trenutno v Sloveniji za vrtce, bistveno presega finančne možnosti, ki jih imamo občine. V načrtu je za ta namen že kar 22 odstotkov proračuna, še v lanskem letu je bilo 17 odstotkov. Tako da na tem področju dejansko potrebujemo spremembe. V pripravi strategije bomo pogledali stanje, kakršno je bilo pred uvedbo brezplačnega varstva za drugega otroka. Strategijo bomo najverjetneje pripravili na tej bazi. Kako daleč ste z dogovori glede vrtca v Retečah? Odgovor je povezan s prvim. Načeloma trenutno dogovori stojijo, ker moramo najprej videti, kakšna bo pravzaprav vrtčevska strategija. V primeru bistvenih sprememb je vprašanje, kaj v Retečah potrebujemo. Predvsem je trenutno glavni zavorni moment, da tam nimamo pridobljenih vseh služnosti za izvedbo kanalizacije in vodovoda. Če služnosti ne bo, potem je v Retečah onemogočena kakršnakoli dozidava oz. nova zidava. Kako kaže projektu Ureditev porečja Sor? Nekaj služnosti namreč še morate pridobiti. Nekaj služnosti moramo dobiti tudi na drugih lokacijah, vendar so glavni problem Reteče. Slednje so bolj kompleksne zato, ker tam še ni kanalizacijskega omrežja. Glede na to, da po uredbi Evropske skupnosti in slovenske zakonodaje do leta 2017 moramo to zagotoviti, upam, da bodo občani sprevideli (tisti, ki še niso dali služnosti), da soglasje dajejo sebi, ne občini. Skušamo jim razložiti, da zemljišče ne sme biti degradirano, tudi če gre kanalizacijski ali vodovodni vod preko določenega zemljišča. Izvedba namreč mora biti dobra, vzpostavljeno pa prvotno stanje. To se pravi tudi nasutje, kot je potrebno: spodaj pesek, na vrhu pa rodovitna zemlja oz. tlakovano tako, kot je bilo prej. Na vsak način mora biti stanje boljše, kot je bilo pred posegom. Poudaril bi, da bomo v primeru, če zdaj ne izkoristimo nepovratnih sredstev, morali kasneje kanalizacijo vseeno v celoti zgraditi, vendar samo z lastnimi sredstvi. Temu primerno bi bil priključek pač dražji. Srečanje s krajani smo imeli, izmenjava mnenj je bila korektna, poudaril pa bi, da je bilo to srečanje štiri leta prepozno. V tem trenutku izvajalec zaključuje projekte. Računam, da bodo kmalu pričeli z gradnjo, saj bodo prva gradbena dovoljenja po predvidevanjih pridobili že maja. Dr. Danilo Türk in mag. Miha Ješe, čakajoč na mestni avtobus Loško je ekološko Prijetno sem presenečen, da smo zastavljeni cilj že skoraj dosegli. Cilj je bil pred enim letom postavljen izjemno visoko in nisem verjel, da bo že v enem letu dosežen. Tako smo že novembra lani imeli v povprečju preko devetsto potnikov na dan, kar je velik uspeh. Oktobra smo v primerjavi z letom 2010 imeli kar osemdeset odstotkov več potnikov na dan. Zahvaljujem se vsem občanom, ki so dejansko sprevideli, da je potovanje z našim mestnim avtobusom udobno, poleti hladno, pozimi toplo in da nam pravzaprav omogoča še malo rekreacijske hoje, po drugi strani pa na želeno mesto pridemo v istem času kot z lastnim prevozom, ne da bi bilo treba iskati parkirišče. Seveda to ne pomeni, da bomo vsi vedno uporabljali avtobus, a takrat, ko nimamo s seboj večje prtljage, priporočam avtobus. Nenazadnje ga je preizkusil tudi predsednik dr. Danilo Türk, ki je naš projekt pohvalil. Prav zaradi lanske uspele akcije Loško je ekološko smo se uvrstili med prvih šest razvojno najbolj naravnanih občin Slovenije. Za katere projekte računate, da boste v letošnjem letu prejeli evropska in/ali državna sredstva? Trenutno je v teku nekaj projektov. Najpomembnejši je seveda Ureditev porečja Sor. Dogovarjamo za tudi izvedbo medobčinskega projekta za kolesarske poti. Sledi ureditev dvorca na Visokem. Mogoče bomo uspeli s kandidaturo za ureditev šole v Gabrku. Nekaj projektov je odprtih na cestnem področju, predvsem na povezavi med Bukovščico in kranjsko občino itd. Računamo, da bomo letos uspešni tudi pri energetskih projektih, in sicer pri ureditvi kotlovnice v starem mestnem jedru ter pri izolaciji nekaterih šol. Že dalj časa se govori, da nameravate urediti parkiranje ob železniški postaji. Kdaj bo do tega prišlo in predvsem, kako bo urejeno? Železniško invalidsko podjetje (ŽIP) je na občino podalo vlogo za izdajo soglasja za poseg v varovalni pas ceste in preureditev priključka za potrebe parkiranja na platoju zahodno od škofjeloške železniške postaje. Parkiranje na tem parki- V letošnjem letu ste v projektu Loško je ekološko dali poudarek na odpadke, v lanskem letu pa na javni prevoz. Kako ste zadovoljni s prenovljeno linijo in ali lahko govorite o doseženih ciljih? 8 rišču bo plačljivo, parkirnino pa bodo predvidoma ročno pobirali zaposleni delavci na ŽIP. Glede višine parkirnine se je treba obrniti neposredno na ŽIP, neuradno pa naj bi bila okoli 1,50 evra na dan. Na vzhodnem delu je škofjeloška občina naročila izvedbeni projekt ureditve varnega dostopa med železniškim prehodom na Trato in železniško postajo s preureditvijo obstoječih neustreznih parkirnih mest ob cesti. Izvedba je načrtovana za drugo polovico letošnjega leta. Na občinskem svetu ste obravnavali odlok o Aleji znamenitih Ločanov. Ali potemtakem lahko kmalu pričakujemo tudi kakšno novo obeležje? Upam, da bo tisto deseto obeležje, ki ga čaka nezapolnjeno mesto, čim prej postavljeno. Računamo, da bo odlok o Aleji znamenitih Ločanov omogočil, da bomo potem nadaljevali s postavitvijo kipov zaslužnim Ločanom. Predvsem moramo pogledati, kako to Alejo na Šolski ulici nadaljevati. Menim, da je tam odličen prostor in urbanistični svet je že obravnaval ureditev tega območja drugače, kot ga opredeljuje sedanji občinski podrobni prostorski načrt. Računamo, da bo prišlo do določenih sprememb in da bomo tam našli tudi primerno mesto za nadaljevanje Aleje. Dr. Danilo Türk je med obiskom Škofje Loke povedal, da bi le-ta potrebovala mestni hotel. Ali je na tem področju zaznati kakšne premike? Še zmeraj je, kot je bilo. V Loki potrebujemo štiri do pet malih hotelov, med katerimi bi vsak lahko sprejel za en avtobus gostov. Premika se v toliko, da iščemo investitorja. Naša naloga je, da najdemo investitorje, ki bodo na podlagi loškega programa s svojim dobrim servisom privabljali goste. Če želimo hotele v samem mestnem jedru, pa moramo najprej preusmeriti promet iz Poljanske doline na obvoznico. Klavdija Škrbo Karabegović Maj 2012 9 Maj 2012 Za dobro mednarodno sodelovanje Župan mag. Miha Ješe se je srečal s koordinatorji pobratenih mest z namenom, da predstavijo svoje aktivnosti in se dogovorijo za nadaljnje delo. Tovrstna srečanja nameravajo imeti dvakrat letno. »Poslanstvo naše občine na področju mednarodnega sodelovanja je dvosmerni prenos znanja, izkušenj, prakse, politik med pobratenimi in partnerskimi občinami, nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami ter promocija in spodbujanje sodelovanja med temi občinami. Občina Škofja Loka želi slediti razvojnim usmeritvam skupnega evropskega prostora in postati moderna in za sodelovanje odprta občina. Pomemben korak na tej poti predstavlja mednarodno občinsko in partnersko sodelovanje, ki je pomemben segment občinskega delovanja v prostoru. S tem se omogočajo izmenjave na področju šolstva, kulture, gospodarstva in sodelovanje pri različnih razvojnih in raziskovalnih projektih,« menijo na škofjeloški občini. Mesto na sotočju dveh Sor ima bogato tradicijo sodelovanja s partnerskimi oz. pobratenimi mesti. Številne vezi so presegle meje občinskih uradnih obiskov ter se nadgradile v prijateljske. Da bi tako ostalo tudi v prihodnje, je župan mag. Ješe imenoval koordinatorje oz. ambasadorje, ki so odgovorni za sodelovanje s posameznimi mesti. Tako je Anton Peršin zadolžen za Smederevsko Palanko in za Sovodnje ob Soči. V slednji so zelo zainteresirani za poglobitev že tako dobrega sodelovanja, ki presega kulturne okvire. Tako so pred kratkim sodelovali v humanitarni akciji zbiranja igrač in otroških potrebščin, ki so jih podarili slovenskim otrokom. Peršin je poudaril, da številna društva želijo sodelovati pri naših prireditvah ter da si tako dobrega sodelovanja želi tudi s Smederevsko Palanko, s katero ponovno vzpostavljajo vezi in so jo obiskali ravno v aprilu. Župan je dejal, da je ravno to namen sestanka. Objaviti nameravajo razpis, kdo od naših skupin oz. društev namerava obiskati pobratena mesta ter hkrati narediti načrt izmenjav za prihodnje leto. Koordinator za Sele na Kroškem je Janez Radelj. S to občino je Škofja Loka pobratena že štirideset let in tako pomemben jubilej nameravajo obeležiti na primeren način. Darinka Gornik skrbi za stike z Medicino, v kateri prav tako pripravljajo srednjeveške dneve, ki so že utečeni in od katerih bi se, kot je bilo slišati na sestanku, lahko tudi česa naučili. Zaenkrat se pogovarjajo o tem, da bi na našem Historialu gostili kakšno njihovo skupino in kot je dejal župan, na ta način k nam prinesli malo italijanskega temperamenta. Koordinatorka za mesto Freising mag. Mirjam Jan Blažić je dejala, da so opredelili štiri področja sodelovanja. Tako odlično sodelujejo umetniki in glasbeni šoli, želijo pa si še boljšega sodelovanja z gimnazijama in razvojnima agencijama v obeh mestih. Sicer pa so med Škofjo Loko in Freisingom spletene močne vezi. Prav tako močne vezi pa so tudi s češkim Taborom, za katerega 'skrbi' mag. Aleksander Igličar. Čehi radi pridejo v srednjeveško lepotico, prav tako pa so tudi dobri gostitelji. Tako so ponovno uradno povabili Ločane na njihovo tradicionalno prireditev Taborska srečanja. Belgijci iz pobratenega mesta Maasmecheln, za katerega je koordinatorka Majda Oblak, pa imajo Škofjo Loko tako radi, da kot turisti prihajajo večkrat letno. Poleg neformalnih Loko obišče tudi uradna občinska delegacija, predvsem ob Historialu ali mednarodnih konferencah. Sami so Ločane povabili na kulinarične dneve, ki bodo predvidoma septembra. Sodelujoča in koordinatorka s strani škofjeloške občine mag. Andreja Ravnihar Megušar je dejala, da so za različna mednarodna tematska srečanja oz. konference v lanskem letu uspeli pridobiti 37 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Tudi letos so kandidirali na temo kulturne dediščine in upajo, da bodo uspešni. Na sestanku so koordinatorji pohvalili številna društva in posameznike, ki veliko pripomorejo k še boljšemu sodelovanju med mesti, vendar so prosili, naj o svojih akcijah obvestijo koordinatorje, da bodo s tem seznanjeni. Klavdija Škrbo Karabegović Predsednik države na obisku 11. aprila je mesto na sotočju dveh Sor obiskal predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Po ogledu Loške hiše in sprejemu na Občini Škofja Loka se je dr. Danilo Türk odpravil v Center domače in umetnostne obrti, nato pa je obiskal tudi Društvo upokojencev Škofja Loka, ki velja za eno najbolj vitalnih tovrstnih društev v Sloveniji. Predsedniku so pokazali tudi, kje naj bi nekoč stala novi vrtec in dom starostnikov. Kot je dejal škofjeloški župan mag. Miha Ješe, so želeli poudariti predvsem gospodarstvo v Škofji Loki, zato so predsednika popeljali na ogled podjetja LTH Ulitki in kasneje tudi v Odejo. »Prestrukturiranje gospodarstva v Škofji Loki je v nekaterih pogledih potekalo zelo uspešno in danes je Škofja Loka med občinami z najmanjšim deležem brezposelnih. Dober primer, kako s slovenskim kapitalom prestrukturiramo podjetje in ga naredimo svetovno uspešnega, je podjetje LTH Ulitki. Odeja pa je z novimi tržnimi nišami pokazala, da lahko podjetje uspešno konkurira tudi na tekstilnem področju. A prestrukturiranje je lahko tudi boleče, spomnimo se samo podjetja LTH,« je dejal Türk. Predsedniku so predstavili projekt južne oz. poljanske obvoznice, načrte za severno obvoznico ter projekt Ureditve porečja Sor, ki zajema ureditev kanalizacije in vodooskrbe. Na veliko veselje številnih občanov, predvsem šolarjev, se je dr. Danilo Türk popeljal z redno avtobusno linijo Loško je ekološko. Kasneje je obiskal OŠ Cvetka Golarja, kjer je poklepetal tudi z učenci. V neposredni bližini si je ogledal še Mladinski center Blok, kjer so mu otroci pripravili sladoled, sam pa se je preizkusil v namiznem nogometu. Predstavniki omenjenega mladinskega centra so predsedniku podarili karikaturo, ki jo je naslikal njihov zunanji sodelavec Boris Oblak. Predsednik jo je prevzel z iskrenim nasmehom. Predsednik se je v MDC-ju Blok preizkusil v igranju namiznega nogometa. Türk je poudaril, kako je vesel, da je obiskal enega najstarejših krajev v Sloveniji ter da je Škofja Loka po svoji zgodovinski dediščini in kulturni ustvarjalnosti lahko Sloveniji v ponos. »Lahko pa bi postala turistično še bolj zanimiva. Ne bi škodilo, če bi Škofja Loka imela mestni hotel, ki bi turistom ponudil bivanje v starem mestnem jedru,« je še dodal predsednik. V nadaljevanju se je srečal s 10 predsednikom Kluba direktorjev Škofja Loka Boštjanom Šifrarjem, s predsednikom Območne obrtnopodjetniške zbornice Škofja Loka Milanom Hafnerjem in z direktorjem Razvojne agencije Sora Rokom Šimencem. Dr. Danilo Türk je obisk v Škofji Loki zaključil z ogledom razstave Zakulisje Škofjeloškega pasijona 2009 v Sokolskem domu. Klavdija Škrbo Karabegović Maj 2012 Prejeli smo iz OO SDS Škofja Loka Pomembni premiki na področju varnosti in pretočnosti prometa Konec tovornega tranzita na relaciji Jeprca–Škofja Loka–Kranj. Krožišče Stari Dvor kot trajna rešitev. Pomembni koraki na področju prometne varnosti. Našteti telegrafski stavki poudarjajo bistven premik, ki se je pred kratkim udejanil na področju varnosti in pretočnosti prometa Robert Strah v naši občini. Na ta način so bile uslišane dolgoletne pobude občine in najbolj prizadetih krajanov na območju državne ceste R1-210 – naselij Reteč, Godešiča, Starega Dvora, Virmaš, Svetega Duha in naprej proti Kranju. Omejitev tovornega prometa, katerega največja dovoljena masa presega 7,5 tone iz smeri Kranja in Jeprce proti Škofji Loki, pomeni proaktivni ukrep pristojnega upravljavca državne ceste, ki zagotavlja večjo varnost vseh udeležencev v cestnem prometu in se bo odražal tudi na področju zmanjšanja emisij, hrupa in osnih obremenitev državne ceste. Pri učinkovitem izvajanju ukrepa omejitve tranzitnega tovornega prometa bo sodelovala tudi policija z izvajanjem nadzora glede izpolnjevanja pogojev za vožnjo v lokalnem prometu. Pri tem se je upoštevalo morebitne posledice omenjenega ukrepa na lokalno gospodarstvo. Povsod, kjer je vzpostavljena omejitev tovornega prometa, je dovoljen promet tovornim vozilom, ki imajo izvor ali cilj na območju omejitve. Na ta način lahko lokalno gospodarstvo normalno funkcionira. Ukrep, ki je stopil v veljavo 23. 4. 2012, je trenutno začasen in se bo po preizkusni dobi vnesel v področni pravilnik o omejitvi uporabe državnih cest za promet tovornih vozil, katerih masa presega 7,5 tone. Pri tem velja omeniti, da se dosedanja omejitev prometa tovornih vozil na odseku Jeprca–Labore ne spreminja – z izjemo lokalnega prometa. Prizadevno in vztrajno delo pa se je obrestovalo tudi na področju umeščanja krožnega prometa kot trajne rešitve na območju Starega 11 Dvora. V zvezi s tem Direkcija RS za ceste pospešeno pripravlja izvedbeni načrt za ustrezno ureditev trajnega krožišča, ki bo varno za vse udeležence v cestnem prometu in bo hkrati omogočalo večjo pretočnost. Občina bo v zvezi s tem odkupila del manjkajočih površin za umestitev pešpoti (približno 25 kvadratnih metrov), poskrbela za ureditev sredinskega otoka in za manjša dela. Za to poletje torej napovedujem ureditev trajnega krožišča v Starem Dvoru, za mesec junij pa dodatne ukrepe na področju varnosti cestnega prometa. Robert Strah, občinski svetnik občine Škofja Loka Maj 2012 Akcija prerasla v projekt V lanskem letu so na škofjeloški občini pričeli z akcijo Loško je ekološko, ki je presegla okvire akcije in prerasla v trajnostni projekt. Slednjemu so se še posebno posvetili v aprilu, mesecu ekoloških aktivnosti. »Projekt Loško je ekološko zanima vedno več občanov, ki se zavedajo, da je ekološko obnašanje na dolgi rok izrazitega pomena,« je povedal župan mag. Miha Ješe. Poudaril je še, kako so lani pričeli z akcijo, da pa je ta postala že projekt, ki se stalno nadgrajuje. Tako so v lanskem letu dali največji poudarek popularizaciji mestne avtobusne linije in cilje so že dosegli. Letošnjega meseca ekoloških aktivnosti so se lotili po sklopih. En sklop je zajemala raba energije oz. vprašanje, kako jo čim bolj varčno uporabljati tako s primernimi ukrepi kot s primernimi investicijami. Rdečo nit so letos predstavljali odpadki: kako iz odpadkov narediti čim več sekundarnih surovin, pomen ločevanja odpadkov, kako ravnati z nevarnimi odpadki, kako iz odpadkov narediti nove izdelke, kako zmanjšati odpadke in s tem tudi ceno odvoza le-teh itd. »Cilj projekta je, da spreminjamo odnos do okolja, v katerem živimo. Preko deset odstotkov naših občanov se je letos vključilo v vseslovensko čistilno akcijo. Pri tem je najpomembnejše, da čistil- na akcija deluje tudi preventivno. Ugotovili smo namreč, da je črnih odlagališč manj kot pred dvema letoma. Kot smo že omenili, je bil v lanskem letu poudarek na javnem prometu. Cilje smo si postavili visoko, a smo bili uspešni. Število uporabnikov javnega mestnega prometa se je več kot podvojilo,« je dejal podžupan Tine Radinja. Tudi vodja oddelka za okolje in prostor na škofjeloški občini Tatjana Bernik, ki skrbi za aktualno vsebino projekta Loško je ekološko, je poudarila, da samo represija ne bo dala rezultatov. »Zato moramo občane osveščati na dolgi rok, informacije pa morajo priti v vsak dom,« je povedala. Projekt Loško je ekološko vsebuje več aktivnosti, med njimi osveščanje preko medijev. Nadalje je zaživela spletna stran www. loskoekolosko.si, na kateri so na voljo različne aktualne informacije. Aprila so se na teren odpravile t. i. ekološke patrulje, ki preverjajo stanje na ekoloških otokih in v javnih izobraževalnih ustanovah, opozarjajo na napake, še z večjim veseljem pa poročajo o primerih dobre pra- Mobilna ekološka-meteorološka postaja na Trati, ki meri žveplov dioksid, dušikove okside, ozon, delce PM10, ogljikov monoksid, BTX, globalno sončno sevanje, temperaturo zraka, relativno vlago zraka, smer in hitrost vetra ter zračni pritisk. kse. Naslednja aktivnost v sklopu projekta so energetske sanacije javnih stavb, s katerimi nadaljujejo v letošnjem letu. Zelo dobrodošla novica je tudi postavitev mobilne ekološke-meteorološke postaje, ki se trenutno nahaja v vasi Trata. Tu bo pol leta, naslednjih šest mesecev pa bo postavljena v mestu. Na mobilni postaji spremljajo naslednje ekološke in meteorološke parametre: žveplov dioksid, dušikove okside, ozon, delce PM10, ogljikov monoksid, BTX, globalno sončno sevanje, temperaturo zraka, relativno vlago zraka, smer in hitrost vetra ter zračni pritisk. Kako pomembno je varstvo zraka, smo lahko izvedeli tudi na zadnjem srečanju v aprilu, na katerem so različni predavatelji omenjeno tematiko osvetlili z različnih zornih kotov. 7. maja bodo spregovorili o pomenu ekološko pridelane hrane, 9. maja bodo večer namenili kakovosti bivanja in pomenu trajne mobilnosti, 11. maja pa bo prav tako v Sokolskem domu potekala zaključna prireditev projekta Loško je ekološko. Glavni sponzorji projekta so Loška komunala, Knauf Insulation in podjetje Ekologija, sodelovali pa so tudi številni drugi partnerji, med njimi Vrtec Škofja Loka, ki je pokazal, kako pomembno je ekološko ozaveščati že naše najmlajše, saj se mnoge navade iz otroštva prenašajo na kasnejše obdobje. Klavdija Škrbo Karabegović Ponovno vzpostavili stike s Smederevsko Palanko Škofjeloška občinska delegacija se je aprila mudila v Smederevski Palanki z namenom, da ponovno vzpostavijo nekoč zelo dobre stike s tem pobratenim mestom. Obisk je bil uspešen. »Po dolgih letih smo obiskali Smederevsko Palanko v širši sestavi, saj smo poleg občinske delegacije na obisk povabili tudi občane. Zanimanje je bilo veliko in avtobus je bil hitro poln. Z nami je šla pevska skupina Patina, v kateri poje župan mag. Miha Ješe, kar se je izkazalo za odlično potezo,« je dejal občinski koordinator za pobrateno Smederevsko Palanko Anton Peršin. Ločane je v občinski stavbi pričakal tamkajšnji župan s sodelavci, sam obisk pa je bil medijsko zelo dobro pokrit. Pogovarjali so se o možnostih sodelovanja v prihodnje. »Namen obiska je bil vzpostaviti ponovno sodelovanje s pobrateno občino Smederevska Palanka. Kljub nekoliko neugodnemu datumu, prišli smo namreč na pravoslavni veliki petek, smo bili izjemno gostoljubno sprejeti. Opravili smo uradne razgovore in mislim, da bi lahko v prihodnosti lepo sodelovali na področju kulture in izmenjave gimnazij, sodelovala bi lahko tudi oba muzeja itd. Dogovarjali smo se, da bi morali sodelovanje obvezno razširiti na gospodarsko področje, bodisi preko obrtne zbornice bodisi preko večjih podjetij,« je o konkretnem sodelovanju med pobratenima mestoma dejal škofjeloški župan mag. Miha Ješe. Ločani so partnerje povabili na Historial in slednji so obisk potrdili, s seboj pa bodo pripeljali tudi glasbeno skupino, ki naj bi nastopila na predvečer Historiala, torej 22. junija na Mestnem trgu. Po uradnem sprejemu so si Ločani ogledali mesto, nato pa še muzej, v katerem je po programu nastopila skupina Patina, kar je dogodku dalo poseben pečat. Tako škofjeloška kot tudi uradna občinska delegacija iz Smederevske Palanke sta zadovoljni z obiskom in računata na poglobitev sodelovanja. Naslednji dan so si Ločani ogledali okolico Smederevske Palanke, grobnico Karadžordževićev v Oplencu, nato pa se odpravili proti Beogradu, kjer so si ogledali srbsko skupščino, cerkev sv. Marka in rusko cerkev, se sprehodili po Ulici kneza Mihajla, obiskali vojni letalski muzej na Surčinu ter središče mesta. Pika na i je bil sprehod po Skadarliji, ulici, ki je nekoč veljala za dom srbskih književnikov in drugih umetnikov. V nedeljo so si pred odhodom domov ogledali hram sv. Save, Kalemegdan, prizorišče letalske 12 nesreče Edvarda Rusjana in mesto Zemun ter se sprehodili ob obrežju Donave. »Uradni del obiska, ki je bil zelo uspešen, saj smo se dogovorili za nadaljnje sodelovanje med mestoma in poglabljanje odnosov, smo zaokrožili z ogledom znamenitosti. Skupina udeležencev izleta je bila zelo prijetna, zato je tudi obisk Smederevske Palanke minil v prav takem vzdušju. Vsekakor naš izlet ne bi bil popoln brez odličnega vodiča Vojka Gantarja, ki nam je posredoval veliko znanja in informacij, zato so bili vsi udeleženci z njim zelo zadovoljni,« je za konec povedal Peršin in dodal, da se veseli junijskega obiska srbske delegacije. Klavdija Škrbo Karabegović Maj 2012 13 Maj 2012 Loško je ekološko! V Škofji Loki že od lanskega leta poteka okoljska akcija Loško je ekološko, katere cilj je osveščanje meščanov z okolju prijaznejšim življenjskim slogom. V mesecu dni so se zvrstili različni dogodki, delavnice in predavanja na temo ločevanja odpadkov in varstva zraka. V četrtek, 19. aprila, je v Sokolskem domu potekalo predavanje z naslovom Nevarni odpadki v gospodinjstvu, na katerem je Srečo Pavlin iz podjetja Ekologija, d. o. o., prikazal problematiko nevarnih odpadkov. Z nevarnimi odpadki se srečujemo vsak dan. Ob nepravilnem ravnanju z njimi onesnažujemo podtalnico in okolje, posledično vodo in hrano. Na predavanju smo izvedeli, kaj pravzaprav spada k nevarnim odpadkom in kako je treba z njimi ravnati. V nadaljevanju je sledilo še eno predavanje, v katerem nam je Marko Vergo iz podjetja Avtotransport Kastelec odgovoril na vprašanje, kam z iz- rabljenimi motornimi vozili. V soboto, 21. aprila, so na Mestnem trgu potekale ekološke delavnice, praktični prikazi in filmske projekcije ločevanja odpadkov in ravnanja z nevarnimi odpadki. Svoj delež k pestremu dogajanju so prispevali tudi otroci in vzgojiteljice Vrtca Škofja Loka. V Sokolskem domu se je predvajal kratek filmček z naslovom Nevarni odpadki – nevarnost za okolje. Otroci so pokazali in povedali, kako se učijo ravnanja z odpadki. Malčki so dejali, da se zavedajo pomena čiste in lepe narave ter ponosno razkazovali koše za nevarne odpadke, ki jih uporabljajo v vrtcu. Tudi vzgojiteljice so prispevale svoj delež s prodajo izdelkov, ki so jih naredile same. Denar, ki so ga zbrale s prodajo dražgoških kruhov, rož iz odpadnega materiala in kamenčkov sreče, bo vrtec namenil za opremo multisenzorne sobe snoezelen. Gre za prostor, opremljen z različnimi Vzgojiteljice Vrtca Škofja Loka so s prodajo izdelkov iz odpadnega materiala zbirale denar za opremo multisenzorne sobe. multisenzoričnimi pripomočki, ki spodbujajo pridobivanje izkušenj preko različnih čutil. Soba bo opremljena z vodnimi stolpi, bazenom z barvnimi žogami, sedežno vrečo … Namenjena bo vsem, še posebej pa jo priporočajo za otroke z motnjami v duševnem razvoju, avtistične in vedenjsko motene otroke. Hkrati je na Mestnem trgu potekala delavnica Ločujmo odpadke za nove izdelke. Dora Ilič in Katja Rebič iz podjetja Ekologija, d. o. o., sta prikazali pravilno obdelavo nevarnih odpadkov, s katerimi se srečujemo v naših gospodinjstvih. Pogledali smo si lahko, kako na okolje vplivajo sredstva za čiščenje, kozmetični izdelki in odpadna elektronska oprema, kot so monitorji in mobilni telefoni. Tatjana Bernik, vodja oddelka za okolje in prostor na škofjeloški občini, je o delavnicah povedala: »Delavnice so del projekta Loško je ekološko, s katerim želimo opozoriti na pro- Nevarni odpadki so prisotni v vsakem gospodinjstvu, zato je nujno, da se naučimo pravilnega ravnanja z njimi. 14 blematiko odpadkov. Ljudem smo želeli v praksi pokazati pravilen postopek ločevanja in stranske učinke ob nepravilnem ravnanju z nevarnimi odpadki. K sodelovanju smo povabili podjetje Ekologija, d. o. o., ki se s tem profesionalno ukvarja. Vrtec Škofja Loka, ki je tudi ekovrtec, pa je dogajanje popestril s kratkim filmom, ki javnosti prikazuje, kako se ravnanja z odpadki učijo že naši najmlajši.« Projekt Loško je ekološko s tem še ni zaključen. 9. maja bosta v Sokolskem domu predavanji na temo kakovosti bivanja in trajne mobilnosti, 11. maja pa bo na sporedu zaključna prireditev projekta Loško je ekološko, prav tako v Sokolskem domu. Projekt, katerega cilj je izobraževanje, bo tako uradno zaključen. Prebivalci mesta pa bodo morali znanje prenesti v vsakdanje prakse in s tem dokazati, da je Loško prav zares tudi ekološko. Ema Lukan Maj 2012 OD NJIVE DO KROŽNIKA V LOKALNEM OKOLJU Hrana postaja ključna dobrina 21. stoletja. Na svetovnem trgu je že občutiti pomanjkanje hrane. Zaradi vedno bolj ekstremnih vremenskih razmer, naraščanja svetovnega prebivalstva ter povečanega življenjskega standarda bi se morala pridelava hrane na svetovni ravni znatno povečati, strokovnjaki ocenjujejo, da do leta 2050 kar za 70 odstotkov. Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva lastnih potreb po hrani. Stopnja samooskrbe Slovenije je nizka, pri čemer je samooskrba z zelenjavo in žiti še veliko nižja kot z mesom. Hrana torej vedno bolj postaja strateška dobrina. Poleg nestabilne oskrbe s hrano na globalni ravni predstavljajo vedno večji problem tudi negativni vplivi na okolje pri transportu hrane. Transport hrane na velike razdalje ima za posledico velike izpuste toplogrednih plinov in torej velik doprinos k globalnemu segrevanju. Hrano je med daljšim prevozom treba bolj zaščititi, velike količine odpadne embalaže predstavljajo vedno večji okoljski problem. Vedno bolj bomo torej odvisni od lastne samozadostnosti pri pridelavi hrane. Za hrano pridelano blizu našega doma se uporablja izraz lokalna hrana. Lokalna hrana se lahko prideluje na lastnem vrtu ali pri lokalnem kmetu. Lokalna oskrba zajema lokalno pridelavo, predelavo in distribucijo lokalno proizvedene hrane, ki je porabljena v lokalnem okolju. Pri pridelavi hrane je pomembno, da je pridelana na način, ki ne bo zagotavljal le večje količine doma pridelane hrane, ampak bo tudi čim manj obremenjeval naravno okolje. Lokalna pridelava hrane mora biti trajnostna. Trajnostna v smislu, da je pri njeni pridelavi manj izpustov ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov ter odsotnost pesticidov, umetnih gnojil in drugih kemičnih sredstev. Poleg tega, da narašča pomen hrane kot strateške dobrine, je hrana tesno povezana z našim počutjem in zdravjem. 'Hrano od daleč', sadje in zelenjavo oberejo še nezrelo in med potjo ne moreta razviti enake hranilne vrednosti, kot če bi naravno dozorela. Izraz 'hrana od daleč' poudarja razdaljo od kmeta, ki je hrano pridelal, do kupca, ki hrano potroši. Z daljšanjem prehranske verige se izgublja hranilna vrednost hrane in večajo negativni vplivi na okolje. V zadnjih petdesetih letih se je ta razdalja močno povečala. Lokalno pridelana hrana vsebuje večje količine hranljivih snovi, vitaminov in mineralov, je bolj sveža, naravno dozorela, je bolj polnega okusa. S spodbujanjem lokalne pridelave hrane prispevamo k večji samooskrbi, prispevamo k varovanju okolja, k blažitvi podnebnih sprememb, manjši porabi energetskih virov in vode. Torej je z različnih vidikov – strateškega, okoljskega, družbenega in nenazadnje osebnega – najboljše uživati sezonsko lokalno pridelano hrano. Človeški organizem je navajen hrane, ki izhaja iz neposrednega, lokalnega okolja. Kar nam narava sezonsko ponuja, to naše telo v tistem trenutku najbolj potrebuje. Zaradi geografske lege določenega sadja in zelenjave v našem okolju ni možno pridelovati. Velik del uvožene hrane, ki jo najdemo na trgovinskih policah, pa lahko pridelamo sami. Z lokalno pridelavo hkrati ohranjamo tudi biotsko raznovrstnost in preprečujemo nadaljnje izgubljanje avtohtonih pasem ter genski material rastiln. Zelo pomemben vidik lokalne hrane je tudi lažja sledljivost, to je spremljanje hrane od pridelave, predelave in transporta. Pomemben je neposredni stik potrošnika s kmetom, saj tako potrošnik spozna kmeta in se lahko prepričamo o načinu pridelave hrane. Pomemben vidik lokalne hrane je tudi prispevek k razvoju slovenskega podeželja. Z nakupom lokalnih pridelkov in izdelkov prispevamo k ohranjanju oziroma razvoju podeželja, k novim delovnim mestom na podeželju. Z nakupom lokalne hrane ostane dohodek iz pridelave v lokalnem okolji ter tako prispevamo k večji kakovosti življenja lokalne skupnosti. Z namenom, da bi spodbujali večjo lokalno pridelavo hrane in neposredne tržne odnose med kmetom in potrošnikom, Razvojna agencija Sora pripravlja katalog ponudnikov pridelkov in izdelkov škofjeloškega območja. Pridelovalce in predelovalce škofjeloškega območja z lastno pridelavo in predelavo nagovarjamo, da se odzovete vabilu za brezplačno objavo v katalogu. Katalog bo vsem gospodinjstvom na Loškem zbir koristnih informacij o lokalni ponudbi pridelkov in izdelkov. Jeseni ga bomo razposlali po vseh gospodinjstvih na škofjeloškem območju, s čimer bomo vključenim ponudnikom omogočili večjo prepoznavnost in boljšo prodajo njihovih pridelkov in izdelkov. Vloge za objavo v katalogu zbiramo do 9. maja 2012 na naslovu: Razvojna agencija Sora, Spodnji trg 2, 4220 Škofja Loka. Za dodatne informacije pokličite na Razvojno agencijo Sora, Jernejo Klemenčič Lotrič, 04/50 60 222, e-naslov: [email protected], www.ra-sora.si Aktivnosti so del pilotnega projekta S sosedove njive. Izvedbo projekta S sosedove njive omogoča Razvojna agencija Zgornje Gorenjske in je del projekta DEMOCHANGE, ki je financiran v okviru EU programa Območje Alp. 15 Maj 2012 16 Maj 2012 Aktivne priprave na turistično sezono Po uspešni turistični sezoni v lanskem letu se Turizem Škofja Loka, ki deluje pod okriljem Razvojne agencije Sora, aktivno pripravlja na novo turistično sezono. V lanskem letu so zabeležili 13 odstotkov več nočitev in 25 odstotkov več turistov. Že ob prevzemu dela je Razvojna agencija Sora napovedala, da bodo poudarjali predvsem štiri točke, in sicer projektno organiziranost v organizacijo, ki bo temeljila na principu ključnih kupcev; povezovanje s turističnimi društvi in pripravo skupnih projektov; razvoj večjih projektov, ki bodo povezovali celotno območje ter ciljno trženje v Sloveniji, zamejstvu in pri partnerskih mestih. V lanskem letu je zaživel Center domače in umetnostne obrti na Mestnem trgu, ki ga je obiskalo veliko obiskovalcev. »Prvi rezultati so tukaj, saj beležimo 13 odstotkov več nočitev in 25 odstotkov več vseh turistov na Škofjeloškem. Agencija se je aktivno vključila tudi v trženje enodnevnih izletov in jih realizirala 80, kar je 122 odstotkov več kot leto poprej,« je povedala vodja Turizma Škofja Loka Andreja Križnar. Dejala je še, da si turisti najraje ogledajo staro mestno jedro, Loški muzej, Kapucinsko knjižnico in Nacetovo hišo. Kar nekaj organiziranih skupin si je po predhodni najavi ogledalo tudi cerkev v Crngrobu. Iz Loke jih nato usmerijo proti Selški ali Poljanski dolini. V slednji si ogledajo dvorec na Visokem ali pa jih napotijo na katero od kmetij z dopolnilno dejavnostjo. Veliko je vodenih izletov po Rupnikovi liniji, turisti pa si ogledajo tudi muzej v Žireh z zanimivo čevljarsko zbirko. V Selški dolini jih napotijo do Železnikov, kjer si ogledajo muzej, prikaz klekljanja, organizirajo pa tudi delavnico izdelovanja dražgoških kruhkov. Nekatere skupine se Aktivnosti v letošnjem letu Letošnje leto so promocijo pričeli z izdajo novega celostnega promocijskega kataloga v štirih jezikih in povzetkom vsebine v dodatnih petih jezikih, saj se zavedajo, da se gostu najbolj približajo prav v njegovem maternem jeziku. Udeležili so se mednarodnih turističnih sejmov na Dunaju, v Ljubljani, Bruslju, Münchnu in Milanu, čaka pa jih še slovenska turistična borza v Kranjski Gori in udeležba na sejmu v Novem Sadu. Pospešeno delajo s pobratenimi mesti in tam predstavljajo loško območje. Tako bodo septembra gostovali v češkem Taboru na njihovi tradicionalni prireditvi Taborska srečanja, prav tako septembra pa je predvideno gostovanje v Belgiji v Maasmechelnu v okviru Tedna slovenske kulinarike. »Z Radiem Sora bomo turistično, rokodelsko in kulinarično ponudbo našega območja predstavili tudi na prireditvi Večer slovenskih viž Andreja Križnar odločijo za ogled Groharjeve hiše v Sorici z glasbeno ali slikarsko delavnico. V Turizmu Škofja Loka jim priporočajo obisk domačih gostiln in turističnih kmetij s pristno loško kulinariko. Križnarjeva je dodala, da turistom, ki se ustavijo na Kidričevi cesti 1a, posredujejo namestitvene kapacitete in naredijo rezervacijo. »Če se pojavi večja skupina, nastane težava, saj na Loškem lahko ponudimo največ trideset postelj skupaj, s tem, da mora biti takrat objekt prazen. V takem primeru skupino, v kolikor se njeni člani strinjajo, razdelimo na več manjših skupin. Najpogosteje se odločijo za nočitev v Kranju. Na Loškem bi bil manjši hotel s stotimi posteljami idealna rešitev. Prav tako bi morali urediti parkirišča za avtodome, saj je povpraševanja po tem iz leta v leto več, zato tudi škofjeloška občina intenzivno išče primerno lokacijo,« je povedala Križnarjeva. 17 v narečju ob Vrbskem jezeru meseca junija,« je dodala Križnarjeva. Dve pobrateni mesti – Medicina in Freising – pa se bosta predstavili na škofjeloškem Historialu. Korak k bolj bogati turistični ponudbi predstavlja projekt Tematske poti na Loškem – V zgodbe ujete poti, ki poteka v okviru projekta Leader. »V projektu bomo vsebinsko nadgradili tematske poti, jih popestrili z lokalnimi zgodbami in legendami ter jih vključili v turistično ponudbo škofjeloškega območja. V ta namen bomo pripravili tržne pakete za ciljne skupine. Vse poti bodo na terenu označene z razlagalnimi in usmerjevalnimi tablami, na katerih bo zapisana vsebina poti, zemljevid, zgodbe, zanimivosti ipd. Obiskale jih bodo lahko tako organizirane skupine kot tudi posamezniki. Izdelali bomo tudi brošure za vsako pot v več jezikih,« je Križarjeva opisala še eno turistično popestritev. Klavdija Š. K. Maj 2012 Rotarijci podarili defibrilator Rotary klub Škofja Loka je sredi aprila mestu Škofji Loki podaril avtomatski defibrilator, ki je že nameščen ob vhodu v Sokolski dom na Mestnem trgu. Rahlo deževna sobota ni preprečila projekta z naslovom Dan oživljanja, ki so ga organizirali loški rotarijci, pridružil pa se jim je tudi Vrtec Škofja Loka. Osrednji namen prireditve je bil slavnostna predaja defibrilatorja mestu Škofji Loki. Slednji lahko v primeru srčnega zastoja rešuje življenje občanom. Ker je znanje oživljanja treba obnavljati in ob tem spoznati temeljne postopke dela z defibrilatorjem, so organizatorji k sodelovanju povabili tudi medicinsko osebje Zdravstvenega doma Škofja Loka. Občani so tako na lutkah spoznali pravilne postopke oživljanja ob asistenci defibrilatorja. Če vemo, da v Sloveniji vsak dan zaradi srčnega zastoja umre med šest do osem ljudi, postane jasno, da se to lahko zgodi, kjerkoli smo prisotni, in da je znanje oživljanja treba pridobiti in osveževati. Elektronski defibrilator je naprava, ki s pomočjo električnega impulza srce vzpostavi v stanje enakomernega bitja. V primeru oživljanja se defibrilator prinese do bolnika, nato se na prsni koš namestijo elektrode, po vključitvi naprave pa nas defibrilator s pomočjo govora vodi pri postopku oživljanja, ki ga pričnemo z tridesetimi vtiski na prsni koš in dvema vpihoma. Pomembno je, da pričnemo postopek oživljanja v primeru srčnega zastoja izvajati čim prej, saj vsaka izgubljena minuta zmanjša možnost preživetja, je na predavanju povedala zdravnica Monika Zupan Grunfeld. Podaritev defibrilatorja je bila letos že tretja humanitarna akcija Defibrilator na Mestnem trgu jo morali zaradi velikega zanimanja ponavljati dvakrat. Otroci so lahko pripeljali svoje ljubkovalno igračko k 'zdravnici', ki se je z njimi pogovorila, jim dala napotke in jih Rotary kluba Škofja Loka. Tako zbran denar bodo letos namenili dvema družinama z več otroki, jeseni bodo podelili štipendijo ter omogočili nekaj varovancem, da sodelujejo na akciji Mirno morje, s katero vsako leto z jadrnicami odpeljejo na morje otroke s posebnimi potrebami. Ob Dnevu oživljanja so zbirali tudi sredstva, ki jih bodo namenili Vrtcu Škofja Loka za opremo senzorične sobe za otroke v razvojnem oddelku. Podobno sobo so pred leti že pomagali opremiti na Osnovni šoli Jela Janežiča, tokrat pa so se odzvali prošnji Vrtca Škofja Loka, saj bi senzorno sobo potrebovali tudi v Najdihojci, v kateri imajo oddelek z otroki s posebnimi potrebami. z receptom usmerila v 'lekarno'. Vzgojiteljice so izdelale rože iz najrazličnejših materialov in jih prodajale mimoidočim. Otroci pa so prinesli kamenček prijateljstva, ga zaprli v škatlico, ki so pred tem lično poslikali – in nemalo obiskovalcev se je odločilo za nakup simboličnega darila. Vsa zbrana sredstva bodo namenili opremi senzorične sobe, v kateri se otroci z motnjami v kognitivnem in celostnem razvoju umirijo in pridobijo dodatne spodbude na področju občutenja ter razumevanja različnih občutkov. Organizatorji so bili izjemno zadovoljni nad odzivom občanov, zato se je porodila ideja, da bi Dan oživljanja postal tradicionalen, saj bi tako vsako leto obnavljali svoje znanje oživljanja, s tem pa bi tudi izgubili strah pred uporabo defibrilatorja. I. D. Akcijo so podprli: Monika Zupan Grunfeld, dr. med.; David Končan, dr. med.; Ida Rus, dr. med.; Nadja Šubic, dr. med.; Špela Lenardič, dr. med.; Mojca Hafner; Vojko Anderle; A-form, d. o. o.; Zavod RR; Ambulanta Šubic, d. o. o.; Studio Vizual; Občina Škofja Loka; Vahtn'ca; ZD Škofja Loka; Lotrič, d. o. o.; Alpetour potovalna agencija, d. d.; DSV transport, d. o. o.; Elektro Gorenjska, d. o. o.; Polycom, d. o .o.; Difa, d. o. o.; KSM, d. o. o.; Vinarstvo Lisjak; Anja Musek, s. p.; KS Kamnitnik; Pelar, d. o. o.; Plesno-športni center RitmoLoko; Prochrom Comp, d. o. o.; IBE GEP, d. d.; SKB, d. d.; PE Gorenjska; Prostovoljno gasilsko društvo Škofja Loka; Vrtec Škofja Loka; Civilna zaščita Občine Škofja Loka; Rdeči križ, Območno združenje Škofja Loka; KS Škofja Loka – Mesto; Nejc Jemec; Marjeta Štrukelj; Štefka Arhar; Lea Mlakar; Iva Kogovšek in Maruša Hafner. Otroci pri zdravnici Na Dnevu oživljanja je sodeloval tudi Vrtec Škofja Loka. Za otroke so pripravili lutkovno igrico, ki so Prikaz temeljnih postopkov oživljanja so mimoidoči z zanimanjem opazovali, marsikdo pa je postopek tudi praktično poizkusil na lutkah. (foto: Iztok Zupan) Otroci so k 'zdravnici' prinesli svoje ljubkovalne igrače. (foto: Iztok Zupan) 18 Maj 2012 Pomen starejših v družbenem življenju Predstavniki Univerze za tretje življenjske obdobje (UTŽO) Škofja Loka pri škofjeloškem društvu upokojencev (DU) so na posebnem srečanju za medije predstavili delovanje, aktivnosti, prostovoljstvo in sodelovanje univerze z drugimi društvi in mlajšimi generacijami. S tem so želeli opozoriti na pomen, ki ga imajo starejši v družbenem življenju. Srečanje je potekalo v okviru projekta Krepitev mreže nevladnih organizacij (NVO), izobraževanja starejših ter evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. V omenjenem projektu pod vodstvom UTŽO Ljubljana sodelujejo UTŽO Škofja Loka, Zveza kulturnih društev Grosuplje, Notranjski ekološki center Cerknica in UTŽO Žalec. Škofjeloška univerza je zadolžena za gorenjsko regijo. Projekt je namenjen povezovanju obstoječih in prihodnjih NVO v mreži področja izobraževanja starejših. Operacijo delno financira EU, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. »Osnovna naloga projekta je, da širimo izobraževanje med starejšimi v tretjem življenjskem obdobju. Včasih je veljalo, da se izobražujemo samo za delo. Danes to ne drži več. Upokojencev je vedno več in mi moramo sodelo- vati pri spremembah ter jih celo usmerjati. Imamo veliko znanja in izkušenj. Če to znanje nadgrajujemo in povežemo z izkušnjami, lahko mladim veliko ponudimo,« je povedala vodja UTŽO Škofja Loka Borjana Koželj. Gregor Pešak iz Gorenjske regionalne organizacije zavodov, društev in ustanov (GROZD) je spregovoril o pomenu in sodelovanju nevladnih organizacij, ki se po različne vrste pomoči lahko obrnejo na predstavnike GROZDa. Trenutni gostitelj projekta je Zavod O, zavod škofjeloške mladine s sedežem na Partizanski cesti 1 – torej ravno poleg sedeža DU Škofja Loka, ki z GROZD-om, kot so dejali sami, zelo dobro sodelujejo. V nadaljevanju se je predstavilo DU Medvode, ki je s svojo pevsko glasbeno skupino V sončni jeseni poskrbelo za lepo kulturno vzdušje. Predsednica društva Marija Nevenka Mandić Orehek in Borjana Koželj Tome je navzočim zaupala svojo izkušnjo. Po težki bolezni se je odločila, da po šestdesetih letih ponovno vzame v roke citre in se jih nauči igrati. Z vztrajnostjo ji je tudi uspelo. »Kdor je vztrajen, ta je car,« je povedala in zaigrala. Njen primer kaže, da za učenje ni nikoli prepozno. UTŽO Škofja Loka je v gorenjski regiji za eno od ambasadork dejavnega staranja slovenske UTŽO izbrala Nevenko Mandić Orehek. Z ambasadorji dejavnega staranja slovenska UTŽO predstavlja izjemne posameznike, ki uresničujejo načela letošnjega evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Mandić Orehkova se je na srečanju za medije predstavila. Težko bi našteli vse njene dejavnosti. V društvu je pomemben člen, prostovoljka z dušo in telesom, ki je lahko s svojo aktivnostjo marsikomu zgled. Marija Draškovič je predstavila Marinkino knjižnico, ki velja za posebnost škofjeloškega DU. Knjižnica je dobila ime po Marinki Gartner, ki je podarila več kot tristo knjig. Kasneje je knjige darovalo še več Marink, tako da je bil izbor imena pravilen. »V lanskem letu smo imeli šeststo obiskovalcev, ki si je izposodilo približno osemsto knjig. Z obiskom smo zelo zadovoljni. Eden naših ciljev je, da s knjižno zalogo sledimo programu pri UTŽO; nadalje, da poskušamo obdržati umsko čilost naših bralcev; pa tudi, da se nam pridruži še več zahtevnejših bralcev. Prav zaradi teh ciljev smo uvedli bralno značko,« je pojasnila mentorica Marija Draškovič, ki skupaj z ostalimi prostovoljkami skrbi za knjižnico. Svoje izkušnje in delo je predstavil tudi Peter Košak z ministrstva za obrambo. Košak namreč skrbi za nekdanje pripadnike vojske in je organizator mreže medgeneracijskih skupin za kakovostno starost. Tudi on je poudaril, da se od starejših lahko marsičesa naučimo. Borjana Koželj je za konec predstavila še nekaj primerov medgeneracijskega sodelovanja, ki ga v letošnjem letu nameravajo dodatno nadgraditi in poglobiti. Klavdija Škrbo Karabegović BODYvital vse za hujšanje 19 Maj 2012 Loška medla ob 80. obletnici šole Osnovna šola Škofja Loka – Mesto letos praznuje 80. obletnico obstoja. Ob tem častitljivem jubileju pripravljajo niz prireditev in slavnostnih dogodkov. Eden izmed njih je tudi izid posebne številke šolskega glasila Loška medla, ki ga je spremljala zanimiva razstava. 19. aprila smo se tako zbrali v šolski knjižnici, kjer smo najprej prisluhnili besedam ravnateljice Doris Kužel. »Šolska palača, kot so ob otvoritvi poimenovali našo šolo, letos praznuje častitljivo obletnico. Šola je delovala v treh državah, preživela dve vojni ter zamenjala dvanajst ravnateljev in več imen kot držav. Na njej so se šolali tako osnovnošolci kot gimnazijci, otroci s posebnimi potrebami in vajenci. Pouk je potekal tudi v treh izmenah,« se je v zgodovino ozrla ravnateljica šole. V nadaljevanju so učenci dramskega krožka Katja Korošec, Anita Miklavčič, Živa Bizovičar in Patrik Volčič pod mentorstvom Kristine Strnad in ob kitarski spremljavi Matica Permeta prebirali pesmi nekdanjih in sedanjih učencev šole. S pomočjo diaprojekcije smo se popeljali v leto 1932 ter se spomnili najpomembnejših datumov in dogodkov šole. Poseben poudarek so dali razvoju šole in programov v zadnjih desetih letih. Ob tej priložnosti so v šolski knjižnici pripravili razstavo šolskih glasil in publikacij, raziskovalnih nalog, starih dokumentov, kot so dnevniki, fotografije, šolske beležke ipd. Ker je razstava obsežna in zanimiva, si je našla prostor tudi na hodnikih šole. Poleg že omenjenih starih šolskih glasil in publikacij se na hodnikih šole predstavlja tudi dramski krožek, stalno razstavo Razstava šolskih glasil o zgodovini šolske zgradbe pa so dopolnili s pomembnejšimi podatki iz zadnjih desetih let. V vseh pogledih razstava ponuja zanimiv vpogled v zgodovino šole in takratnega časa. Na sam dan prireditve v knjižnici je izšla tudi slavnostna številka šolskega glasila Loška medla, ki na kar devetdesetih straneh ponuja raznoliko branje, namenjeno prav vsem generacijam. Tako se v njej med drugim predstavijo zadnji trije ravnatelji šole, prav tako nekaj nekdanjih učiteljev, babice in dedki se spominjajo, kako so oni nekoč gulili šolske klopi itd. Skratka, tokratna Loška medla Stalna razstava o zgodovini šolske zgradbe ponuja nekaj nostalgije, lepih spominov, spominja na dosežke in hkrati kaže, kako pomembna institucija je šola. Letos torej mineva 80 let, odkar je 'šolska palača' odprla svoja vrata. Prvi učiteljski zbor je štel trinajst ljudi, danes za vzgojo in izobraževanje skrbi kar 73 učiteljev. V letošnjem šolskem letu šolo obiskuje 763 učenk in učencev. Skupaj so že in bodo še pripravili niz dogodkov v počastitev tega pomembnega jubileja. Maja bodo tako organizirali dobrodelni tek, nato pa se bodo v začetku prihodnjega šolskega leta dogodki samo še stopnjevali do osrednje prireditve, ki bo natanko na 80. obletnico otvoritve šole, torej 29. novembra 2012. Klavdija Škrbo Karabegović Šola ob otvoritvi leta 1932 Iščemo raznašalce Loškega utripa. 041/ 233 350 Učiteljski zbor leta 1952 20 Maj 2012 Lepote naših hribov in gora V Planinskem društvu (PD) Škofja Loka so tudi v letošnjem letu pripravili zanimiv program izletov za tiste, ki konce tedna želijo preživeti v naših lepih hribih in gorah. Pri tem so se držali načela – za vsakega nekaj po njegovih zmožnostih. PD Škofja Loka oskrbuje dom na Lubniku in kočo na Blegošu. Obe točki sta zelo dobro obiskani. »Dostopnost je solidna in ljudje radi pridejo. Pri tem je seveda pomembno vreme. Če je lepo, pride marsikdo; če je slabše, pa pridejo predvsem tisti, ki redno obiskujejo tako Lubnik kot Blegoš,« je na začetku pojasnil predsednik planinskega društva Jože Stanonik. Kdor od prvega oktobra do konca septembra prihodnje leto opravi petnajst vzponov na Lubnik, dobi naziv Lubnikar. Za vzdevek Blegoške korenine pa je prav tako potrebnih petnajst vzponov, in sicer v obdobju od prvega maja do konca aprila. V letošnjem letu so v planinskem društvu pripravili preko štirideset izletov, nekateri med njimi so tradicionalni in se jih vedno udeleži lepo število pohodnikov. Tako so januarja imeli že 33. spominski pohod Po poti Cankarjeve- Blegoš, ki ga pripravljamo skupaj s Planinskim društvom Gorenja vas in katerega se tradicionalno udeleži največ pohodnikov, če je le kaj prida vreme. 9. septembra pa pripravljamo osmo srečanje prebivalcev podblegoških vasi na Blegošu,« je predsednik navedel tradicionalne izlete. Sicer pa društvo nudi velik izbor različnih planinskih izletov vse od januarja do decembra. Vse o izletih in drugih aktivnostih ter ugodnostih si lahko preberete tudi na njihovi spletni strani www.pd-skofjaloka.com. Jože Stanonik Sodelovanja in druge dejavnosti ga bataljona s Pasje ravni v Dražgoše, ki se ga je udeležilo največje število planincev do sedaj, in sicer 582. »Prvi vikend v marcu smo že šestnajstič organizirali zimski rekreacijski pohod Čez Blegoš na Lubnik, s katerim povežemo obe naši koči. 13. maja bomo organizirali 36. spominski pohod na Poleg organizacije društvenih izletov je Planinsko društvo Škofja Loka aktivno tudi v planinskih krožkih po škofjeloških osnovnih šolah, v katere je vključenih okoli dvesto otrok. Sodelujejo z Društvom upokojencev Škofja Loka, ki je planinsko izredno aktivno. »Zelo dobro sodelujemo s terapevtsko skupnostjo Projekt Človek. Naše sodelovanje se je razvilo v trajno obliko rehabilitacije teh ljudi s pomočjo planinskih aktivnosti, ki se jih zelo radi udeležijo ter tako spoznavajo slovenske hribe in gore,« je o dobrem sodelovanju z drugimi društvi in krožki povedal Stanonik. Pomembna dejavnost društva je tudi markiranje planinskih poti, ki jih imajo za kar 140 kilometrov. V sodelovanju s sosednjimi planinskimi društvi vzdržujejo Loško planinsko pot. »Skrbimo še za varstvo gorske narave z različnimi oblikami izobraževanja, pa tudi s tem, da gremo na območja, kjer je treba zagotavljati ustrezno varstvo avtohtonega pla- ninskega cvetja. Želimo si, da bi vsi hodili po markiranih poteh in se ne posluževali bližnjic, ki puščajo sledi v naravi,« je predsednik predstavil še en pomemben delček delovanja društva. Zelo ponosni so tudi na adaptacijo koče na Blegošu in doma na Lubniku. Za slednjega so celo uspeli pridobiti nepovratna sredstva. Velja poudariti, da je cenovna politika v obeh omenjenih planinskih objektih taka, da se držijo najnižjih možnih cen, s čimer želijo v prihodnje še povečati obisk ter obiskovalce poceni, a kljub temu kvalitetno postreči. »V letošnjem letu želimo ponovno oblikovati mladinski oddelek, ki je v preteklosti nekoliko zamrl. Menimo, da je med mladimi za planinstvo toliko interesa, da bomo s tem tudi uspeli. Prav tako si želim, da najdemo nekoga, ki bi prevzel vodenje društva. Sam to funkcijo opravljam že osemindvajseto leto in menim, da potrebujemo nekoga, ki bo v društvo prinesel nove ideje in zagona,« je še dejal Stanonik. Ugodnosti V lanskem letu je društvo štelo preko devetsto članov. »V letošnjem letu želimo število članov povečati za pet odstotkov in postopoma preseči številko tisoč, kjer smo nekoč že bili,« je povedal Stanonik. Člani imajo poleg kvalitetnega zavarovanja tudi ugodnosti pri nakupu športne opreme v določenih trgovinah. Prav tako imajo do petdeset odstotkov popusta pri nočitvah v kočah v Sloveniji in v približno 1300 planinskih kočah po Evropi. Klavdija Škrbo Karabegović V Planinskem društvu Škofja Loka letos obeležujejo kar nekaj pomembnejših obletnic. - 105 let, odkar je bila ustanovljena podružnica slovenskega planinskega društva za škofjeloški sodni okraj. Naslednika sta PD Škofja Loka in PD za Selško dolino. - 50 let od ustanovitve odseka gorske straže. - 40 let od ustanovitve planinskega krožka v OŠ Škofja Loka – Mesto. - 35 let od odprtja koče na Blegošu. - 25 let od ustanovitve vodniškega odseka. - 25 let od izgradnje žičnice za oskrbovanje doma na Lubniku. 21 Maj 2012 piše: Milena Miklavčič Novice iz občine Gorenja vas-Poljane Na obisku pri županu Župan Milan Čadež je znan tudi kot strasten obiskovalec hokejskih tekem. Ker ima rad šport, se je z veseljem udeležil občnega zbora Športnega društva Poljane. Njihovi skakalci, tekači, kolesarji in floorball ekipa so v minulih mesecih dosegali vrhunske rezultate na državni ravni, za kar jim iskreno čestita. Na splošno so občani najbolj zadovoljni, če so, med drugim, v njihovem kraju urejene ceste. Ali bo kljub varčevanju potekala kaka rekonstrukcija? 15. aprila sem bil na sestanku Direkcije za ceste RS. Pogovarjali smo se o cesti skozi Lučine, Todraž in o gorenjevaški obvoznici. Izvedel sem, da se bodo dela na cesti proti Sovodnju nadaljevala v drugi polovici maja. Spomladanski meseci so posvečeni različnim občnim zborom društev. Vas redno vabijo medse? Zmeraj. Pridružim se jim, če le imam čas. Tako sem bil med upokojenci na Sovodnju. Spoznal sem novega predsednika Alojzija Bajta. Zelo so delavni in pri njih se nenehno kaj dogaja. V preteklosti smo o odlagališču Boršt, ki plazi, že večkrat pisali. Se na obzorju že kažejo novi ukrepi za sanacijo le-tega? Prejšnja vlada ni zagotovila denarja za delovanje javnega podjetja RUŽV, ki nujno potrebuje sredstva za nadaljevanje del. Odlagališče drsi bolj, kot je dovoljeno. Upam, da se bo aktualna vlada resneje spoprijela z našo problematiko. Govorilo se je tudi o energetski obnovi poljanske osnovne šole. 29. marca smo na Bledu podpisali pogodbo projekta Real s strani švicarskega sklada. V osnovni šoli bomo zamenjali energenta, saj ra- Čestitke Sovodenjčanom Na nedavnem dvanajstem strokovnem srečanju podružničnih šol Slovenije, ki je potekalo v podružnični osnovni šoli Studenec v občini Sevnica, so bile nagrade literarnega in likovnega natečaja podeljene tudi učencem s Sovodnja. Anej Čadež je dobil prvo nagrado na literarnem natečaju Voda je življenje, tretjo pa Florjan Kavčič. Matej Slabe je bil bronast na likovnem natečaju. Mentorici sta bili Andreja Jesenovec in Ana Marija Dolenc. čunamo, da bo kurjenje z oljem nadomestilo ogrevanje z biomaso, na streho pa bomo namestili sončno elektrarno. Naj ob tej priložnosti povem, da ne bomo investirali v nove vrtce, ampak bomo ob že obstoječih kapacitetah poskušali najti maksimalno rešitev za starše in njihove malčke. Občina Gorenja vas-Poljane je že decembra lani objavila javni razpis za zbiranje ponudb za izbiro usposobljenega specializiranega razvojnega partnerja za ustanovitev skupne družbe za razvoj in realizacijo naložbenega projekta Toplice Kopačnica. Na razpis, ki se je iztekel pred kratkim, se ni prijavil nihče. Ne, medveda pa ni srečal Pavel Šturm, doma iz Oselice, je eden tistih srečnih posameznikov, ki so opravljali poklic, pisan na kožo. Vrsto let je raznašal pošto po Ljubljani, po Petkovškemu obrežju in okoli bolnišnic. Čeprav je bil doma s hribov, se je kar dobro znašel. Čez nekaj časa se je preselil v Medvode, nato pa v Gorenjo vas. Je bila kakšna razlika med mestnimi in vaškimi, ko ste potrkali na vrata? Povsod sem bil dobrodošel in vedno so me radi imeli. V prvih letih sem raznašal predvsem osebna pisma, pokojnine in plačila za les. Ves denar je šel preko nas. Bili smo kot potujoča banka. Nikoli me ni skrbelo, da bi me kdo napadel. Ljudem je treba zaupati. Takrat poštarji še nismo bili tujci in nebodigatrebe, ki zvonijo pri vratih. Če sem prišel s sneženimi čevlji, nihče ni nič rekel. Bognedaj, da bi se danes 'spozabil'. Ljudje so radi pokle- Policijska pisarna tudi v Gorenji vasi Časov, ko je bila v Gorenji vasi policijska postaja, se spomnijo le še starejši občani. Vrsto let so bili v občini brez te 'višje sile', na posvetu županov s predstavniki Policijske uprave Kranj pa je prišlo do pobude za ustanovitev policijske pisarne tudi v gorenjevaški občini. Z ustanovitvijo pisarne se bo povečala prisotnost policistov na območju občine, sodelovanje policije z lokalno skupnostjo in njenimi občani pa naj bi doseglo tisto raven, da bodo zadovoljni eni in drugi. Ključe pisarne je svečano prevzel direktor Policijske uprave Kranj, Simon Velički. Uradne ure policijske pisarne bodo vsako sredo med 14. in 16. uro. 22 petali. Največkrat so me spraševali, koliko pokojnine dobi kak njihov znanec. Tega se sicer ni smelo govoriti. Doma ste tik pod kočo na Ermanovcu. Kako ste se vozili v službo? Domače hribe sem imel zmeraj rad. Nič me ni motilo, da se pozimi ni oralo, pogosto sem z mopedom delal gaz. Zaradi zametov nisem nikoli pustil ljudi na cedilu. Sem in tja me je šavsnil kakšen pes, včasih ga nisem niti videl, samo speklo me je po mečih. Kasneje sem imel na voljo tudi fička, a moped je ostajal moja prva ljubezen. Še danes se najraje usedem nanj. Vas je kaj vseeno razjezilo ali ste bili zmeraj le nasmejani in dobre volje? He he, reklame. Če bi 'pozabil' nanje, bi lahko izgubil službo. A ne toliko, da me še danes, ko sem upokojen, včasih ne zaboli srce, ko se spomnim na tiste čase. Maj 2012 Štefanova hiša – rojstna hiša slikarjev Šubicev Štefanova hiša, rojstna hiša slikarjev Jurija in Janeza Šubica, v maju končno odpira svoja vrata, ki so bila priprta dlje, kot smo pričakovali. Pridobitev uporabnega dovoljenja po uspešno opravljenem tehničnem pregledu odpravlja še zadnje formalne ovire za izvedbo prvih prireditev v hiši, ki pomeni veliko pridobitev za kulturno dogajanje v Poljanah in celotni občini Gorenja vas-Poljane. Že v maju se Štefanova hiša z dvema ustvarjalnima delavnicama pridružuje dogajanju Tedna vseživljenjskega učenja. 17. maja so na dinamično ustvarjanje vabljeni vsi ljubitelji stripa, karikature in risanja karakterjev. Povezavi glasbe, ročnih spretnosti in navdiha pa bo s spoznavanjem in izdelavo glasbil starodavnih kultur namenjena delavnica, izvedena 19. maja ob 10. uri. Od 1. do 3. junija bodo hišo zasedli umetniki Združenja likovnih umetnikov Škofja Loka, zbrani na tradicionalni koloniji Iveta Šubica. Razstava na koloniji nastalih del bo na ogled do 20. junija, sledila pa ji bo razstava slikarjev KUD Trata. Junijsko dogajanje bodo 22. 6. zaključili pripovedovalci varieteja Za dva groša domišljije. Pomladne in poletne prireditve so le uvod v še pestrejše jesensko dogajanje. Razstave, prvi koncertni dogodki ter pester ustvarjalni program se bodo stopnjevali do uradnega odprtja muzejske zbirke, s katerim bo Štefanova hiša v polnosti zaživela kot kulturni center Poljanske doline. Postavitev in odprtje muzejske zbirke o dediščini slikarjev Šubicev, ureditev ateljejev ter izvedbo nekaterih kreativnih delavnic omogoča pridobitev sredstev v projektu (O)živela kultura!, s katerim se vzpostavlja širša programska ter promocijska povezava Štefanove hiše z Muzejem Železniki in Muzejem Žiri. Glavnino muzejske zbirke predstavljajo orodja iz slikarske zapuščine Janeza Šubica starejšega, restavratorja in pedagoga Mirka Šubica ter v hiši rojenih slikarjev Jurija in Janeza Šubica. Hiša tako postaja kulturni hram, ki bo povezan z oživljenim Tavčarjevim dvorcem na Visokem prispeval pomemben del v mozaik ponudbe širšega območja Poljanske doline. Z idejami in zgodbami, ki bi popestrile dogajanje, so v 23 hišo vabljeni tako ustvarjalci kot vsi obiskovalci, za katere postaja hiša tudi kulturno-informacijsko središče, saj se v maju vanjo seli informacijska točka. O dogajanju v hiši se lahko podrobneje pozanimate na telefonski številki 059/250 549, v kratkem pa bo vzpostavljen spletni portal z natančnejšimi informacijami. Maj 2012 piše: Milena Miklavčič Žirovske novice Žirovka na olimpijskih igrah Slovenske tekačice so na velikonočni ponedeljek v deževnem in vetrovnem nizozemskem Utrechtu Sloveniji pritekle novo olimpijsko vozovnico, ki si jo ponosno lasti Žirovka Žana Jereb. S časom 2:39,47 je izpolnila B-normo in je trenutno najhitrejša letošnja slovenska maratonka. Njen brat Urban Jereb je med mladinci na državnem prvenstvu v krosu suvereno obvladal konkurenco in drugič zapored osvojil naslov državnega prvaka. Prav tako se je izkazal v Zagrebu, na hrvaškem prvenstvu v dolgih tekih, kjer si je z odličnim rezultatom 31:26,40 postavil normo za nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu, ki bo od 10. do 15. julija potekalo v Barceloni. Na državnem prvenstvu v krosu so se uspešno izkazali tudi žirovski tekmovalci, ne glede na to, v katerem klubu nastopajo. Na drugo mesto se je uvrstil Peter Oblak, Blaž Oblak je bil osmi v kratkem krosu. Med mlajšimi člani je Rok Letnik 1961 Sredi aprila se je v Galeriji DPD Svoboda zbral žirovski še zmeraj zelo mladosten in poskočen letnik 1961. Knjiga z naslovom Odsev generacije, ki so jo napisali skupaj, si je namreč zaslužila vso pozornost. Nekdanje sošolke Ada, Joži, Tanja in Metka so zbrale zajetno gradivo o življenju njihove generacije, ki so ga dodatno zabelile z izvlečki iz šolske kronike. Metka Debeljak se še dobro spominja leta 1970, ko so uvedli petdnevni delovni teden s prostimi sobotami: »Prvega januarja istega leta smo se Žirovci pridružili škofjeloški občini, 1972 pa je v šoli izbruhnil hepatitis. Takrat je bilo noro, saj je kar nekaj časa trajalo, preden so izbruh označili za epidemijo. Pomagali smo, med drugim, graditi telovadnico, naredili smo številne udarniške ure. Prav tako smo kakšno ušpičili, nasploh pa smo bili bolj mirna generacija. Sošolka Joži je ves čas pisala osebni dnevnik, delček zabeleženih skrivnosti pa je zaupala tudi knjižni KOTEL Ada, Joži, Tanja in Metka, nosilke projekta naj omenimo Branka Veglja. Njegove skulpture so izstopale v vsej živosti in bogastvu izraza. Žal je bilo na prireditvi bolj malo učiteljev te generacije. Nekaj pa se jih je le zbralo, med njimi Stana Kristan, ki je svoje nekdanje učence prijetno presenetila z unikatnimi, ročno narejenimi cvetličnimi aranžmaji. izdaji.« Metka Debeljak je idejo za knjigo dobila od generacije 1952, ti so podobno knjigo z naslovom Ko Ciciban postane Abraham izdali pred desetimi leti. Po predstavitvi knjige si je bilo moč ogledati tudi razstavo, ki je prav tako dokazala, da so se leta 1961 rodili nekateri umetniki, o katerih bomo še slišali. Med njimi komplet že od + ddv Nika Reven in Hana Tavčar, učenki osnovne šole v Žireh, sta se pred kratkim vrnili iz Kranja z osvojenim drugim mestom med raziskovalnimi nalogami, ki so prispele na razpis Gibanje znanosti mladini. Njuna raziskovalna naloga se je imenovala Klekljarski pripomočki doma in po svetu. Material in gradivo sta dobili doma, na internetu in v knjigah. Še zmeraj žarita od sreče in zadovoljstva, njuna mentorica Branka Grošelj pa je ob osvojenemu drugemu mestu na področju etnologije dodala: »Res smo bili veseli, da je stroga komisija, ki je naloge pregledovala, začutila trud, ki sta ga učenki vložili v zanimivo in poučno raziskavo.« VAKUUMSKI KOLEKTORJI SENERON TKU Na trda goriva in pelete, skupaj s peletnim gorilnikom Biotermec ter zalogovnikom za cca 200 kg peletov 2.377,20 € Potočnik zasedel četrto mesto. Prvič pa je naslov osvojil Anže Čadež med dečki do 16 let. Cene Rakušček je bil tretji. Prvič so se tekmovanja udeležili Nina Šenk z enajstim mestom, Matej Tolar s petnajstim mestom in devetletna Zoja Čadež s šestnajstim mestom. 30 CEVNI KOLEKTOR Redna cena z DDV: 1.106,45 € Akcijska cena a z DDV: 774,98 € 331,47 € 20 CENVI KOLEKTOR Redna cena z DDV: 785,22 € Akcijska cena a z DDV: 549,98 € 235,24 € AKCIJA -30% 24 PRIHRANEK: PRIHRANEK: *Akcija velja do 30.5. 2012 oz. do razprodaje zalog. Maj 2012 Bo sin še znal izdelovati čevlje? Pepetuum Jazzile v Škofji Loki Pisalo se je daljno leto 1947, ko je 30. aprila takratna vlada Ljudske republike Slovenije ustanovila državno industrijsko podjetje – Tovarno športnih čevljev Žiri, zdajšnjo Alpino. Muzejsko društvo Žiri je ob 65. obletnici ustanovitve največjega žirovskega podjetja v prostorih Stare šole v Žireh odprlo drugi del prenovljene stalne čevljarske zbirke. Avtorica razstave je mag. Tita Porenta, ki je v prvem delu postavila na ogled utrinke iz zgodovine čevljarstva na Žirovskem, drugi del pa prinaša zgodbo o razvoju Alpinine blagovne znamke. Odprtje razstave je pomenilo tudi uvod v šeste Slovenske klekljarske dneve v Žireh, ki so jim s slavnostno uvodno prireditvijo prerezali trak v četrtek, 26. aprila. Po šestih letih vztrajnega truda in odpovedovanja so bile klekljarice iz Društva Cvetke letos deležne velike podpore s strani občine. Na tiskovnih konferencah jih je spremljal župan, mag. Janez Žakelj, tudi sam zaprisežen klekljar. Naklekljane ptice in metulji z izrazitim umetniškim navdihom pa so želi nemalo občudovanja in priznanja pri vseh, ki so si jih že v dneh pred svečano otvoritvijo od blizu ogledali. Člani Lions kluba Škofja Loka so v polnih pripravah na veliki dobrodelni koncert, na katerega vabijo v soboto, 12. maja, ob 20.00. V športni dvorani na Trati bo nastopila vokalna skupina Perpetuum Jazzile, ki se je povabilu kluba odzvala že drugič. Spomnimo, da so pevke in pevci že januarja lani navdušili okrog 1600 obiskovalcev. Tudi tokrat si želijo prepevati pred polno dvorano. Predvsem zato, ker bo koncert dobrodelne narave, saj bodo zbirali sredstva za poslanstvo, ki ga opravljajo. Lions klub Škofja Loka vse od svoje ustanovitve decembra 2001 razveseljuje slepe in slabovidne, družine v stiski, invalide, osebe s posebnimi potrebami ter nadarjene dijake in študente. V zadnjih letih je klub za donacije namenil 85.000 evrov. Zadnje tri so ob praznovanju desete obletnice kluba podelili slabovidnim sestram Anici, Milki in Poloni Podobnik iz Cerkljanskega Vrha nad Sovodnjem, ki so skupaj prejele 1200 evrov štipendije. Slepa deklica Patricija Raztresen iz Škofje Loke, ki obiskuje šesti razred Osnovne šole Poljane, je prejela 350 evrov. V šoli so ji s tem denarjem kupili prenosno delovno mizo. Tretja donacija v vrednosti 1200 evrov pa je bila namenjena otrokom s posebnimi potrebami razvojnega oddelka Vrtca Škofja Loka. OBVESTILO V zvezi s pripravo projekta Škofjeloški pasijon za vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, vas Občina Škofja Loka obvešča, da pripravlja odlok o razglasitvi Škofjeloškega pasijona za živo mojstrovino državnega pomena. Predlog dokumentacije je dostopen na spletni strani www.skofjaloka.si. Vljudno vas vabimo, da si ga ogledate in pošljete svoje pripombe do 15. maja 2012 na naslov [email protected]. 25 Maj 2012 Filmu sem daroval dušo in srce Tik ob Sori, na koncu Žabje vasi, boste našli hišico, ki je od daleč videti, kot bi bila vzeta iz nekega drugega časa. Majhna okenca skrivajo notranjost, v kateri živita Mako Sajko in mačka. Lahko je tudi maček, nisem vprašala, kajti ves čas, kar sva z Makom kramljala, je dremuckal/-a na stolu. Pred leti, ko je navdušeno izdeloval čoln (leseno ogrodje še zmeraj počiva pod hišo), je bilo tam okoli bolj živahno. Takrat so v hiši živele še hčerke in Desa. Njegova življenjska pot je bila tesno povezana s filmom. Badjurova nagrada za življenjsko delo v kinematografiji je ena zadnjih, prejel jo je leta 2009. V šestdesetih in sedemdesetih letih je bil med vodilnimi dokumentaristi pri nas. Njegovi kratki, a polnopomenski dokumentarni filmi, ki so bili vsi po vrsti odraz tistega časa, so burili duhove ne le v Jugoslaviji, odmevali so po vsem svetu. Ustavil se ni pred nobenim izzivom, pred tabuji je zamahnil z roko, njegovo budno oko je nenehno odkrivalo skrite skrivnosti človeka in družbe nasploh. Že takrat so tovarne zastrupljale okolico, zato je nastal kratkometražni film (Strupi, 1964), podiral je navidezne in prave meje (Kje je železna zavesa?, 1961), z vso tenkočutnostjo je zabeležil izpovedi ljudi, katerih sorodniki so naredili samomor (Samomorilci, pozor!, 1967), pogumno se je lotil prostitucije (Slavica exception, 1971) in neokrnjene narave v vsej njeni lepoti (Turnir pri Šumiku, 1965). Še zmeraj živite v Žabji vasi? Čutim se Poljanca, rad sem tukaj, Mako Sajko Utrinki s snemanja bili prvi v Evropi po številu samomorov med mladimi. S tem se nisem mogel sprijazniti. Stopil sem do dr. Milčinskega, ki je bil edini, ki je o tej problematiki naredil več študij. Posvaril me je, naj se pazim, ker se o samomorih ni smelo govoriti na glas, pa sem bil gluh za nasvete, vztrajal sem, na vso srečo. Ko je bil film nagrajen v Beogradu, so o njem novinarji pisali več kot o filmu o Titu. Pisanje pa oblasti ni bilo po volji, povabili so me na zaslišanje. Na srečo mi je pomagal dr. Milčinski, da ni bilo kaj hujšega. kjer sem našel zatočišče in mir. V času osamosvojitvene vojne smo sicer živeli v Ljubljani, v bloku, kjer je bilo v kleti na tone municije. Pribežali smo v Žabjo vas, od tu ne grem nikamor drugam. Ste že celo življenje povezani z režijo? Po študiju na ljubljanski AGRFT sem odšel študirat v Beograd. Specializacijo sem opravljal pri profesorju Vorkapiću. Takrat sem spoznal, da ni samo igrani film pravi film. Dokumentarni film je nekakšen preizkus znanja, če zmoreš več. Ko sem se vrnil v Slovenijo, sem sodeloval pri filmu režiserja Františka Čapa Vesna (1953), kasneje sem bil asistent režije pri filmu Dolina miru (France Štiglic, 1956). Kot asistent sem pomagal pri kar nekaj filmih tistega časa, hkrati pa so se mi misli in srce vračali k dokumentarcem. Vaši filmi so se izkazali za zelo družbeno kritične. Je bil takšen vaš namen? Vsak umetnik želi, da ga opazijo oziroma da se o njegovem delu govori. S filmi sem imel kar nekaj težav zaradi cenzure. Zanimivo pa je, da film Slavica exception, v katerem prikazujem mlado prostitutko, ni šel nikomur v nos. Takrat je bila Jugoslavija v svetovnem merilu znana po tem, da ima najboljše tovrstne filme. Režiserji ste se znali pošaliti tudi na račun države in njenih problemov. Ponosen sem, da sem posnel prvi ekološki film pri nas in v Evropi. Še danes me sprašujejo, kako, da sem se ga lotil, ker tematika takrat sploh še ni bila aktualna. To je bil film brez besed, zgolj slika. Vse skupaj je bilo precej drzno zastavljeno, a povsod, kamor sem prišel, sem dobival nagrade, film je bil celo zmagovalec festivala v Karlovih Varih. Film Narodna noša je bil eden Ob filmu o samomorilcu nas stresa mraz … Že takrat, pred davnimi leti, smo 26 vaših zadnjih filmov, v njem pa ste na humoren način prikazali razvoj noše. Film so prepovedali. Zakaj? Tega nihče ni razumel, niti jaz ne. Tudi cenzurna komisija ni hotela podati odgovora. Ob velikem razočaranju nad dogodki okoli Narodne noše nisem imel več volje ustvarjati. Veste, ni prijetno živeti v strahu, da film, v katerega vložiš znanje, delo, inovativnost, ljubezen, prepovejo javno predvajati. Tako sem se odzval na klic sekretariata za kulturo, ki me je povabil k ustanavljanju šolske televizije. Ogromno kinodvoran se zapira zaradi velikih kinocentrov. Vas ob tem boli srce? Po celi Evropi so razna filmska gledališča, ki slovijo tudi po obiskih filmskih avtorjev in tako vzdržujejo posebno filmsko kulturo. Slovenija je glede tega preprosto zaostala, nerazvita. Kot da bi šlo povsod zgolj in samo za denar. M. M. Maj 2012 Tudi v Miheličevi galeriji se dogaja Loški muzej Škofja Loka poleg stalne muzejske zbirke, ki se nahaja na Loškem gradu, upravlja tudi z dvema dislociranima galerijama. Prva, to je Groharjeva galerija na Mestnem trgu, predstavlja osrednje likovno razstavišče Škofje Loke. V njej se po programu Loškega muzeja Škofja Loka skozi leto zvrsti enajst razstav priznanih umetnikov, tako lokalnih kot tudi avtorjev iz drugih slovenskih krajev. Včasih se v njej pojavi kak uveljavljen likovni ustvarjalec iz tujine. Miheličeva galerija, v kateri je na ogled 59 likovnih del Franceta Miheliča, pa ima svoje mesto v prostorih nekdanje Kašče na Spodnjem trgu. Kot pendant Groharjevi galeriji, ki predstavlja dialog med tradicijo in sodobno umetnostjo z izborom aktualnih tematik in ustvarjalcev, gre v Miheličevi galeriji za stalno zbirko umetniških del, ki navdušujejo obiskovalce z različnih koncev sveta. Zbirka je bila ustanovljena leta 1994, ko je France Mihelič Škofji Loki podaril zbirko 59 del. Donacija je bila simbolična. V prvi vrsti je bila gesta poklon mestu, predvsem pa rodnim Virmašam, kjer je umetnik preživel zgodnja otroška leta. Zbirka je sestavljena iz grafik, risb in slik, ki so v Miheličevi Galeriji na ogled v dveh nadstropjih. Dela uvrščamo v šestdeseta in sedemdeseta leta, ki veljajo za umetnikovo pomembnejše ustvarjalno obdobje. Ogled Miheličeve galerije je mogoč kadarkoli, vendar po predhodni telefonski najavi v tajništvu Loškega muzeja. Tovrsten fleksibilen odpiralni čas, ki ga je vzpostavil Loški muzej Škofja Loka, je alternativa stalnemu odpiralnemu času, prijazna za obiskovalce, hkrati pa vpliva na znatno zmanjšanje stroškov galerije. Skupine ali posamezniki si lahko galerijo ogledajo pravzaprav kadarkoli, tudi ob ponedeljkih, ko so ostali muzeji in galerije načeloma zaprti. Predhodna najava gostov je obenem zagotovilo, da razstavo vidijo ljudje, ki jih Miheličevo ustvarjanje zares zanima. Miheličeva galerija je tudi prostor za kulturne dogodke, druženje in izmenjavo mnenj. Galerijski prostor, ki je opremljen s sedišči, je pomembno prizorišče družabnih dogodkov v Škofji Loki. Knjižnica Ivana Tavčarja precejšen del svojega programa, npr. literarne večere, ure pravljic in potopisna predavanja, izvaja prav v Miheličevi galeriji. V galerijskih prostorih potekajo razne tiskovne konference, redni sestanki škofjeloških rotarijcev, k obiskanosti pa veliko pripomorejo tudi dogodki pod okriljem Muzejskega društva Škofja Loka. Pomemben podatek je, da zbirko vsako leto vidijo dijaki Gimnazije Škofja Loka in učenci nekaterih Prostor v galeriji, ki je primeren za različne kulturne dogodke. bližnjih osnovnih šol, običajno pa si Miheličevo galerijo ogledajo po obisku Loškega muzeja. Ločani smo lahko ponosni, da imamo tako lepo urejen prostor za tovrstne dejavnosti. Zaradi prostorske ločenosti obiskovalci Loškega muzeja razstave v Miheličevi galeriji ne obiščejo tako pogosto kot sam muzej. Muzealci Loškega muzeja so stalno zbirko Loškega muzeja namensko dopolnili z eno od Miheličevih slik, ki obiskovalce opozori na dejstvo, da si lahko v prostorih Kašče ogledajo celotno zbirko Miheličevih del. Večkrat se slike iz dragocene loške umetnostne zapuščine vključujejo tudi v druge razstave po Sloveniji in tako dosegajo širši krog ljubi- 27 teljev. Že v maju bo na Jesenicah potujoča razstava Sledi slovenske grafične dediščine, ki jo je pripravil Loški muzej Škofja Loka. Prilagodljiv odpiralni čas je pri nas nova in dobra smernica, ki se je v času recesije poslužuje vse več muzejev po Evropi, pestro kulturno dogajanje v galeriji pa je dokaz, da je prostor primeren in potreben za porabnike kulturnih dobrin. Če Ločani na trenutke radi pozabljamo na veličino avtorja in vrednost zbirke, ki smo jo dobili v dar, se to obiskovalcem zgodi precej poredko. Zdi se, da jim ogled Miheličeve galerije nudi več, kot se marsikateremu domačinu lahko dozdeva. Ema Lukan Maj 2012 Balet je odličen za razvoj otoka Liza Volk, balerina skupine FreakoDance, ki deluje pod Društvom baletnih umetnikov, je med drugim tudi učiteljica baleta v Plesno-športnem centru RitmoLoko, ki že tretje leto skrbi za mlade plesalke. Ker v Škofji Loki pred tem še ni bilo baleta, smo jo povabili na pogovor, da nam ga malo bolj predstavi. Kdaj in zakaj vas je balet tako navdušil? Z baletom sem se prvič srečala v vrtcu in se vanj preprosto zaljubila. Vzgojiteljica nas je peljala na ogled baletne predstave v Opero, kjer sem videla balerine v prelepih, bleščečih tutujih, ki so lahkotno plesale po konicah prstov. Po predstavi smo odšli v zaodrje, kjer sem od blizu videla te gracilne balerine, ki so nam pokazale špic copate in baletne obleke. V tistem trenutku sem se odločila, da bom tudi sama nekoč balerina. Zakaj je balet tako drugačen od ostalih plesov? Balet je umetniški ples, ki zahteva veliko discipline, natančnosti in vztrajnosti. Koraki, obračanje glave, pozicije nog in rok so v naprej določeni, plesalci/-ke pa z vsakodnevnimi treningi strmijo k popolni izvedbe teh korakov. Balet ima svoje posebnosti, je specifičen ples, vendar sama raje rečem, da je baletna tehnika dobra osnova vseh plesov. Katera je najbolj priporočena starost, da otrok prične z baletom? Klasični balet je zasnovan na odprtosti nog, gibčnosti in čvrstosti, zato je priporočena starost za prvi razred baleta od osem do devet let. V baletno pripravnico, ki traja dva oz. tri leta, pa se lahko vpišejo otroci v starosti od pet do šest let. Kaj otroci z baletom pridobijo? Otroci v prvi vrsti v sebi prebujajo interes in ljubezen do baleta in plesnega izražanja. Spoznavajo svoje telo in razvijajo gibalno ter plesno disciplino, spoznavajo osnovne plesne elemente in plesno tehniko ter razvijajo občutek lastne vrednosti (samozavedanja identitete, svojih sposobnosti, pripadnosti skupini). Z baletnimi vajami razvijajo koordinacijo pri gibanju, vztrajnost, delovne navade, sposobnost posnemanja in koncentracije ter gibalni, vizualni in glasbeni spomin. Ali otroci na urah baleta lahko izražajo tudi svojo ustvarjalnost? Seveda. Predvsem v nižjih razredih baleta otroke spodbujam k ustvarjalnosti in kreativnosti. Otroci spoznavajo osnove baleta skozi različne igrice, pravljice, izštevanke in pesmice, ki spodbujajo razvoj dinamike, orientacije, ritma in motorike. Hkrati omogočajo sprostitev in pozitivno vplivajo na njihov razvoj. Skupina Labodke Kako pravzaprav potekajo ure baleta v plesno-baletnem centru RitmoLoko? Baletno uro pričnemo z vajami na tleh, pri čemer naredimo vaje za stegovanje stopal in kolen, odprtost nog in krepitev hrbtnih mišic. Sledijo vaje pri drogu, kjer se učimo baletne tehnike. Korake z droga postopno prenesemo na sredino. Sledijo skoki in vaje za raztegovanje. V nižjih razredih baleta na koncu ure delamo na muzikalnosti in ustvarjalnosti. Skupina Metuljčice učnem načrtu. Kdaj lahko opravljajo izpit za prvi razred baleta na ljubljanski baletni šoli in kaj s tem pridobijo? Otroci lahko kot zunanji kandidati izpit za prvi razred na Konzervatoriju za glasbo in balet Ljubljana opravljajo, ko so tehnično in telesno pripravljeni. V letošnjem šolskem letu bosta izpit za prvi razred opravljali dve učenki, s katerima že pridno vadimo. Otroci, ki jih pripravljamo v Plesno-baletnem centu RitmoLoko na izpit za prvi razred, imajo baletne vaje dvakrat tedensko s poudarkom na baletni tehniki. Na izpitu dobijo oceno s strani tričlanske komisije. Pozitivna ocena jim omogoča napredovanje v višji razred. Pouk baleta traja šest let. Ob zaključku četrtega razreda učenci prejmejo spričevala o kon- Kaj otroci potrebujejo za baletno vadbo? Dres, nogavice in baletne copate. Lase morajo speti v figo. Otroci se v Plesno-baletnem centru RitmoLoko učijo po baletnem čani nižji stopnji baletne šole. Zadnji dve leti šolanja se obravnavata kot višja stopnja. Na to stopnjo se lahko vpišejo zunanji kandidati, ki so uspešno opravili sprejemni preizkus za višjo stopnjo osnovne baletne šole. Učenci lahko nato nadaljujejo šolanje na srednji stopnji, če opravijo sprejemni izpit za srednjo baletno šolo. Kaj od baleta otrokom ostane kasneje, če ne želijo ostati profesionalno v tem plesu? Kdor nekaj let pleše balet, pridobi smisel za plesno umetnost, pokončno držo, vztrajnost, delovne navade, dobro koordinacijo, muzikalnost, ustvarjalnost, gibalne sposobnosti telesa in fizično kondicijo. I. D. V Plesno-športnem centru RitmoLoko že potekajo vpisi v baletne skupine za šolsko leto 2012/2013. Za vse informacije o vpisu lahko pokličete na telefon 041/ 710 310 ali pišete na [email protected]. Skupina Škratki 28 Maj 2012 Markanten, karizmatičen, karakteren – Stane Sever 10. aprila so na Loškem gradu odprli razstavo portretnih fotografij Staneta Severja z naslovom Podobe karizme in hkrati predstavili knjigo 40 let Severjevih nagrad. Vzdušje v galeriji na Loškem gradu je bilo ob tej priložnosti magično, slavnostno. Velik odziv številnih, ki so prišli na večer, posvečen Stanetu Severju, kaže na to, kako je Škofja Loka tega velikana slovenske igre vzela za svojega, prav tako kot je on za svoj igralski konec izbral Škofjo Loko. Na začetku je spregovorila direktorica Loškega muzeja Jana Mlakar, ki je poudarila, kako se jim je zdelo primerno, da tako častitljiv jubilej obeležijo s priložnostno razstavo in z izdajo knjige v sodelovanju z Muzejskim društvom Škofja Loka. V govoru se je med drugim spomnila na slavno poved »Samo piko še pritisnem,« ki jo je Sever povedal v legendarnem Boccaccievem Dekameronu. ‚40 let Severjevih nagrad’ je 27. naslov iz zbirke Doneski, ki izhajajo v okviru Muzejskega društva Škofja Loka. Njegov predsednik mag. Aleksander Igličar je dejal, da so v društvu veseli takšne knjige, pri kateri je sodelovalo Muzejsko društvo, JSKD, Loški muzej in Občina Škofja Loka. Igličar je izrazil zadovoljstvo, da je tokratna prireditev potekala v časovnem okviru obeležitve svetovnega dneva gledališča. V nadaljevanju je fotografsko razstavo z naslovom Podobe karizme Od leve proti desni: Marko Črtalič, mag. Miha Ješe, Jana Mlakar, Lojze Malovrh, Aleš Jan, Boštjan Soklič, mag. Aleksander Igličar predstavil kustos Boštjan Soklič. »Pripravili smo razstavo fotografskega gradiva treh mojstrov: Vlastje Simončiča, Leona Dolinška in Željka Stevanića. Vsem trem je bil Sever po človeški in umetniški plati zelo blizu, iz slik pa se čuti njihova iskrena ljubezen do gledališča,« je dejal Soklič. Večina posnetkov, ki bodo na ogled do konca maja, je delo legendarnega, mednarodno uveljavljenega fotografa in filmskega snemalca Simončiča. »Ne gre samo za dokumentarno fotografijo, temveč za vizualni presežek, za močno ekspresijo. Mojstrsko so izpeljali tehnično perfekcijo z izraznostjo. Fotografski prispevek Vlastje Simončiča je tako po umetniški kot dokumentarni plati avtonomen, brezčasen in umetniško briljanten,« je dodal Soklič. Predsednik upravnega odbora (UO) Sklada Staneta Severja Aleš Jan se je zahvalil vsem, ki tako ali drugače sodelujejo v skladu, ki podeljuje Severjeve nagrade poklicnim igralcem, študentom dramske igre, ljubiteljskim igralcem, lahko pa se podeli tudi nagrada za življenjsko delo. Jan je poudaril, da se sklad financira zgolj od sponzorstva in kako računa, da bo tako tudi v prihodnje, kljub ne ravno rožnatim časom. Natančneje je knjigo 40 let Severjevih nagrad predstavil njen urednik Marko Črtalič, ki je dejal, da je ob pisanju odkrival vedno nove podatke, ki jih je želel uvrstiti v knjigo. Tako mu je neprecenljivo gradivo dal tudi Lojze Malovrh, prvi predsednik UO sklada. Knjiga je tekstovno in slikovno raznolika, zanimiva in je dragocen dokument slovenske gledališke zgodovine. V njej so med drugim natančneje predstavljeni Sever kot igralec, sam sklad, nagrajenci v štirih desetletjih, opisana je omenjena razstava in še mnogo drugih zanimivosti. Župan škofjeloške občine in tudi dolgoletni predsednik UO Sklada Staneta Severja mag. Miha Ješe je v svojem govoru dejal, da Škofja Loka ni samo slikarsko, temveč tudi gledališko mesto. »Sever je bil v svojih vlogah tako markanten, da ga nikoli ne bomo pozabili. Njegovo delo je bilo treba nadaljevati in nadgraditi. Ima številne naslednike in najboljši med njimi njemu v spomin vsako leto pridejo v Škofjo Loko po nagrado z njegovim imenom. Ustanoviteljem Sklada Staneta Severja hvala, da ste Škofji Loki za večno dali Staneta Severja, izbral pa si jo je sam. Severju sem hvaležen, da je ob koncu svoje bogate igralske poti pristal in ostal v Škofji Loki,« je zaključil Ješe. Klavdija Škrbo Karabegović BODYvital vse za hujšanje 29 Maj 2012 Anton Globočnik Sorodolski povezal Železnike in Postojno 2. marca 1912 je na Dunaju umrl Anton Globočnik, plemeniti Sorodolski. Da bi obeležili stoto obletnico smrti rojaka in moža, ki je neutrudno deloval v celotnem slovenskem prostoru, so mu v Muzejskem društvu Železniki posvetili celo vrsto prireditev, ki se bodo dogajale vse leto. Prvi v vrsti dogodkov je bil polaganje venca na njegov grob v Postojni in udeležba na otvoritvi razstave, kjer so predstavili priložnostno pisemsko ovojnico in priložnostni poštni žig s podobo Antona Globočnika. Antona Globočnika Sorodolskega je časnik Dom in svet ob njegovi smrti leta 1912 označil kot osebo, okoli katere se vije precejšen kos slovenske kulturne in politične zgodovine, slovenski Pravnik pa ga je opisal kot odličnega moža ne le po njegovi stopnji, temveč tudi po značaju in mnogih zaslugah. Rodil se je 20. maja 1825 v fužinarski rodbini v Železnikih. Njegov oče Jožef Globočnik in stric Jakob Globočnik sta vodila uspešno fužinarsko podjetje in trgovino z žeblji ter med letoma 1830 in 1860 večkrat zasedala mesto predstojnika dominija oziroma kasneje župana Železnikov. Potomci rodbine Globočnik svoje prednike opisujejo kot podjetne, delavne, osebno skromne, napredne in narodno zavedne. Vse te vrline lahko pripišemo tudi Antonu Globočniku. Šolanje Antona Globočnika je potekalo v obdobju, ko se je na Slovenskem začelo oblikovati nacionalno gibanje. Študiral je pravo na Dunaju in že pri ranih triindvajsetih letih aktivno sodeloval v pomladi narodov revolucionarnega leta 1848. Navdušen se je pridružil ustavnemu gibanju, vstopil je v Akademsko legijo nacionalne garde, nosil je puško po cesarskem mestu in budno spre- mljal dogodke. Zavzemal se je za program Zedinjene Slovenije in s Petrom Kozlerjem na podlagi kranjskega deželnega grba določil belo-modro-rdečo trobojnico kot slovenski znak in kasneje zastavo. Služboval je v Kranju, Ljubljani, Osijeku, Stubicah in Čakovcu. V letih od 1863 do 1885 je delal v Postojni kot okrajni glavar in predsednik jamske komisije. Znana je njegova misel: »Postojnska jama je last vsega človeštva, ki vidi v njej simbol podzemeljskega bogastva.« Postojnski jami je pridobil mednarodni sloves. Le leto po svojem prihodu v Postojno, na binkoštni ponedeljek 1864, je dal jamo prvič razsvetliti s petrolejkami in lučmi s solarnimi oljenkami. Na njegovo pobudo so po jami urejali pešpoti, očistili glavni vhod in ga zaščitili z mogočnimi kovanimi železnimi vrati. Začeli so z živahno propagando jamskega turizma. Kot izredno narodno zaveden človek je dal v jami odstraniti nemške napise in jih nadomestiti s trijezičnimi slovensko-italijansko-nemškimi. Ker je bila pot do znamenite jamske Kalvarije dolga in za starejše ljudi naporna, je Globočnik dobil idejo, da bi od vhoda do vznožja Kalvarije speljali jamsko železnico. Leta 1872 je tako zgradil prvo turistično jamsko železnico na svetu, uredil stal je častni občan Postojne. Leta 1885 je Postojno zapustil, ker je postal svetovalec vlade v Ljubljani. Raziskovalec zgodovine Anton Globočnik Sorodolski pa je tudi lipov drevored od jame do mesta. Ustanovil je Turistično olepševalno društvo Postojna s prvim statutom v slovenščini. Leta 1883 je cesar Franc Jožef drugič obiskal Postojnsko jamo in ob tej priložnosti so jamo začasno razsvetlili z elektriko, za stalno pa leta 1884. Tako je bila postavljena prva električna napeljava na Kranjskem in prva na svetu v podzemlju. Jamo je predstavil na razstavi v Parizu in na Dunaju, kjer je Prirodoslovnemu muzeju podaril velik kapnik, ki je na ogled še danes. Kot okrajni glavar je veliko prispeval k dvigu šolstva, pospeševal je pogozdovanje. Po- Rojstna hiša Antona Globočnika na Racovniku v Železnikih (foto: Andrej Tarfila) Anton Globočnik z družino 30 Po upokojitvi 1890 mu je cesar v priznanje zvestega in zglednega službovanja podelil plemstvo. Po Selški Sori, ki teče skozi njegov rojstni kraj, si je izbral ime Sorodolski. V državnem zboru je zastopal Gorenjsko in Notranjsko. Kot strasten numizmatik je izdal knjigo, v kateri je podal pregled avstro-ogrskega denarja in novcev od srednjega veka do vpeljave kron. Ves ta čas je Globočnik pisal znanstvene razprave s področja prava in zgodovine. Raziskoval je pravno in upravno zgodovino Kranjske, ureditev občin, avstrijske zakone in uredbe. Njegovo najpomembnejše delo s področja zgodovine je kronika rojstnega kraja Železnikov z naslovom Geschichtlich – statistischer Überblick des Bergortes Eisnern. V prvem delu kronike je podal zgodovinski in topografsko-statistični opis Železnikov, v drugem pa je objavil prepise listin z letnicami od 1348 do 1858, ki govorijo o zgodovinskih dogodkih v Železnikih. Listine je našel v arhivu Loškega gospostva in vicedomskem arhivu v Ljubljani. Leta 1910 se je preselil k Priložnostni poštni žig s podobo Antona Globočnika Maj 2012 (Turistično društvo Postojna) in zgodovinarko Alenko Čuk (Notranjski muzej). Ko sem naš načrt predstavil takratnemu županu občine Železniki Mihaelu Prevcu, se je z idejo strinjal, po njegovi izvolitvi v državni zbor pa je bil idejo pripravljen podpreti tudi Janez Ferlan. Dogovoril se je za obisk pri županu Postojne, Jerneju Verbiču. K sodelovanju smo povabili tudi TD Železniki in OŠ Železniki. Tako smo 2. marca 2012 obiskali Postojno. Poleg mene so Železnike predstavljali še župan Janez Ferlan, Tone Tavčar, Janez Rihtaršič, Marjeta Demšar in Nina Drol. Najprej nas je sprejel župan, nato smo skupaj odšli do mestnega pokopališča in položili venec na grob Antona Globočnika. Povabljeni smo bili tudi na otvoritev razstave Filatelističnonumizmatičnega društva Postojnska jama v avli Jamskega dvorca, ki sta jo pripravila Mitja Jančar in mag. Igor Blažina. Tam smo si ogledali razstavo razglednic, znamk in žigov iz zgodovine jame. Ob stoti obletnici smrti Antona Globočnika so izdali priložnostno pisemsko ovojnico in priložnostni poštni žig, saj je ta veliki mož v Udeleženci razstave Filatelistično-numizmatičnega društva Postojnska jama v avli Jamskega dvorca sinu Vladimirju na Dunaj. Dočakal je visoko starost 87 let in bil na svojo željo pokopan v Postojni v družinski grobnici skupaj z ženo in otrokoma. Pogreb v Postojni je bil slovesen, udeležilo se ga je izredno veliko ljudi, kar priča o tem, kako priljubljen je bil med Postojnčani. Povezovanje dveh mest Začetek sodelovanja med Železniki in Postojno, dvema mestoma, povezanima z Antonom Globočnikom, je več kot primerno dejanje POsLOvALNice OPtiKe sever: za počastitev spomina na tega velikega moža. Vez je začel plesti predsednik Muzejskega društva Železniki Rudi Rejc, ki je ob tej priložnosti povedal naslednje: »V Muzejskem društvu Železniki smo že pred časom navezali stike s predstavniki različnih ustanov in društev v Postojni – s pomočnikom direktorja Igorjem Blažino (Postojnska jama), z ravnateljico Sabino Ileršič Kovšca (Osnovna šola Antona Globočnika), s Srečkom Šajnom in Marico Gombač ŠKOFJA LOKA Mestni trg 6 tel.: 04 512 60 44 LJUBLJANA TRŽNICA KOSEZE Vodnikova 187 tel.: 01 513 34 00 31 LJUBLJANA Trg Komandanta Staneta 8 tel.: 01 513 34 02 Postojni spodbudil razvoj šolstva in še posebej turizma. Zato se ni čuditi, da osnovna šola nosi njegovo ime. Za zgledno podobo zadnjega počivališča častnega občana in njegovih družinskih članov pa skrbi TD Postojna. Ob koncu druge svetovne vojne, spomladi 1945, je bil ob vojaških napadih na Postojno poškodovan nagrobnik. Društvo ga je z lastnimi skromnimi sredstvi obnovilo, že nekajkrat so popravili in obnovili tudi kovinsko ograjo. Vsako leto ob 1. novembru na njegovem grobu zacvetijo bele krizanteme, ki jih položijo predstavniki turističnega društva, kamen groba pa ovenčajo rdeči nageljni učencev osnovne šole. Anton Globočnik tako predstavlja vez med našim krajem in Postojno. Navezali smo veliko stikov, naš muzej je obiskala skupina nadarjenih učencev OŠ Antona Globočnika in upam, da bomo nadaljevali in še okrepili začeto sodelovanje. Prireditve se bodo nadaljevale tako v Železnikih kot Postojni. Naj omenim še to, da je že omenjeno Kroniko Železnikov leta 1999 prevedel Jože Dolenc, ki je napisal tudi uvod in komentarje.« Nina Drol www.optika-sever.si Maj 2012 Bo na TV? Energična devetošolka Eva Pivk je v prvi vrsti športnica in ljubiteljska igralka, zanimajo pa jo še mnoge druge stvari. Zase pravi, da je športna, divja, ambiciozna ter da se trudi biti ves čas nasmejana. Že štiri leta si članica Atletskega kluba Kranj. Kako, da si se odločila ravno za kraljico športa? Kakšni so bili tvoji športni začetki? Atletika me je že od nekdaj zelo zanimala. Ko sem bila majhna, sem imela ogromno energije in starši so vedeli, da jo moram nekje sprostiti. Tako so me vpisali v škofjeloški atletski klub. Spominjam se, da sem začela trenirati nekako zaradi jeze, saj sem, ko je šlo za tek, sama od sebe že od majhnega zahtevala zmago. V šoli imamo namreč vsako leto tekaško testiranje na 600 in 60 metrov. V prvem razredu me je na daljši razdalji prehitelo neko dekle in bila sem nadvse užaljena, zato sem se odločila, da se bom bolj potrudila in začela trenirati. Prva tri leta sem to počela le s tem razlogom, kasneje pa sem se v omenjeni šport zaljubila. Po devetih letih treniranja še vedno zelo rada tečem in prav zaradi tega nameravam vztrajati. Kolikokrat na teden treniraš? Kako potekajo vaši treningi? Treniram petkrat na teden. Pozimi imamo navadno bolj naporne kondicijske treninge. Pripravljamo se v fitnesu in zunaj tečemo v športnih copatih bolj na kratke proge, ampak večkrat po malo. Med zimskim terminom treniramo tudi v Ljubljani, kjer imajo notranjo dvorano. Tam lahko vadimo starte, ovire, daljino itd. Poletni treningi niso tako naporni, po navadi tečemo na različne razdalje – 50, 60, Dosežki v okviru zlate lige lahko napovedujejo uspehe na državnem prvenstvu. ekranih in navijali zame. Eva v gledališki predstavi Loškega odra 100, 200 in 300 metrov z vmesnim kasom. Moja disciplina je sicer daljina, ki je seveda tudi del treninga. ko mi je škofjeloški župan izročil plaketo za odlične športne dosežke v sezoni 2008–2009. Za tabo je že lepo število preizkušenj in mnoge izmed njih si izvrstno opravila. Lahko omeniš nekaj svojih športnih dosežkov, na katere si najbolj ponosna? Vsak nov rekord in vsaka medalja je zame nek dosežek. Imam približno 60 medalj ter nekaj tistih v obliki diplom. Poleg tega sem bila gorenjska prvakinja na srednjih progah leta 2006 in sem prejela stekleno plaketo. Ponosna sem na medaljo na letošnjem državnem prvenstvu, kjer sem osvojila tretje mesto. Sicer pa sem tudi del ekipe, lani smo z našo štafeto osvojile tretje mesto. Če že omenjam dosežke, lahko povem, da sem bila vesela, Kakšna je tvoja trenutna forma? Ravno v preteklem mesecu ste imeli nekaj tekmovanj, med njimi Gorenjsko zlato ligo. Kakšne rezultate si dosegla? Ja, to je bila letošnja prva zlata liga. S svojimi rezultati sem zadovoljna. V daljini in teku na 200 metrov sem postavila nov rekord. Skočila sem 5,35 metra in s tem rezultatom osvojila prvo mesto, tekla pa sem 27,20 sekunde ter osvojila drugo mesto. To mi seveda odpira vrata za odlične dosežke na državnem prvenstvu. Morda lahko omeniva tvoje tovrstne ambicije. Že razmišljaš, da boš nekoč zastopala Slovenijo na največjih tekmovanjih? Najprej bom poskusila na državnih prvenstvih dosegati čim boljše rezultate, kasneje pa bi lahko razmišljala o čem več. Seveda si zelo želim, da bi tekmovala na raznoraznih atletskih tekmovanjih, kot so diamantna liga, evropsko prvenstvo, svetovna prvenstva, mogoče nekega dne celo olimpijske igre. Če bom le vztrajala pri tem športu, me boste mogoče nekega dne videli na televizijskih Kot sem že omenila, nisi samo športnica, ampak je tvoja strast tudi igranje. Zadnji dve sezoni smo te lahko gledali v predstavah Loškega odra. Kako to, da si se ob aktivnem športnem udejstvovanju odločila tudi za umetniško pot? Igram, kadar imam le možnost. Vedno sem si želela igrati v filmu ali posoditi glas kakšnim risanim junakom. Liki, ki me v filmu še posebej navdušijo, so mi izziv za interpretacijo. Naučim se besedilo in jih poskusim odigrati tudi sama. To se mi je vedno zdelo zelo zabavno. Gledališče je del realizacije mojih sanj, zelo pa bi se želela preizkusiti tudi v filmu. Letos boš zaključila osnovno šolo in pred tabo je bila odločitev o tem, kaj bi rada postala. Kje boš nadaljevala izobraževanje? Si razmišljala, da bi katerega izmed hobijev opravljala tudi profesionalno? Najprej sem želela obiskovati Gimnazijo Šentvid oz. tamkajšnji športni oddelek, a bi to zaradi oddaljenosti oviralo moje treninge in s tem tudi učenje, zato sem se odločila za Gimnazijo Škofja Loka. Po opravljeni maturi nameravam poskusiti opraviti sprejemne izpite na AGRFT. Razmišljala sem tudi o študiju v Londonu, ampak to so že ogromne sanje. Nisem še popolnoma odločena in imam še dovolj časa. Ti ob šoli, treningih, tekmah ter vajah in predstavah ostane kaj prostega časa? Kaj še rada počneš? Nimam veliko prostega časa, zato ga skušam dobro izkoristiti. Rada se družim s prijateljicami, obožujem stripe in z veseljem pogledam kakšen film, zelo rada namreč hodim v kino. V prostem času tudi plezam, smučam, drsam, kolesarim in rolam. Katja Štucin K sodelovanju vabimo novinarje. Info: [email protected] Eva je kot učenka Osnovne šole Cvetka Golarja v okviru projekta Comenius obiskala Litvo. 32 Maj 2012 33 Maj 2012 Obiskali smo senzorno sobo V prejšnji številki Loškega utripa smo že poročali, da se je Vrtec Škofja Loka pridružil Dnevu oživljanja, in sicer z glavnim namenom zbiranja sredstev za multisenzorno sobo. S slednjo pa se že četrto leto lahko pohvalijo na Osnovni šoli Jela Janežiča. Gre za prostor, v katerem najdemo različne pripomočke oziroma naprave in opremo, katerih namen je spodbujanje zaznavanja in sprejemanja dražljajev iz okolja po čim več senzornih poteh. Uporabnik multisenzorne sobe v njej pridobiva izkušnje, pri čemer sta osrednji čutili vid in sluh, nenazadnje pa prideta do izraza tudi tip in vonj, dve čutili, ki sta sicer nekoliko zapostavljeni. V sobi je okrogla premična tabla, na kateri so raznovrstni tipalni materiali, da otroci lahko izberejo tistega, ki jim je najljubši. Prav tako lahko z bosimi nogami hodijo po različnih materialih. Uporabniki pa so najbolj navdušeni nad vizualno taktilnimi napravami, dolgimi raznobarvnimi laski, ki so narejeni na način, da se otrok lahko vanje tudi ovije. Uporabnike sicer najprej dosežejo svetlobni in zvočni učinki, med njimi so vodni stolpi, različni reflektorji, ki delujejo samostojno ali na dražljaj, ki ga povzročamo sami. Prisotni so namreč različni predvajalniki, oblike, ki jih z njimi predvajajo, pa spodbudijo optimalen dražljaj za oči. Pomembno je, da je mera hitrosti ter jakosti vseh pripomočkov prava. Med njimi je tudi hišni kino z večjim stenskim zaslonom, ki omogoča predvajanje slike v naravni velikosti ter kakovostnega zvoka. Seveda je vsebina, ki se jo predvaja, skrbno izbrana. Največkrat so to zvoki iz narave, med njimi voda, zrak, zvoki živali, posluša pa se tudi klasična glasba. Zmotno je mišljenje, da v sobi ni govorjenja, saj je le-to pomembno, da lahko terapevt usmerja in spodbuja uporabnika, ki tako lahko doseže optimalen učinek sobe, kar je med drugim umirjanje in sproščanje ter nenazadnje večja odprtost in komunikativnost. Soba ima med drugim tudi Senzorna soba snoezeln v osnovi posnema maternico in je prav poseben prostor za sproščanje in spodbujanje občutenja. vzgojno-izobraževalni namen. Če so slednji različni, pa so prav takšni tudi odzivi uporabnikov. Glede na izkušnje ravnateljice Marjete Šmid ter Saše Rakar, ki vodi delo v multisenzorni sobi, je otrok, ko zapusti sobo, bistveno bolj zbran, pozoren, umirjen in odziven. »Zgodita se lahko dve skrajnosti. Eni otroci so se tako umirili, da so celo zaspali, drugi, ki jih tare močnejši notranji nemir, pa se odzovejo počasi, lahko traja tudi dvajset minut,« je povedala Šmidova in dodala, da na koncu vsi zbrani elementi, nazadnje so sobo opremili še z vonji, prav vsakega posameznika nezavedno zapeljejo. Dostikrat učitelji v sobo pripeljejo vse učence posameznega razreda ter jim s pomočjo projektorja posredujejo različne vzgojne ter izobraževalne vsebine in otroci to doživljajo kot nagrado, saj zelo radi obiščejo sobo. Pogosto v goste povabijo otroke iz vrtcev in ostalih šol, pa tudi učitelji in starši so že preizkušali učinke multisenzorne sobe. Katja Štucin Preizkus hitre hoje Predstavniki Orientacijskega kluba Škofja Loka, Osnovne šole Škofja Loka – Mesto in Zdravstvenega doma Škofja Loka so v petek, 20. aprila, v športnem parku omenjene šole že enajstič po vrsti organizirali test hitre hoje na dva kilometra. Kljub dežju se ga je udeležilo lepo število zdravja in dobrega počutja željnih. Glavna medicinska sestra Zdravstvenega doma Škofja Loka Marija Bratuž je pojasnila, da pri organizaciji dogodka prostovoljno sodeluje približno dvajset ljudi. »Res moramo pohvaliti utečeno ekipo športnih učiteljev Osnovne šole Škofja Loka – Mesto, predvsem Milana Smoleja in Staša Mlakarja, ekipo Orientacijskega kluba Škofja Loka pod vodstvom Staneta Strnada in zaposlene v škofjeloškem zdravstvenem domu.« Vsi skupaj namreč želijo, da se testa udeleži čim več posameznikov, ki se ne gibajo in večino dneva sedijo. S preprostim in varnim preizkusom hoje na dva kilometra jim želijo predstaviti njihovo stanje telesne kondicije ter jim svetovati, kako jo izboljšati. Bratuževa je posebej poudarila, da test nikakor ni tekmovanje. Vsak udeleženec se pač potrudi po svojih zmožnostih. Še prej izpolni obrazec, vpiše osebne podatke in reši kratko anketo o Letos se je testa kljub dežju udeležilo 45 posameznikov. Organizatorji so jih sicer glede na pretekle izkušnje pričakovali približno 80. svojem zdravstvenem stanju. Nato mu zdravstveni delavci zmerijo krvni pritisk in v kolikor je ta med mejnimi vrednostmi, lahko prejme štartno številko in čip za merjenje časa. Sledi kratko ogrevanje ter start. Prehoditi je treba deset krogov po dvesto metrov, po zadnjem krogu pa udeleženec vstopi skozi cilj, kjer mu izmerijo pulz. Nenaza- dnje so na vrsti še raztezne vaje za ohlajanje mišic. Nekateri se testa udeležujejo že več let zapored, da lahko primerjajo rezultate iz prejšnjih let in tako vidijo svoj napredek pri telesni kondiciji. Vsak udeleženec na koncu testa namreč prejme rezultat, ki se izračuna s pomočjo računalniškega programa, v katerega se vnese starost, spol, 34 Marija Bratuž je udeležencem pokazala nekaj vaj za ogrevanje. težo, višino, čas hoje in srčni utrip ob koncu preizkušnje. Na izvidu so vpisani številčni rezultati testa in navodila za izboljšanje telesne kondicije. Test, ki je za občane brezplačen, v okviru akcije Slovenija v gibanju sicer organizatorji pripravijo enkrat letno, tretji petek v aprilu. Katja Štucin Maj 2012 Devetošolec Jon Košir s svojo pesniško zbirko Svet je lep Jon Košir je devetošolec Osnovne šole Škofja Loka – Mesto. Svojega časa ne zapolnjuje le z običajnimi dejavnostmi, s katerimi ima opravka vsak štirinajstletnik, ampak tudi s pisanjem pesmi. Pred kratkim je izdal svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Svet je lep. Predstavili so jo na osrednji prireditvi škofjeloške občine ob 8. februarju, ki je potekala na omenjeni šoli. Zbirka je nastala pod mentorstvom Bogdana Košaka, ilustracije je prispevala Maruša Kovač, za izdajo pa je poskrbela Osnovna šola Škofja Loka – Mesto. Jon je s svojo zbirko obiskal Nežo Maurer, ki je bila nad njegovim delom navdušena, zato je v pesniško zbirko z veseljem zapisala uvodne besede. V zbirki so pesmi o ljubezni, prijateljstvu in ostalih občutjih, ki jih med obdobjem odraščanja izkusi vsak posameznik. V njih lahko zasledimo tudi kritični naboj in občutimo pesnikovo nestrinjanje z nekaterimi vzorci in ideali današnje družbe. Neža Maurer je zapisala: »Spodbudno je, da že v osnovni šoli nastajajo oblikovno in metrično tako dodelane pesmi ter da se vsebinsko resno lotevajo ljubezenske tematike.« Z Jonom smo se pogovarjali o njegovih pesmih, navdihu in njihovem nastajanju. Povedal nam je, da je idejo za pisanje pesmi dobil v šoli. Pri pouku so pisali pesmi in spoznal je, da mu gre dobro od rok. Doma je še enkrat poskusil in tako so začele nastajati vedno nove pesmi. Največkrat piše zvečer. Kako dolgo nastaja posamezna pesem, je odvisno od navdiha in počutja. Krajše so stvar trenutnega navdiha, daljše pa nastajajo več dni. Pesniška zbirka je plod daljšega časovnega obdobja. Ko je mesec dni pred izidom zbirke prišla na dan ideja, so bile vse pesmi že napisane. Zakaj naslov Svet je lep? Tak je naslov prve pesmi v zbirki. Je hkrati optimističen in preprost. Vprašali smo Pa kaj, če je debela, pač takšna je, ampak to še ne pomeni, da tudi črno ima srce. Lahko si samo ljubosumen, ker ima nekaj več kot ti, ona ima dva prava frenda, tvoji so pa lažnivi vsi. ga, če imajo vse pesmi podlago iz resničnega življenja in če so namenjene resničnim osebam. Jon je povedal, da čisto vse ne odražajo dogodkov, ki so se resnično zgodili, večina pa. Skoraj vse pesmi so posvečene določeni osebi, ki resnično obstaja. Ker so pesmi nastajale več let, se tudi osebe, katerim so pesmi namenjene, spreminjajo. Na koncu nas je zanimal še njegov recept, kako napisati dobro pesem. Po Jono- 35 vem mnenju je najbolj pomemben navdih. Le-ta pa je največji, ko so občutki najmočnejši, pa naj gre za srečo ali žalost. Sam največkrat, že preden pesem nastane, začuti, ali bo dobra ali ne. Neža Maurer je Jonu ob njunem srečanju zaželela še veliko ustvarjalnih trenutkov in uspehov pri pisanju. Ob kančku navdiha, ki ga štirinajstletnik očitno ima, je uspeh več kot zagotovljen. Ema Lukan Maj 2012 Trideset let delovanja folklore v Selcih Zadnji dan marca so v do zadnjega kotička napolnjeni Dvorani Češnjica uživali vsi ljubitelji starih ljudskih plesov. Otroška folklorna skupina iz Selc namreč v letošnjem letu praznuje trideset let delovanja, kar so obeležili z zanimivo prireditvijo. Na istem odru so zaplesali prvi plesalci in otroci, ki folklorni krožek obiskujejo danes. Na prireditvi je nastopilo sedem parov iz prve generacije plesalk in plesalcev, katere je na nastop pripravila Pavla Suwa, šest parov, ki so folklorni krožek začeli obiskovati pri Sonji Čenčič, štirideset zdajšnjih folklornic in folklornikov, pevski zbor selške podružnične šole, štirje harmonikarji, ki so v preteklih letih spremljali folklorno skupino na nastopih, in violinistka Brigita. Prireditev so zaključili s pesmijo Jaz pa pojdem na Gorenjsko, sledilo je srečanje vseh plesalk in plesalcev. Pobudnica in prva mentorica folklornega krožka je bila učiteljica Pavla Suwa, ki se je s folklorno dejavnostjo začela ukvarjati že, ko je v šolskem letu 1964/1965 nastopila službo učiteljice razrednega pouka v Dražgošah. Kasneje se je zaposlila na podružnični šoli v Selcih, kjer je otroke kmalu navdušila za ples. Vadili so ob kasetofonu, na proslavah pa jih je s harmoniko spremljal oče enega od učencev, in sicer Franc Rihtaršič – Pirčev ata iz Zgornjih Lajš. Na tak način je potekalo delo vse do leta 1982, ko so 22. avgusta zaplesali na otvoritveni slovesnosti nove šole v Selcih. Takrat so plesalci prvič oblekli gorenjske narodne noše, ki jim jih je posodila otroška folklorna skupina iz Škofje Loke. Ta dogodek je pomenil rojstvo folklorne skupine v Selcih. Opazili so jih tudi člani Turističnega društva Selca, ki so jim priskrbeli lastne narodne noše. Izdelal jih je krojaški mojster iz Selc, Jože Veber – Hvalč- kov ata. V šolskem letu 1982/1983 se je gospe Pavli pridružila Dunja Gartner, učiteljica športne vzgoje. Na Fakulteti za šport je usmerjala plese, zato je bila njena pomoč zelo zaželena. Z združenimi močmi sta pripravili program in uvedli folklorni krožek kot interesno dejavnost, ki je potekala vse šolsko leto. Udeležili sta se enoletnega seminarja o ljudskih plesih, ki ga je vodil velik poznavalec ljudskega izročila Mirko Ramovš s sodelavci. Svoje znanje sta z veseljem prenašali v prakso. Kot godec s harmoniko jih je takrat spremljal učenec in plesalec Primož Koblar iz Selc. Od takrat je folklorna skupina plesala na vseh prireditvah in praznovanjih v Selcih, Železnikih in okolici. Sodelovali so na otvoritvah sankaških tekem, prvomajskih proslavah, čipkarskih dnevih, plesali so v Sorici, v okviru Groharjevega tedna. V Škofji Loki so redno plesali na otvoritvenih prireditvah Pokala Loka, v letu 1986 pa so spomladi šest tednov vsako soboto nastopali za goste hotela Transturist. Sodelovali so tudi na revijah otroških folklornih skupin Gorenjske. Udeležili so se Srečanja otroških folklornih skupin Jugoslavije, ki je potekalo v Ljubljani, in Srečanja otroških folklornih skupin Slovenije v Novem mestu. Leta 1986 in 1987 so nastopili v Avstriji na zaključnem mednarodnem sankaškem tekmovanju in v Sovodnju v Italiji, mestu, ki je pobrateno s Škofjo Loko. Ko je Pavla Starejša otroška FS Selca Suwa odšla v pokoj, je vodenje otroške folklorne skupine prevzela nekdanja plesalka Sonja Čenčič, ki je ob tej priložnosti odgovorila na nekaj vprašanj. Kako dolgo ste že povezani s selško otroško folklorno skupino? S folkloro v Selcih sem bila povezana kot plesalka in sedaj že štirinajst let kot mentorica otroške folklorne skupine. Spomini iz časov, ko sem še plesala pri selški folklori, so zelo lepi. Spominjam se mnogih nastopov, predvsem tistih v hotelu Transturist (na koncu smo vedno zaplesali s turisti), pa tega, da nas je kombi peljal čez Ljubelj, ko smo pozimi plesali v Avstriji. Spominjam se nastopa poleti na Šobcu. Takrat ob zaključku nismo dobili sendviča, temveč dunajski zrezek s pomfrijem. Ker tega takrat doma nismo jedli pogosto, smo nestrpno čakali, kdaj bodo gospe tudi nam prinesle krožnik s hrano. Upam, da bodo tudi moje folklornice in folklorniki imeli tako lepe spomine na vaje, dogodke in nastope, povezane s folkloro v Selcih. Prej plesalka, zdaj mentorica otroške folklorne skupine … Je razlika velika? Vloga mentorice je prijetna, čeprav je delo mnogo napornejše in odgovornejše. V šolskem letu 1998/1999 sem še kot študentka dobila svojo prvo generacijo plesalk in plesalcev. Prvi nastop smo uspešno presta- Prireditev Kosec vabi 1984 s prvo mentorico Pavlo Suwa 36 li, nakar smo nadaljevali z vajami, tudi nastopi so se vrstili. Z leti se je število otrok, ki so se želeli priključiti folklori v Selcih, povečalo, zato sem jih zaradi lažjega dela razdelila v mlajšo in starejšo skupino. Število otrok se vsako leto giblje od 35 do 45. V mlajšo skupino se vključujejo otroci od prvega do tretjega razreda, v starejšo pa učenci četrtega razreda in starejši. Na vajah se najprej ogrejemo s kakšno igrico, starejši otroci se igrajo 'čiščenje', med seboj se ciljajo z žogo. Nato ponavljamo naučeno in se učimo novih plesov. Po kakšnem nastopu pa se tudi samo igramo – za sprostitev. S starejšo skupino se posvečamo predvsem gorenjskim ljudskim plesom, mlajši pa spoznavajo tudi ljudske igrice, pesmice, izštevanke. Folklora mora imeti tudi dobre godce. Ti veliko pripomorejo k učinkoviti izpeljavi vaj in nato k uspešno opravljenem nastopu. Nekaj časa harmonikar Janez, danes Brigita – harmonikarica in violinistka ter harmonikarja Matic in Blaž pri folklori v Selcih opravljajo svoje delo z odliko. Ob koncu šolskega leta plesalke in plesalce povabimo na 'pizza party', ki jo pripravimo pod okriljem TD Selca. Slednje nam tudi sicer stoji ob strani in nam pomaga pri nakupu kostumov in raznih drugih izdatkih. Za vami je veliko nastopov, doma in celo v tujini … Na vsako povabilo za nastop smo se in se še vedno radi odzovemo. Maj 2012 Mlajša otroška FS Selca Tako se je že lepo število generacij predstavilo s svojim znanjem ljudskih plesov, ljudskih pesmi in iger. Nastopili smo na raznih obletnicah, otvoritvah, proslavah, srečanjih, občnih zborih, sedemnajstkrat smo plesali ameriškim turistom, ki so obiskali Škofjo Loko … Velik dogodek so tudi gostovanja v tujini, predvsem otroci so na nastope v Avstriji zelo ponosni. Vsako leto veliko vaj namenimo območnemu Celovec, 21. november 2009 bilo oblačilo otrok. Oblečeni so v pastirske obleke, deklice morajo imeti spletene kitke, nikakršnih ur, uhanov ali nakita ne smejo nositi … Vse to vpliva na končno oceno. Le ena skupina se uvrsti naprej na regijsko srečanje. V šolskem letu 2009/2010 je to uspelo starejši otroški folklorni skupini, v letu 2010/2011 pa mlajši. Uspeh ti zagotovijo večletne izkušnje, obiski različnih seminarjev ter pridno delo srečanju odraslih in otroških folklornih skupin, na katerih se predstavijo skupine iz Škofje Loke ter Poljanske in Selške doline. Gre za neke vrste tekmovanje. Prisoten je strokovni spremljevalec, ki vsako skupino oceni: ocenjuje plesni in pevski program, kostumsko podobo, instrumentalno-glasbeni program, odrsko igro in rekvizite. Otroške skupine ne smejo nastopati v gorenjskih narodnih nošah, ker to ni 37 mentorjev in otrok. V prihodnje si želim, da bi selška folklora še naprej delovala v tako dobrem sožitju z okoljem, kot je do danes. Otrok imamo v Selcih in okolici veliko, zato verjamem, da jih bo čez trideset let lahko veliko reklo: »Tudi jaz sem plesal pri selški folklori.« Nina Drol Maj 2012 R. made Večna študentka arhitekture Roza Peternelj se ukvarja s projektiranjem notranje opreme, scenografijo in 3D vizualizacijo. V prostem času pa se rada prepusti sanjam iz otroštva in izdeluje unikaten nakit. Kdaj te je začela zanimati arhitektura? Že kot majhna deklica sem doma opazovala svojo mami pri delu, saj je tudi ona arhitektka. Po končani osnovni šoli sem razmišljala o nadaljevanju izobraževanja na oblikovni srednji šoli, vendar so me usmerili na gimnazijo, za kar mi ni žal. Tam sem se začela ukvarjati s scenografijo, v zadnjem letniku pa tudi z izdelovanjem nakita. Brat, ki je prav tako arhitekt, mi je namignil, da bi bilo dobro, če razvijam svoj talent in nadaljujem študij na arhitekturi. Se še spomniš svojega prvega projekta? Bi ga morda danes izpeljala drugače? Prvi projekt, ki sem ga delala samostojno, je lokal Pošta v Gorenji vasi. Z gotovostjo lahko trdim, da bi se ga danes lotila na drugačen način. Takrat še nisem imela potrebnega znanja, ljudje se tako ali tako vsak dan naučimo česa novega. Verjamem, da bi zdaj bolj samozavestno stala za svojimi idejami, ki bi jih argumentirano predstavila naročniku. Pri katerih projektih si pravzaprav že sodelovala, če naštejeva samo najpomembnejše? Resneje sem se z interjerjem začela ukvarjati v Estet interierju, kjer sem pred leti delala še kot študentka. Pod vodstvom Jolande Meglič sem sodelovala pri opremljanju različnih objektov, tako stanovanjskih kot poslovnih. Kasneje sem se zaposlila v Konzeptu kot grafična oblikovalka in se začela resneje Roza trenutno pripravlja prav posebno kolekcijo ogrlic, ki jo bo predstavila na festivalu Artish. Do zdaj je sicer delala po naročilu za vsako posameznico posebej. Na Artishu ter morda na podobnem festivalu v Reki pa si želi predstaviti svojo znamko, ob tem pa se že veseli odzivov. Roza s svojo psičko Leno ukvarjati še s 3D vizualizacijo. Sodelovala sem pri idejnih rešitvah Armade, Brand service studia Slovenia, izdelovala 3D vizualizacije oz. renderje za različne centre in lokale. Eden zanimivejših med njimi je bil natečaj za VIP-čakalnico na Letališču Jožeta Pučnika. Omenila bi še Seaway group, za katere sem prav tako naredila 3D vizualizacije interjerja za Skagen 70, 20 metrov dolgo jahto in še za tri manjša plovila, med njimi sta dva za ameriški trg. je k sodelovanju povabila direktorica Loškega odra Meta Petrač. Povabilo sem z veseljem sprejela in v zadnjih štirinajstih letih postavila več scen za otroške in dve za odrasli predstavi. Pred kratkim sem se spoznala še s filmsko scenografijo. Dobila sem priložnost za sodelovanje pri kratkem filmu Na pogled, ki nastaja pod režijsko taktirko Miha Kalana. Kot svojo veliko strast omenjaš tudi načrtovanje scene. Tudi tu se lahko pohvališ s številnimi projekti. Ja, scenografija me zanima že iz časov gimnazije, ko sem oblikovala prvo sceno. Takrat smo namreč s sošolci in prijatelji iz gimnazije ustanovili gledališko skupino Nepredvideni, ki v sicer v drugačni zasedbi živi še danes. Hkrati me Si kdaj razmišljala, kaj bi kot arhitektka res rada ustvarila? Kaj bi bil zate največji izziv? Zame je vsaka stvar po svoje izziv. Če na vprašanje odgovori arhitekt v meni, bi si nekoč želela projektirati mladinski center, v katerem bi mladi lahko preživljali kakovosten in zabaven čas ter bi kot tak združeval prijetno s koristnim. Imaš tudi svojo blagovno znamko R. made, v okviru katere izdeluješ nakit. Od kod ideja za to? Ideja je začela rasti decembra 2010 kot vizija o novoletnih darilih za najbližje. Danes z isto ljubeznijo in veseljem pod njenim imenom nastajajo unikatni izdelki za vse, ki nase radi dajo kaj lepega nase. R. made vključuje ročno izdelan nakit, večinoma ogrlice, v manjšem obsegu zapestnice, v zadnjem času tudi broške in šale. Na kakšen način nastaja tvoj nakit? Materiali, iz katerih izdelki nasta- »Navdihujejo me vzorci vseh vrst, ki se izrišejo v urbanem svetu, naravi ali domišljiji ter se odtisnejo na papir in tekstil.« 38 jajo, so v glavnem naravni, in sicer les, usnje, kovina, papir, bombaž in viskoza, vmes pa zaide tudi kakšna akrilna perlica. Nakit večinoma izdelujem po naročilu, v točno izbranih barvah, vzorcih in modelih. Tako je za vsako uporabnico še bolj oseben in unikaten, ji zelo pisan na kožo. V začetku sem izdelovala bolj preproste modele. Poskušala sem več možnosti in nato našla neke svoje smernice, ki jih zdaj še izpeljujem in nadgrajujem. Nazadnje sem se odločila, da bom sama oblikovala vzorce in jih tiskala na prtičke, ki jih uporabljam pri sami izdelavi nakita. Tvoje stvaritve so unikati, ki v poplavi tako imenovanih kitajskih izdelkov po mojem mnenju še bolj pridobivajo na pomenu. Imaš podobno mnenje? Kaj tebi pomeni nakup edinstvenega izdelka? Seveda so mi unikati bolj všeč, saj so vendarle nekaj edinstvenega. Izvrstno je že to, da lahko posameznik sodeluje pri nastajanju izdelka zase, da potem dobi nekaj, kar mu je pisano na kožo. Prav tako pa se mi zdi res prav, da podpiramo ljudi, ki imajo dobre ideje in ustvarjajo na ta način. Že od nekdaj cenim unikatne izdelke, ker je nekdo vanje vložil ogromno truda. Te stvari imajo dušo. Raje kupim izdelek človeka kot produkt nekega stroja. Katja Štucin Maj 2012 »V Bloku se nikoli ne dolgočasim« V Mladinski center (MDC) Blok dnevno pride od petnajst do trideset otrok oz. mladostnikov. Čas tam kar beži, bodisi zaradi družabnih iger s prijatelji bodisi zaradi raznolikih delavnic. Seveda poskrbijo, da šola ne trpi. Pomagajo tam, kjer najbolj šepa. Zadovoljni so tako otroci kot njihovi starši. Obisk v MDC-ju Blok je vedno zanimiva in pozitivna izkušnja. Pri njih ne manjka mladostniške energije, ki jo koordinatorki Anja Eržen in Nina Zakotnik s pomočjo študentov in prostovoljcev znata odlično usmeriti. »MDC BLOK so mladi odlično sprejeli in obisk kaže na to, da smo tovrsten center potrebovali. Trije študentje in dvanajst prostovoljcev nam pomaga na različnih področjih, od inštruiranja do delavnic,« je povedala Anja Eržen. Med dosedanjimi delavnicami in projekti velja omeniti prispevke prostovoljke iz Bostona Kate Edwards, ki izvaja delavnico 'jezikalnica', v okviru katere se s skupino otrok pogovarja na določeno temo v angleščini, vodi pa tudi kratek tečaj francoskega jezika za začetnike. Tatjana Likar izvaja naravoslovno delavnico oz. projekt 'žabarija', katerega namen je pregnati strah pred dvoživkami. Žabarije – Klara Mičurin v roki drži paličnjaka, Lea Jakša ščurka in Grega Štojs močerada. Priljubljene so tudi kitarske delavnice Marka Kozomare, pred kratkim pa so zaključili projekt izdelave mozaika, ki ga je vodil Anže Bertoncelj. Čudovit mozaik, ki ga je soustvarjalo dvanajst otrok, sedaj krasi prostore MDC-ja Blok. Redno imajo na programu urejanje lastnega cvetličnega vrtička. Naredili so ograjo iz odpadnega lesa, v bližnji prihodnosti pa cvetličnemu vrtičku nameravajo dodati še zeliščnega. Izjemno priljubljene so kuharske delavnice, ki jih pogosto vodijo kar mladi kuharji sami. Nemalo zanimanja je tudi za potopisna predavanja, ki jih organizirajo enkrat mesečno. V svoje prijetne prostore pogosto povabijo zanimive goste. Tako so aprila organizirali kratko šolo žongliranja, ki jo je pripravila skupina mednarodnih cirkuških pedagogov in pedagoginj, ki že vrsto let razvija cirkus kot medij dela z ljudmi. »Cirkuško pedagogiko razvijamo kot obliko pedagoškega dela in neformalnega izobraževanja otrok in odraslih. Cirkus je zelo privlačen in ustvarjalen medij, ki spodbuja sodelovanje, krepi medsebojno zaupanje, razvija koordinacijo in nudi obilico zabave. Cirkus omogoča zadovoljstvo v procesu učenja in ob uspehu ter uresničuje otroške sanje. Prednost cirkusa kot medija dela z ljudmi je v tem, da sam po sebi spodbuja k sodelovanju, saj se cirkuških spretnosti ni mogoče naučiti le z opazovanjem in tudi ustvarjanje cirkuške predstave je delo udeležencev samih,« sta dejala Oton Korošec in Eva Zibler iz Slovenskega združenja za cirkuško pedagogiko Cirkokrog. Seveda so se v cirkuških spretnostih preizkusili tudi mladi iz MDC-ja, se pri tem veliko nasmejali in bili navdušeni. Poleg vseh omenjenih delavnic in zanimivih dogodkov ima pomembno vlogo v Bloku pomoč pri učnih težavah. Njihovi inštruktorji so zelo uspešni. Prav tako vpeljujejo projekt tutorstva, v okviru katerega starejši obiskovalci pomagajo mlajšim, jih motivirajo pri učenju ipd. Velik pomen dajejo branju, bralnemu opismenjevanju in knjigi na splošno. Pozitivni učinki tovrstnega sodelovanja so koristni tako za ene kot za druge. Kot smo že rekli, so z MDC-jem Blok zelo zadovoljni tudi starši. Za slednje so uvedli uradne ure, ki potekajo vsak torek od 17. do 19. ure. »V Bloku si želimo še več srednješolcev, saj imajo v naših prostorih možnosti za številne dejavnosti in za realizacije idej. Pri nas je pravo mesto zanje,« je za konec dejala Erženova. Klavdija Škrbo Karabegović Izjave Grega Štojs, 8. razred: »V Blok rad pridem, ker je tu vedno zabavno. Nikoli se ne dolgočasim in nikoli mi ni žal, da sem prišel sem.« Manca Majnik, 8. razred: »V Bloku je dobra družba in vedno je zanimivo, dogaja se veliko stvari. Sama sem ravno v Bloku premagala strah pred ščurkom in krastačo. Prav tako se tukaj učim matematiko.« Klara Mičurin, 6. razred: »Tu sem spoznala veliko novih prijateljev. Rada hodim sem, ker je zabavno in ker so odlične koordinatorice. Naučila sem se izdelovati zapestnice, kuhati in še veliko drugih stvari.« Lea Jakša, 6. razred: »V Bloku imaš priložnost spoznati veliko prijateljev. Na splošno je tu zelo zabavno. Spoznavamo nove stvari, kuhamo, božamo živali, kdor potrebuje inštrukcije, jih prav tako dobi itd.« Kate Edwards, prostovoljka iz Bostona: »V MDC-ju Blok sem prostovoljka od marca in tu bom ostala do junija. Otroci so me takoj dobro sprejeli in radi preživljamo čas skupaj, največkrat ob kakšnih ustvarjalnih delavnicah in družabnih igrah. Skupaj pogosto naredimo tudi sladoled, prav tako smo ga naredili za dr. Danila Türka. S pogovorom izpopolnjujemo angleščino pri otrocih, oni pa meni pomagajo pri učenju slovenščine.« 39 Maj 2012 Danes bo lep dan! Ela Dolinar je nas svetu najraje dobre volje: »Rada se smejim, ničesar mi nič težko narediti in nič mi ni odveč.« Zanima jo od tisoč do milijon stvari, tako da se udejstvuje, kjer je le možno glede na čas in finančna sredstva. Neizmerno rada potuje in spoznava različne kulture. Za začetek morda omeniva le tiste stvari, ki jim posvečate največ svojega časa. Z veseljem obiskujem kulturne prireditve in tudi organiziram obiske le-teh za večje število ljudi. Zelo sem aktivna pri Društvu upokojencev Škofja Loka oziroma se udeležujem aktivnosti na loški univerzi za tretje življenjsko obdobje. Od vseh krožkov imam najraje bralnega, tako da obiskujem kar dva. Zelo rada namreč berem in vsebino knjig, ki spodbudi razmisleke o marsičem, delim z drugimi. Že štiri leta hodim k uram angleščine, ki jih vsako leto posebej skupaj z našim učiteljem zaključimo s končnim izletom v Angliji. Potovanja so vaša posebna strast. Kaj vas spodbuja za odhod na tuje in kje vse ste že bili? Ja, res rada potujem. Vedoželjnost je tista, ki me spodbuja. Zanimajo me drugačni ljudje, narava in kultura. Lepo je oditi kamorkoli, tudi na Križno goro, vendar me vseeno najbolj zanima tisto bolj oddaljeno. Raziskovala sem Indijo, bila sem na Tajskem ter v Egiptu. Lani sem z Zvonetom Šerugo potovala po Namibiji. Večkrat sem bila v Angliji, na Škotskem ter v Walesu. Sicer pa se rada usedem v avto in se peljem. Saj se človek ne zamudi kaj dosti. Dostikrat obiščem Belgijo, ker imam tam prijateljico, ali pa si privoščim izlet v bližnje države. sem se prijavila na deset različnih brezplačnih delavnic, ki se godijo vsepovsod po svetu. Izbrana sem bila na dveh in se odločila za Wales. Koliko časa ste bili tam in kje so vas nastanili? Kakšna je bila tematika vaše delavnice? V llangollnu, ki je približno sto kilometrov oddaljen od Manchestra, sem domovala od 4. do 11. marca. Stanovali smo v čudoviti stari stavbi. Gostila sta nas prijazna starejša zakonca. Tematika naše delavnice je bila kulturna dediščina Walesa. Ela v čudovitem parku v Llangollenu Katera destinacija vas je najbolj prepričala? Kam bi se še z veseljem vrnili? Zagotovo v Indijo. Tam je ogromno barv, vonja in okusa. Sicer me je že na letališču skoraj zadela kap, doživela sem kulturni šok, vendar mi je bilo res všeč. Obstajata dve možnosti, ali jo vzljubiš ali pa zasovražiš. Meni se je zgodilo prvo. Če bi mi kdo plačal, bi se tja z veseljem vrnila, sicer pa bi šla raje še kam drugam. Veliko stvari je namreč še treba videti in doživeti. vedno moja. To si je treba ponavljati, da sčasoma preide v kri. Zato mi je bilo povsod, kjer sem bila, všeč. Pred časom ste v okviru delavnice Grundtvig obiskali llangollen v Walesu. Nam lahko na kratko pojasnite, za kakšen projekt gre? Omenjene delavnice združujejo posameznike iz več držav, ki so deležni inovativne mednarodne učne izkušnje. Gre za sodelovanje med narodi, ki je oblikovano za različne skupine. Projekt je škofjeloškim upokojencem približala predstavnica jeseniškega centra za vseživljenjsko učenje. Mene je tako navdušila, da sem se že lani prijavila na delavnico na Finskem, vendar nisem bila izbrana. Letos pa Kje pa vam ni bilo tako zelo všeč? Sem človek, ki v vsaki stvari išče pozitivno. Že zjutraj, ko vstanem, si rečem, da je pred mano lep dan in tak potem tudi je. Odločitev je Svečan pogrinjek v gostilni v barvah in simbolih Walesa Glede na to, da govoriva o delavnici, ste zagotovo marsikaj zanimivega ustvarjali in se naučili. Kako je potekalo vse skupaj? Prvi dan smo za prebijanje ledu z zelo simpatičnim profesorjem izvedli zanimivo vajo, v okviru katere smo se udeleženci iz vseh evropskih držav spoznavali med sabo. Pripravili so nam tudi kviz o poznavanju Walesa, med drugim smo se naučili osnov valižanščine, ki je, mimogrede, zelo kompliciran jezik. Naslednji dan smo se spoznali s prijazno pripovedovalko, ki nam je tako dobro posredovala zgodbe o njihovi zgodovini in kulturni dediščini, da se vsi profesionalni igralci lahko skrijejo. Popoldne smo šli na sprehod ob reki, kjer smo opazovali naravo ter iskali navdih za svojo zgodbo, ki smo jo kasneje pripovedovali drug drugemu. V okviru naših dejavnosti nas je Ustvarjanje iz naravnih materialov v parku 40 Maj 2012 Tudi kamenje je lahko umetnost. obiskal domači umetnik, ki dela instalacije iz naravnih materialov. Pokazal nam je svoje slike in nas peljal v park, kjer nam je dal nalogo, da iz naravnih danosti naredimo umetnost. Bilo je zelo zanimivo, udeleženci smo bili navdušeni, pa še ostalim obiskovalcem parka smo naredili veselje, saj so si lahko v naslednjih dneh ogledovali naše umetniške izdelke. Mi smo se sicer vrnili v notranje prostore in ostale dni še risali na kamne, pletli košare iz vrbja, izdelovali bakren nakit ter svečnike iz aluminija. Nenazadnje ne smem pozabiti na spoznavni večer s hrano. Vsak je namreč prinesel tipične jedi svoje države in lahko povem, da so bili vsi najbolj navdušeni nad potico. Ste si ogledali tudi okolico? Je sploh ostalo kaj časa za spoznavanje pokrajine? Tam živi tri milijone ljudi in ogromno število ovc. Pokrajina je fantastična. En dan smo šli na izlet na morje in med vožnjo v oddaljen kraj na obali Anglesey sem lahko opazovala okolico. Obiskali smo staro gostilno, v kateri je kuhar pred nami Košare so nam prav dobro uspele,« je povedala Ela, ki se z veseljem spominja svojih doživljajev. prikazal ustvarjanje jedi, ki so jih potem v kuhinji skuhali za nas. Sicer pa smo si za tamkajšnje lepote vzeli še en dan, in sicer smo si ogledali nacionalni park Snowdonia. Peljali smo se čez prelaz do starega gradu Ruthin, kjer so nam pričarali čudovit večer. Z nami se je družil grajski norček, izvrstna pevca sta nam ob spremljavi harmonija pela romantične pesmi. Imeli smo srednjeveško večerjo, tako da smo jedli z rokami in pili iz srebrnih kelihov. Če sva že pri hrani, vas moram vprašati, če ste poskusili tipičen angleški zajtrk. Sem, ampak samo prvi dan. Tolikšne količine hrane človek ne more pojesti! To je edino za slona. Ostale dni sem se zadovoljila s kosom kruha in marmelado. Na srednjeveški večerji so udeležencem delavnice Grundtvig prepevali tradicionalne pesmi. Kam si sicer želite še oditi in zakaj? Se morda že pripravljate na naslednje potovanje? Jaz se vsak mesec pripravljam na potovanje, saj varčujem ravno s tem namenom, da si potem lahko omogočim takšne in drugačne dogodivščine. Vsak mesec, brez izjeme, shranim petdeset evrov Vaša zadnja izkušnja je torej ponovno zelo pozitivna. Se boste še kdaj prijavili na tovrstne delavnice? Moji vtisi so več kot izvrstni, zato komaj čakam, da bodo minila tri leta in se bom lahko ponovno prijavila. 41 na poseben račun. V tem trenutku sicer še ne vem natančno, kam bom šla. Zanima me Kitajska, tamkajšnjo podeželje in ljudje. Mika me tudi obisk Mehike. Zagotovo bo eno od tega na vrsti čez dve leti. Toliko časa namreč potrebujem, da prihranim dovolj denarja. Katja Štucin Maj 2012 Tajska – dežela tisočerih lepot Tajska je zagotovo ena najbolj zaželenih in obiskanih azijskih dežel. Eksotična pokrajina, sanjske plaže in drugačen način življenja so prepričali tudi Živo Dolenc iz Železnikov, ki se je marca letos s partnerjem Klemenom, petnajstmesečnim sinom Tibejem in prijateljem Rokom Pfajfarjem odpravila v to raznoliko deželo. Od kod ideja za potovanje? S Klemenom obožujeva potovanja. Napolnijo te z energijo, razširjajo obzorja in ti dajo tisto, česar te nihče ne more naučiti. Klemen je na Tajskem sicer že bil, zato sva se odločila, da si jo ogledava tudi skupaj. Načrt poti sem pripravila večinoma sama, na spletu sem se pozanimala, katere so tiste stvari, ki jih je na Tajskem dobro videti in izkusiti. Vseeno pa se nismo hoteli preveč omejiti, tako da smo še ostali neke vrste popotniki in se prepustili utripu dežele. Z vami je potoval tudi petnajstmesečni Tibej. Kakšna je bila ta izkušnja? Ko sva sorodnikom in prijateljem povedala, da z nami odhaja tudi Tibej, je bilo veliko nestrinjanja (smeh). Vedela sva, da so otroci bolj prilagodljivi, kot jim odrasli mnogokrat pripisujemo. Tibeja dobro poznava, veva, da zna biti priden in potrpežljiv, tako da naju ni pretirano skrbelo. Potovanje sem si zamislila tako, da bi bilo tudi zanj primerno in zanimivo. Seveda smo s seboj vzeli zdravila in stvari, ki bi jih v najslabšem primeru utegnili potrebovati. Tibej se je obnesel kot zelo dober sopotnik in je užival v spoznavanju novih stvari, živali in ljudi. Odpotovali ste marca … Tako je. Naše potovanje se je začelo 5. marca, domov pa smo se vrnili po treh tednih, 26. marca. Glavna turistična sezona na Tajskem traja od novembra do februarja. V tem obdobju so zmerne tudi temperature in vlažnost. Res pa je takrat ogromno turistov, tako da smo se odločili za marec, ko je že malo bolj vroče, vendar pa še vedno ne preveč. Z avtom smo se odpeljali do Münchna, kjer smo imeli let do Bangkoka s postankom v Dohi v Katarju. Ob prihodu smo se nastanili na Khao San Roadu, to je predel Bangkoka, kjer najdeš resnično vse na enem mestu: gostilne, bare, turistične agencije, razne trgovine, stojnice z vsem mogočim (hrano, sadjem, obleko, modnimi dodatki, kozmetiko, igračami, spominki …), cestne zabavljače in ogromne množice ljudi. Prvih pet dni smo si tako ogledovali bližnjo in malo bolj oddaljeno okolico Bangkoka. Zanimiv je bil obisk plavajoče tržnice. Po njej se lahko odpraviš peš, lahko pa se usedeš v čoln in te odpeljejo na ogled. Prodajalci na tržnici imajo pri sebi železne kavlje, s katerimi potegnejo čoln bliže k sebi in ti ponujajo različne stvari, ki jih prodajajo: hrano, sadje, zelenjavo, izdelke domače obrti, oblačila …, ponudba je res ogromna. Ogledali smo si tudi most na reki Kwai v mestu Kanchanaburi. Nesmrten sloves si je most pridobil z istoimenskim filmom iz leta 1957. Poleg tega si lahko ogledaš tudi vojni muzej. Sama sem se veselila obiska Tigrovega templja, kjer naj bi se tigri prosto sprehajali naokoli. Srečati to veliko mačko iz oči v oči Plavajoča tržnica Buda v deblu Dolgovratka in Tibej je svojevrstno doživetje. Tempelj je ustanovil nek budistični menih kot zavetišče in kliniko za zdravljenje živali. Ker mnoge med njimi, tudi tigri, niso bile več sposobni samostojnega preživetja v divjini, so jih obdržali. Nas pa je neprijetno presenetilo, da je to postala prej turistična atrakcija, kjer se tare turistov, kot vzhodnjaška simbioza med tigri in menihi, kot smo si predstavljali. Tigri so na ogled v popoldanski vročini, ko počivajo, zato so tako mirni. Ogledali smo si tudi Ayuthayo, nekdanjo prestolnico Tajske, kjer je na ogled precej znamenitosti: zelo lepi templji in pagode ter glava Bude v deblu. Kako se je znašla ujeta v deblu, ostaja skrivnost do današnjih dni. Tudi Grand Palace in Bang Pa In sta vredni ogleda. Slednja je letna rezidenca kraljeve družine, ki pa jo uporabljajo le poredkoma ob posebnih priložnostih, drugače je odprta za ogled. Podobo Tajske si ne predstavljamo brez velikega števila templjev. Nasploh smo si v Bangkoku in okolici ogledali precej templjev in kipov, posvečenih Budi. Glede na to, da je po celi Tajski raztresenih okoli 31 200 budističnih templjev, smo jih uspeli videti samo droben delček. Na Tajskem se tempelj imenuje wat. Naj naštejem samo nekatere v Bangkoku: Velika kraljeva palača, v kateri je tempelj smaragdnega Bude, Wat Po ali Tempelj počivajočega Bude, v kateri je na ogled kar tisoč podob Bude. Podali smo se tudi čez reko Chao Praya v Wat Arun, kjer smo občudovali tempelj v kamboškem stilu, ki je mogoče bolj znan pod imenom Tempelj jutranje zarje. Sama sem že doma, ko sem delal načrt poti, hotela videti Wat Rong Khun ali Beli tempelj, ki se nahaja na severu Tajske, v Chiang Raiu. Je eden izmed najbolj prepoznavnih templjev Tajske in Tigrov tempelj 42 Maj 2012 Tibej v živalskem vrtu v Chiang Maiu ni nas razočaral. Popolnoma bele barve je, v omet pa so kot mozaik dodani drobni delčki zrcala, tako da se vse lesketa v sončni svetlobi. Tempelj je bil zgrajen kot počastitev Budove čistosti in ponazarja pot iz pekla v raj. Znotraj templja je še ena zanimivost: zlate toalete. Sporočilo umetnika, ki je zasnoval tempelj je, da se lepota nahaja v vseh stvareh: ljudje občudujejo lepoto zlatih toalet in pozabijo da je to navadno stranišče. Le sezuti se moraš in si natakniti copate, če ga moraš uporabiti (smeh). Ogledali ste si tudi sever Tajske. Na sever, v Chiang Mai, smo se odpravili kar s spalnikom. Najbolj udobno je bilo tako, tudi zaradi Tibeja. Odpravili smo se ob šestih zvečer, na cilj pa smo prispeli ob osmih zjutraj. Ob prihodu smo se najprej nastanili v hostlu, s katerim smo bili povsem zadovoljni. Ogledali smo si živalski vrt, nad katerim je bil Tibej tako navdušen, da smo tam preživeli skoraj ves dan. Nacionalni park Doi Inthanon z najvišjo goro na Tajskem, ki je Narodni park Anghtong visoka krepkih 2565 metrov, je bil naš naslednji cilj. Med našimi gorami in to goro je ta razlika, da se nanjo lahko kar pripelješ. Na gori sta dve pagodi, posvečeni kralju in kraljici, ki se imenujeta Twin Chedi. Vsaka je obkrožena z vrtovi. Nanju se lahko vzpneš peš, lahko se pa na vrh pripelješ tudi s tekočimi stopnicami, ki so vgrajene v notranjost vsake od pagod. Imajo tudi ekološko tržnico in rada bi povedala, da še nikdar nisem okusila tako sladkih jagod, kot so jih ponujali tam. Obiskali smo tudi zloglasni Zlati trikotnik, eno največjih prizorišč pridelave opija v svetovnem merilu. Sicer pa je to tromeja med Tajsko, Laosom in Mjanmarom. Zapeljali smo se čez reko in obiskali tržnico Donsao v Laosu. Turistom je to dovoljeno brez kakšnih večjih komplikacij. Tam ponujajo res neobičajne zvarke s kačami, z zarodki kuščarjev, s škorpijoni. Naj omenim, da teh stvari niti ne smeš prinesti v Slovenijo, na carini ljudem tovrstne nakupe poberejo. Močan vtis je na nas pustil obisk vasi, kjer živi pleme Long neck (dolgovratk). Ženskam že kot majhnim deklicam nadenejo okoli vratu bakrene obroče, ki jim nato dodajajo nove in s tem podaljšujejo vrat. Po nekaj letih življenje brez teh obročev sploh ni več mogoče, ker mišice postanejo preohlapne. Tradicija že davno ne zapoveduje več, da bi ženske morale nositi obroče, ker pa jim obisk turistov nudi dober vir zaslužka, jih nosijo še dandanes. Poleg njih smo videli tudi pleme Big Ears ter Akha. Zatem smo si napasli oči še na farmi orhidej in metuljev, kjer je na svoj račun prišel Rok, ki ima zelo rad cvetje. Tudi ježa slonov po gozdu in reki Ping, spust na bambusovih splavih ter občudovanje več slapov je bilo svojevrstno doživetje. Pred koncem potovanja ste si privoščili malo oddiha. Ker je bilo popotovanje vseeno kar naporno, predvsem te izčrpa malo bolj vroče in vlažno podnebje, smo si privoščili še malo sprostitve. Sploh meni je del zelo dobro, ker v juliju s Klemenom pričakujeva naraščaj (smeh). Na Tajskem ti noge proti majhnemu plačilu zmasirajo kar na ulici, tako da najbrž ni vredno poudarjati, da sem to storitev večkrat z veseljem koristila. Odpravili smo se na otok Koh Samui, na Lamai Beach, kjer smo za pet dni najeli apartma na plaži. Najeli smo avto ter raziskali cel otok. Ogledali smo si tudi narodni park Angthong, kjer smo se vozili s kajaki, občudovali naravo ter se kopali v smaragdno zelenem toplem morju. Zadnje tri dni smo izkoristili še za poležavanje na otoku Koh Tao ali na Želvjem otoku. Tako so ga poimenovali prvi naseljenci, ker ima obliko želve. Sama podoba obeh otokov je res kot iz turističnega kataloga: palme, bel pesek, turkizna voda, ki ni nikoli Beli tempelj – zlate toalete 43 kalna, ker je pesek precej težak in hitro potone nazaj na dno. Vsi smo uživali in to je bil res fantastičen zaključek potovanja. Preden pa smo poleteli nazaj proti domu, smo se v Bangkoku sprehodili po znani kitajski četrti ter se z dvigalom povzpeli na najvišjo stavbo, stolp Baiyoke, ki je z anteno vred visok 309 metrov. S 84. nadstropja se ti ponudi res čudovit razgled na Bangkok. Tibej se je torej obnesel kot zelo dober popotnik? Tako je. Zelo potrpežljiv in nezahteven. Ljudje so bili neverjetno prijazni in ustrežljivi, tako da nikjer nismo imeli nobenega občutka vsiljivosti ali nelagodja. Četudi so nekateri precej revni, so se kljub temu smejali in bili dobre volje. Precej se jih je hotelo fotografirati z njim, nosili so mu razno sadje, ga božali in hoteli vzeti v naročje. Prav nobenih slabih izkušenj nismo imeli. Tudi glede prehrane na Tajskem ni bilo težav. V večjih mestih lahko dobiš jedi z vsega sveta, vendar smo raje poskušali take, ki so značilne za Tajsko: zelenjavo, riž, testenine, oreščke, morske sadeže, izredno sladko sadje in pa 'noodle soup' na tisoč in en način. Dobro in poceni. Hrana je sicer precej začinjena in pekoča, vendar se dobi tudi nepekočo. Že delate načrte za naslednje popotovanje? Načrtov za potovanja nikoli ne zmanjka. Nekaj časa bomo že ostali doma (smeh), novi član ali članica družine se nam pridruži julija. Naslednje leto pa se po vsej verjetnosti spet kam odpravimo. Nina Drol Maj 2012 »Kitara je zakon« Devetletni Leon Ravnikar in trinajstletni Matic Košir pravita, da je kitara zakon. Čeprav za uspehe pridno vadita, jima kitara pomeni tudi sprostitev in dobro družbo. Ljubezen do kitare, redne vaje, neizpodbitno tudi talent in budno oko profesorja Denisa Koklja pa pripeljejo do odličnih rezultatov tako doma kot na mednarodnem nivoju. Obema mladima kitaristoma se je na regijskem tekmovanju, letos je za kitare potekalo prav na Glasbeni šoli Škofja Loka, uspelo uvrstiti na državno tekmovanje, ki se je odvijalo marca v Novem mestu. Matic, ki je zvezda stalnica na tekmovanjih, je prejel bronasto priznanje v zelo hudi konkurenci, saj v tej kategoriji nastopajo tudi glasbeniki, ki so že v srednji glasbeni šoli. Leon je postal absolutni državni prvak z zlatim priznanjem, prejel pa je tudi dodatno nagrado za najbolj obetavnega mladega kitarista. Veliko časa za slavje ni bilo, saj so sledile priprave za mednarodni kitarski festival v hrvaškem Omišu, na katerem je sodelovalo več kot 250 kitaristov iz petnajstih različnih držav. »Ker je letos zamrl festival kitare v Murski Soboti, smo se na podlagi velikih uspehov na državnem tekmovanju, ki poteka vsake tri leta, odločili, da se udeležimo festivala v Omišu. Slednji poteka pod pokroviteljstvom predsednika Hrvaške, ki je tudi osebno podelil nagrade. Prav tako so festival obiskale svetovne zvezde kitare, med njimi Vlatko Stefanovski,« je dejal Kokalj. Mlada virtuoza na kitari sta ponovno dosegla lepe rezultate. Matic je dosegel osmo mesto z zelo majhnim zaostankom za prvim mestom in na podlagi doseženih točk prejel srebrno priznanje. Leon je kot drugi v svoji kategoriji prejel zlato priznanje. Ob tem se je Kokalj zahvalil staršem, brez pomoči katerih ne bi bilo takšnih rezultatov, opozoril pa je tudi na podporo Glasbene šole Škofja Loka. jo vzamem v roke, ko je zunaj deževno … Kaj sicer sam rad poslušaš? Ali imaš kakšnega vzornika? Matic: Poslušam vse. Moj vzornik pa je Paco de Lucia, ki igra na flamenko kitaro. Rad ga poslušam. Kaj ti pomenijo kitarski uspehi? Leon: So spodbuda za naprej. Matic: Z dobrim uspehom poplačaš ves trud in ugotoviš, da ni bilo zaman vaditi. So pa uspehi tudi spodbuda za nadaljnje delo. Imaš kakšne cilje v zvezi z glasbo? Matic: Nameravam priti na srednjo glasbeno šolo. Leon: Ne vem, o tem še nisem razmišljal. Leon Ravnikar, Denis Kokalj, Matic Košir Profesor Kokalj fanta zelo pohvali, hkrati pa v njima vidi potencial, zato veliko zahteva. Tako je z Leonom zgolj v enem mesecu pripravil nov repertoar za Omiš, saj je pedagoško ocenil, da je slednji tega zmožen. Fanta sta si pod vtisom odličnih rezultatov privoščila nekajdnevni počitek, nato pa že poprijela za kitari, saj se pripravljata na evropsko tekmovanje v klasični kitari, ki se bo odvilo maja v Italiji. Leon je član malega kitarskega orkestra loške glasbene šole, ki ga vodi prav Matic. Slednji igra prvo kitaro v velikem kitarskem orkestru, je pa tudi član kitarskega tria Al Capone, ki navdušuje številno občinstvo. Simpatičnima kitarskima virtuozoma, ki sicer obiskujeta OŠ Cvetka Golarja, smo nekaj vprašanj zastavili tudi mi. Iz njunih odgovorov je bilo čutiti ljubezen do kitare in predvsem to, da jima vloženi trud ni odveč, nasprotno. Ali je na odločitev, da si za inštrument izbereš kitaro, kdo vplival, ali si se za to odločil sam? Ali bi jo zamenjal s kakšnim drugim inštrumentom? Leon: Sam sem se odločil za kitaro in ne bi je zamenjal z nobenim drugim inštrumentom. Kitara je zakon. V Omišu sem dobil majico z napisom 'Gitara je život' in to drži. Matic: Tudi jaz sem se sam odločil za kitaro ter ji ostajam zvest tudi v prihodnje. Kaj ti pomeni igranje na kitaro? Matic: Pomeni mi veliko. Zabavo, za dolgčas preganjat' … Leon: Pomeni mi veselje. Večkrat Kaj ob uspehih pravijo sošolci in prijatelji? Ali tudi njim pokažeš, kako dobro znaš brenkati? Matic: Zmeraj me vprašajo, kako je šlo na tekmovanjih in me pohvalijo ob dobrih rezultatih. Na kakšnem rojstnem dnevu pa tudi poprimem za kitaro in malo zaigram, če to želijo. Predstavil sem se pri pouku glasbe in tudi na kakšni šolski prireditvi. Leon: Tudi moji sošolci in prijatelji so zelo veseli, če sem dober in mi čestitajo. Zaigral sem jim pri pouku glasbe. Kakšen profesor je Denis Kokalj? Matic: Zelo je zahteven, a nas veliko nauči. Treba je narediti, kar reče. Je pa tudi zabaven. Leon: Včasih je tudi malo tečen, če ni vse v redu. Sicer pa imam o njem podobno mnenje kot Matic. Klavdija Škrbo Karabegović Rdeči križ v novih prostorih S 1. aprilom se je Območno združenje Rdečega križa (OZRK) Škofja Loka iz prostorov na Mestnem trgu preselilo na novo lokacijo, in sicer na Kidričevo cesto 1 (Dom Zveze borcev za vrednote NOB). Uradne ure na sedežu ostajajo nespremenjene, torej ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8.00 do 12.00 ure ter ob sredah še od 13.00 do 16.00 ure. Telefonska številka sprejemne pisarne je 04/51 70 650. rediti. Stavba, v kateri se nahajajo oblačila, je vlažna, zato nameravajo oblačila preseliti na isto lokacijo, kjer skladiščijo hrano, ter omenjeni prostor ustrezno urediti. Za to potrebujejo predvsem moške prostovoljce. Če je kdo pripravljen pomagati, naj pokliče na telefon 05/90 15 408. Prošnja za pomoč OZRK Škofja Loka ima svoje skladiščne prostore v nekdanji vojašnici, ki pa jih želijo maja preu- 44 »Ker v letošnjem letu še nismo prejeli hrane iz Evropske unije, bomo veseli vsake donacije hrane. Za prehrambene pakete je namreč vedno več povpraševanja,« je za pomoč zaprosila sekretarka OZRK Škofja Loka Fani Mikš. Klavdija Š. K. Maj 2012 45 Skupina KŠŠ: Maj 2012 Šest tednov treninga za Tek štirih mostov Profesor športne vzgoje in vsestranski športnik Jože Kordiš je pripravil osemtedenski program treningov za vse tiste, ki se želijo dobro pripraviti na Tek štirih mostov, a ker je do teka le še šest tednov, smo ga skrajšali za dva tedna. Jože Kordiš je pripravil dva programa – za tiste, ki želijo preteči desetkilometrsko razdaljo v času okoli 40 minut, in za malce počasnejše, ki ciljajo na 55 minut. Program je namenjen tekačem, ki imajo v nogah že kar nekaj zimskih kilometrov in tako že zgrajene temelje za naporne intenzivne treninge. »Vsakdo mora poslušati svoje telo in presoditi, ali je program preveč ali premalo zahteven. Intervalni trening je zahteven, zato ob pretiravanju hitro privede do preutrujenosti. V primeru utrujenosti je bolje, da izpustite dolge teke,« poudarja Jože Kordiš. Škofjeločani lahko enote treninga opravijo na izmerjenih razdaljah na asfaltirani cesti, ki poteka ob železniški progi od Sv. Duha proti Kranju, za treninge na klancu pa je zelo primerna cesta, ki pelje na Lubnik. Program treninga je objavljen tudi na spletnih straneh www. tekstirihmostov.si. Vidimo se 16. junija 2012. LEGENDA • Ogrevanje: priprava na zahtevnejši del treninga, ki vsebuje vsaj deset minut lahkotnega teka, poskoke, stopnjevanja in raztezne gimnastične vaje (izpadni korak naprej, vstran, sonožni poskoki …). • Iztek: sproščen tek po koncu glavnega treninga. • Raztezne vaje: (stretching). • Stopnjevanja: postopno povečevanje hitrosti do približno 90 odstotkov maksimalne hitrosti v dolžini približno 100 metrov. • Fartlek: tek v naravi s spreminjanjem hitrosti. • (P): pavza (2minP pomeni dve minuti pavze med serijami). • (T): tempo (5kmT pomeni tempo, ki bi ga zmogli na pet kilometrov dolgi razdalji). • Šola teka: atletski skoki in poskoki (hopsanje, skiping, tek s poudarjenim odrivom …). 6-tedenski program za 10 km – 40 min PON TOR SRED ČET PET SOB NED 1 počitek 30–45 min lahkotni tek 4–6 X stopnjevanja 4 min (3kmT) 1minP; 12 X 2min (5kmT) 1minP; 4 min (3kmT) 30–45 min lahkoten tek počitek ali 30–45 min lahkoten tek 60 min fartlek 15 km (21kmT), vsakih 10 min 12 s šprint 2 počitek 30–45 min lahkotni tek 4–6 X stopnjevanja 6 X [2min(3kmT),2 min (5minT),2 min (3kmT)]; (2minP) 30–45 min lahkoten tek 5 km (hitro) testni tek počitek 15 km (4:15 km) 3 počitek počitek 5 X 2000 m (4min/km) 1 X 2000 m (3.50min/km) (90sP) 30–45 min fartlek 20 X 1 min (30sP) počitek ali 30–45 min lahkotni tek prvih 10 km (4:20/km) zadnjih 5 km (4:00/km) 4 počitek 60 min fartlek 8 X 1000 m (3:50min/km) 2minP 30–45 min lahkoten tek, šola teka 10 X 400 m (1:20T) (90sP) počitek prvih 5 km (4:10/km) drugih 5 km (4:00/km) zadnja 2 km (3:55/km) 5 počitek 30–45 min lahkoten tek 6 X stopnjevanja 20 X 400 m v 1:35 s; vsak ; 5. tek (5., 10., 15., 20.)v 1:30 s (45sP) počitek 60 min fartlek 5 km (4:20); 3 km (4:00); 2 km (3:50) počitek raztezanje 6 počitek raztezanje 5–6 X 1000 m (5kmT) (3minP) počitek raztezanje 30–45 min lahkotni tek 30–40 min s 4–6 stopnjevanji Tek štirih mostov 16. 6. 2012 40 min lahkotni tek 6-tedenski program za 10 km – 55 min PON TOR SRED ČET PET SOB NED 1 počitek 30–45 min lahkotni tek 4–6 X stopnjevanja 3 km ogrevanje; 3 X 2000 m (5:20-5:30/km); (4minP), iztek počitek počitek 30–45 min fartlek 15 km lahkotno, vsakih 10 min 12 s šprint 2 počitek 30–45 min lahkotni tek 4–6 X stopnjevanja 3 km ogrevanje; 2 X 3000 m (5:30/km); (3minP), iztek počitek 5 km (hitro) testni tek počitek 15 km (6:20/km) 3 počitek počitek 3 km ogrevanje; 3 X 2000 m (5:20-5:30/km); (3minP), iztek 30–45 min fartlek 20 X 1 min (30sP) počitek ali 30–45 min lahkotni tek 20 km (6:20/km) 4 počitek počitek ali 30–45 lahkoten tek 8 X 1000 m (5:25min/km) (2minP) počitek 3 km ogrevanje test 10 km počitek prvih 5 km (5:50/km) drugih 5 km (5:30/km) 5 počitek 30–45 min lahkoten tek 6 X stopnjevanja 10 X 400 m v 1:50 s; (2minP) počitek 5 km (5:40); 3 km (5:30); 2 km (5:20) počitek 13 km od 6:25/km na začetku, do 5:25/km na koncu 6 počitek raztezanje 6–8 X 400 m (1:50T) (2minP) počitek raztezanje 30–40 min s 4–6 stopnjevanji počitek Tek štirih mostov 16. 6. 2012 40 min lahkotni tek sponzor objave: 47 Maj 2012 storial Škofja Loka 2011, 25. - 28. junij 2011 nji dogodek letošnjega prograstoriala Škofja Loka 2011 bo v , 25. junija 2011, ko se bo Škofa vrnila v svojo bogato preteRokodelski sejem, ki bo obudil da že pozabljene obrti, bo s nado na Mestnem trgu odprl nški škof”. Ob kulinarični pose bodo zvrstili še ustvarjalna ska delavnica, pravljice za otroogled bodo historični plesi, pobomo tolkalno skupino Otroci . Popoldne bo pestro na grajvrtu Škofjeloškega gradu, dogao namenjeno družinam in otroNa sporedu bodo številne rokoe in igrarije, dan pa se bo zav okviru Festivala historične Musica Locopolitana z večeroncertom. V nedeljo, 26. junija 2011, bo na domačiji Polenčevih v Puštalu, poznani kot Nacetova hiša, potekal animacijski program za družine, večer pa se bo zaključil v duhu festivala historične glasbe in predstavo Coprniška krvava rihta v Loki. Ponedeljek in torek bosta minila v znamenju strokovnega posveta ob 500 letnici potresa, na temo ”Leto ribe faronike” in festivala Musica Locopolitana. Foto: Jana Jocif ru Historiala Škofja Loka 2011 o v štirih dneh, pod pokroviteljObčine Škofja Loka, zvrstili i zgodovinsko in etnološko obadogodki, s poudarkom na lokalščini škofjeloškega območja. TURIZEM ŠKOFJA LOKA Kidričeva cesta 1a 4220 Škofja Loka T: 04 517 06 00 M: 051 427 827 F: 04 517 06 05 E: [email protected] W: www.skofja-loka.com Foto: Arhiv Društva Rovtarji 48 Maj 2012 Vztrajajmo tudi pomladi Ko se dan začne daljšati, ko se temperature začnejo dvigati in posije spomladansko sonce, se začnemo zavedati, da je poletje pred vrati in da bo kmalu čas kratkih rokavov, hlač, oblekic in kopalk. Nobena skrivnost ni, da bi vsi radi imeli lepo postavo, sploh v poletnih mesecih, včasih pa nekoliko pozabimo, da je za raven trebuh, čvrsto zadnjico in lepe noge treba vložiti tudi nekaj truda. Zato je zelo priporočljivo, da vztrajate pri vadbi tudi sedaj, da trud, ki ste ga vložili čez leto, ne bo zaman. Nasvet za tiste, ki čakajo na zadnje trenutke: »Teden pred počitnicami je žal malo premalo, zato se oblikovanju telesa posvetite takoj!« svetuje Tjaša Kržišnik, športna vaditeljica. Lepo oblikovano telo pa ni edini razlog za rekreacijo. Ne zavedamo se vedno, kako zelo pomembna je redna vadba. Rekreacija vpliva tako na naše zdravje kot na dobro počutje, razlogov, zaradi katerih se nedvomno splača vsaj vsak drugi dan nameniti nekaj časa vadbi, pa je še več. Manj stresa Z vadbo odpravimo stres in napetost, ki jo prinašajo vsakodnevne skrbi in obveznosti. Ob treningu se lahko sprostimo in pozabimo na skrbi. Boljše zdravje in močnejši imunski sistem Tjaša Kržišnik, vaditeljica Fizična aktivnost pripomore k boljšemu zdravju oziroma k zmanjšanju možnosti, da zbolimo za različnimi bolezni, ki so posledica nezdravega načina življenja. Tudi šibak imunski sistem lahko s pomočjo redne vadbe okrepimo, kar bo vplivalo na naše boljše počutje. Manjša utrujenost Zaradi vadbe se ne počutimo bolj utrujeno, temveč pridobimo dodatno energijo. Vadba poskrbi za učinkovito delovanje ključnih sistemov v telesu, zato ima naše telo več energije. Lepša drža in manj bolečin v hrbtu Tudi nad bolečine v hrbtu se lahko spravimo z vadbo. S pravimi vajami za krepitev predvsem trebušnih mišic lahko zelo omilimo bolečine v hrbtu, predvsem pa poskrbimo za lepo držo. Razlogov za redno vadbo je več kot dovolj, tako da se v bolj toplih mesecih splača vztrajati pri vadbi. Ne samo, da bomo poleti bolj samozavestni, počutili se bomo bolj zdravi in sproščeni. U. O. Z lepo postavo in polni energije v poletje • • • • • • • • • RITMO POWER ZUMBA & ZUMBA TONING RITMO FIT BODY PUMP STEP & TNZ PILATES, JOGALATES, JOGA TRX CYCLING RITMO KOMBO Plesno-športni center Ritmoloko Z nami sodelujejo: T: 041/ 710 310, [email protected], www.ritmoloko.si 49 Maj 2012 Prireditve v maju sreda 2.5. petek 4.5. sobota 5.5. 18.00 Odprtje razstave 50 fotografij za 50 let Galerija Muzeja Železniki 13.00 Počitniški program – živalski vrt na obisku (naravoslovna delavnica) MDC Blok 18.00 Otvoritev razstave fotografij: Foto utrinki Sorškega polja Turistična kmetija Na poljani 20.00 Filmsko gledališče: Potomci, komična drama Kino Sora 8.00–12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Mestni trg 11.00 nedelja 6.5. 9.5. 10.5. petek 11.5. 12.5. Otvoritev občinskega kolesarskega kroga Gorenja vas – na Vaškem trgu Predavanje: Naša dediščina – zakladnica turizma Turistična kmetija Na poljani 19.00 IV. mednarodni cikel koncertov: Mednarodni festival ruskih pesmi Sokolski dom 20.00 Veliki dobrodelni koncert Lions kluba Škofja Loka: Perpetuum Jazzile Športna dvorana Trata Srečanje udeležencev rekreativne akcije Prijatelji Ratitovca Ratitovec Hura, prosti čas – streetball Športni park Rovn Selca Koncert Alpskega kvinteta Sorica 8.30 9.00–12.00 Zbor pred UE Škofja Loka Golažijada 2012 Travnik na Sotočju ob taborniškem domu nedelja 16.00 Objava javnega povabila za vključitev novih izdelkov v blagovni znamki Razvojna agencija Sora ponedeljek 14.5. 17.00 Kulinarična delavnica: Zrezki in drugi mesni zalogaji OŠ Škofja Loka – Mesto Kulinarična delavnica: Sladice iz polnovrednih sestavin OŠ Škofja LokaMesto sreda 10.00 Abonma mladih glasbenikov: Glasbena šola Radovljica Sokolski dom 19.00 Predavanje: Ekološko pridelana hrana Sokolski dom Ekološka tržnica Mestni trg 19.00 Srečanje tekaške skupine RitmoLoko Zbor pred PŠC RitmoLoko Letni koncert Mešanega pevskega zbora Gimnazije Škofja Loka z gosti Sokolski dom Razstava fotografij: Foto utrinki Sorškega polja Turistična kmetija Na poljani 20.00 Gledališka predstava: Laži, ampak pošteno Sokolski dom 16.30 Prireditev: Dojenje in pričakovanja Zdravstveni dom Škofja Loka 19.00 Odprtje razstave akademskega slikarja Hermana Gvardjančiča Sokolski dom Tradicionalno peš romanje iz Žirov na Brezje Žiri 8.00–12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Pred zadružnim domom v Žireh 9.00 3. KBK gorski tek Kopačnica– Blegoš Kopačnica– Blegoš 9.00 Tradicionalni pohod Gorenja vas obrtnikov in podjetnikov OOZ Škofja Loka 19.00 Predavanje: Energetska samopomoč v vsakdanjem življenju 16.00–19.00 Ekološka tržnica Mestni trg Predavanje: Kakovost bivanja in trajna mobilnost Sokolski dom 16.00-19.00 19.00 četrtek petek 17.00 Pod mavričnim dežnikom: Iskanje skritega zaklada Vrtec Škofja Loka Najdihojca 20.00 Slavnostna akademija ob 60. obletnici Turističnega društva Škofja Loka Sokolski dom Razstava fotografij: Foto utrinki Sorškega polja Turistična kmetija Na poljani 8.00-12.00 16.5. 17.5. Kino Sora 10.00–18.00 13.5. Sokolski dom Stand up komedija: Vid Valič & Denis Avdić, Udar' po moško 20.00 sobota Gorenja vas – na Vaškem trgu 9.00 19.00 četrtek Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Škofja Loka 17.00 sreda 8.00-12.00 Po poti starološkega romarja 7.5. 8.5. 12.5. 7.00 ponedeljek torek Urbani sprehod Jane's Walk sobota 18.5. sobota 19.5. Zaključna prireditev projekta Loško je ekološko Sokolski dom Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Žiri – Pri BC Mercator 50 10.00-18.00 5.00 Maj 2012 sobota 19.5. nedelja 20.5. 9.00–18.00 Dan odbojke za mlade Športna dvorana Poden petek 10.00 10. tek Suša Zali Log sobota 20.00 6. festival Zelefest, veselica s skupino Mambo Kings Zali Log 20.00 IV. mednarodni cikel koncertov: Orgle & učenci GŠ Škofja Loka in GŠ Ljubljana Vič – Rudnik Papirnica – kapela Jezusovih blagrov Hura, prosti čas – hokej na rolerjih Športni park Rovn Selca Pohod Gremo GOR-DOL Selca – Športni park Rovn Pohod Gremo GOR Selca 8.30 4. spomladanski pohod Po poteh rapalske meje Soriška planina 9.00 Hotaveljska grča: kolesarjenje Hotavlje 15.00 Družabno srečanje in predavanje Sanje Lončar: Hrana, ki uničuje, in hrana, ki zdravi Turistična kmetija Na poljani, Meja 7 Otvoritev motorne črpalke in zabava z Ansamblom Jeglič Zali Log Turnir v malem nogometu za pokal taverne Rovn Športni park Rovn Selca nedelja Kulinarična delavnica: Kuhajmo z zelišči in dišavnicami OŠ Škofja LokaMesto ponedeljek 17.00 Poslovni bonton s Ksenijo Benedetti Sokolski dom 19.00 Odprtje likovne razstave OŠ Jela Janežiča in mednarodnih šol za otroke s posebnimi potrebami Galerija Ivana Groharja 6.00 10.30 15.00 ponedeljek 21.5. torek 22.5. sreda 23.5. 17.00 16.00– 19.00 Ekološka tržnica 18.00 Odprtje tradicionalne razstave izdelkov dijakov Šolskega centra Škofja loka in razglasitev nominirancev za prejem nagrad OOZ Škofja Loka Sokolski dom Podjetniška tržnica Mestni trg 10.00 Pohod pod obronki Ratitovca Sorica 10.00 2. ŠDMH Optiweb turnir v ulični košarki Hotavlje 16.30 Razglasitev zmagovalcev poletne sezone regijskega pokala Cockta in državnega pokala Cockta Nordijski center Žiri 19.00 Tradicionalno tekmovanje v smučarskih skokih za pokal Alpina Nordijski center Žiri 3. pohod po obhodnici Ratitovca Ratitovec 5. mednarodno srečanje starodobnih kolesarjev Škofja Loka 11.00 Otroške plesne miniature, Kalejdoskop (za IZVEN) Loški oder 19.00 Otroške plesne miniature, Kalejdoskop (za IZVEN) Loški oder Pričetek divje lige – travnato igrišče Športni park Rovn Selca Koncert Marka Hatlaka Sokolski dom Kulinarična delavnica: Slastne domače pice OŠ Škofja LokaMesto Tečaj meditacije: Kako se rešimo vseh problemov naenkrat (zares!) OŠ Škofja Loka Mesto 8.00–12.00 9.30 27.5. 28.5. 17.00 17.30– 20.00 torek 29.5. sreda 30.5. Skupinsko svetovanje ob ustanavljanju podjetja Velika sejna soba OOZ Škofja Loka petek 12.30 Maturantska parada 2012 Mestni trg 18.00– 20.30 Dobrodelni tek 26.5. 15.00– 19.00 Tečaj peke pekovskega peciva 20.00 16.00 25.5. Športni park Rovn Selca Mestni trg četrtek 24.5. Turnir selških ekip – travnato igrišče 25.5. četrtek 31.5. 16.00– 19.00 Ekološka tržnica 51 Cerkev sv. Jurija v Stari Loki Mestni trg 17.30 Delavnica: Zakaj kupovati in uživati hrano iz lokalnega okolja UE Škofja Loka – velika sejna soba 18.00 Koncert Glasbene šole Škofja Loka Sokolski dom 10.00– 16.00 Preživimo učni dan z loškimi čebelarji 19.00 OŠ Škofja Loka Mesto Koncert Mešanega pevskega zbora slovenskega doma San Justo, Buenos Aires Kmetija Lužar, Kladje 18 Odprtje intermedijske razstave Mita Gegića Dom čebelarjev Brode Galerija Ivana Groharja Maj 2012 Alergije in prehranska netoleranca Ker je čas alergij, sem se odločila tokrat pisati prav o njih in o zdravljenju slednjih z bioresonanco. Po neki definiciji je alergija pridobljen ali podedovan nenormalen imunski odziv na snov (alergen), ki sicer večini ljudem ne povzroča nikakršne reakcije. Takšne reakcije se ne pojavijo vedno že ob prvem stiku s problematično snovjo. Morda jih bo sprožilo šele drugo ali katero od naslednjih srečanj s snovjo. Alergene delimo na inhalatorne (cvetni prah, hišni prah), prehrambene (različna živila) in kontaktne (čistila, plesen v zaprtih prostorih in gospodinjske kemikalije). Povzročajo široko paleto simptomov – od pordele kože, srbečice in otekanja jezika ter požiralnika do motenj dihanja, driske, trebušnih krčev in bruhanja. Alergije vseh vrst so bolj razširjene kot kdajkoli, verjetno zaradi večje splošne onesnaženosti in pomanjkljivega delovanja imunskega sistema pri večini ljudi. Klasična medicina se loteva alergij z zdravili, ki zgolj blažijo simptome. Cilj bioresonančnega zdravljenja alergij pa je, da odpravimo moteno krmiljenje imunskega sistema in vzpostavimo učinkovit obrambni sistem, v okviru katerega predstavlja dobro delovanje limfnega sistema in črevesja temelj za uspešno zdravljenje alergij. Po statističnih rezultatih je zdravljenje alergij z bioresonanco nekaj več kot 80-odstotno uspešno. Najpogostejše alergije, s katerimi se srečujemo, so: - alergija na hišni prah; - alergija na pelode in seneni prah; - alergija na živila (mleko, pšenica, sladkor in jajca so osnovni alergeni, ki so največkrat povzročitelji nevrodermitisa); - alergija na živalsko dlako; - alergija na živo srebro (toksična težka kovina, glavna sestavina amalgamskih zalivk zanesljivo ne sodi v organizem); - alergije na konzervanse, umetna barvila, dodatke v hrani, plesni, cepiva … Pred samo terapijo za alergijo je praviloma treba odstraniti energijske blokade, obremenitve s sevanji in elektrosmogom, narediti hormonske izravnave, pospešiti metabolizem, podpreti delovanje jeter, ledvic, timusa, pospešiti izločanje toksinov. Šele ko so odstranjene vse obremenitve, vključno z glivicami, lahko zdravimo posamezne alergene (naenkrat le enega). V večini primerov sta za zdravljenje enega alergena potrebni 2–3 terapije. Po uspešno zaključenih bioresonančnih terapijah telo praviloma ne sme več reagirati, ko ponovno pride v stik z alergenom. Če ste alergični na pelode, je zelo pomembno, da pričnete s terapijami takrat, ko alergija ni v akutnem stanju – tako imamo dovolj časa, da telo spravimo v ravnovesje. V akutnem stanju lahko simptome zgolj blažimo, resnega zdravljenja pa se je treba lotiti, ko se simptomi, kot so težko dihanje, smrkanje in srbenje oči, pomirijo. Če imate kakšno obliko alergije, vas vabimo v naš center, kjer vam bomo naredili diagnostični pregled, nato pa se boste na podlagi ugotovitev odločili za nadaljnje korake. Karolina Jenko, vodja centra C. AL. M., d. o. o. Center alternativne medicine C. AL. M. Kapucinski trg 8, Škofja Loka Tel.: 041/329 893 E-pošta: [email protected] Delovni čas: ponedeljek in sreda popoldne, torek dopoldne 52 PRILOGA GRADIMO ‒ OBNAVLJAMO PRILOGA Gradimo − obnavljamo Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje OBRATOVANJE MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV BREZ SMRADU IN DRUGIH NEVŠEČNOSTI Komunalno odpadno vodo v mali komunalni čistilni napravi do 50 PE (v nadaljevanju MKČN) čistijo mikroorganizmi, ki za svoje optimalno delovanje potrebujejo zadostno količino komunalne odpadne vode in tehnično brezhibno delovanje čistilne naprave. Za ta namen priporočamo, da se v MKČN odvaja le komunalne vode, vzdrževanje in nadzor nad obratovanjem MKČN pa se naj izvaja v skladu z navodili proizvajalca. Praviloma se v MKČN lahko odvajajo le komunalne odpadne vode iz kuhinj, sanitarnih prostorov in pralnic, ki so primerne temperature in čim bolj enakomerno obremenjene z odpadnimi snovmi. V MKČN zato ne sodi voda, ki ni komunalna odpadna voda (npr. padavinska, podtalna in industrijska odpadna voda) ali zelo vroča komunalna odpadna voda (temperatura vode pri dotoku v MKČN nad 35° C) in odpadki. Priporočamo, da se omeji uporaba agresivnih čistil in čistil z dezinfekcijskim učinkom (npr. varekina). Na delovanje MKČN imajo škodljiv vpliv predvsem snovi in odpadki z nevarnimi lastnostmi, kot so npr. kisline, močni lugi, soli, gnojnica, umetna gnojila, strupene snovi, barvila, odpadne barve, olja, masti in topila. Delovanju MKČN škodujejo tudi odpadne vode z visoko koncentracijo organskih snovi, kot so olja in maščobe, ker omejujejo prenos kisika do mikroorganizmov in s tem zavirajo razgradnjo celotne odpadne vode. V odtok prav tako ne sodijo težje razgradljivi delci (npr. ostanki hrane, olupki) in drugi v vodi netopni odpadki (damski vložki, čistilni robčki, težje razgradljiv toaletni papir in papirnate brisače, kosi tekstila, zobotrebci, palčke za čiščenje ušes ipd.), ker lahko povzročijo zamašitev odtokov ali črpalk, prav tako pa povzročajo večje količine v mehanski stopnji izločenih trdih delcev. Priporočamo enakomerno obremenitev komunalnih odpadnih voda s čistili, kar pomeni, da pranje perila razporedimo preko celega tedna. V primeru menjave vrste pralnega sredstva je koristno, da se izvede postopoma, kar mikroorganizmom omogoči lažjo prilagoditev. S količino pralnega sredstva ni koristno pretiravati, ker to dodatno obremenjuje okolje, prav tako lahko škodi perilu (npr. izguba barve) in koži (npr. ostanki pralnega sredstva zaradi predoziranja lahko povzročijo draženje kože in alergije na pralna sredstva). Okolju in človeku prijazna je tudi odločitev za uporabo biološko razgradljivih in naravi prijaznejših proizvodov. Po morebitnem izpadu elektrike ali druge okvare je treba pogledati, kako deluje MKČN, in vzpostaviti ponovno obratovanje skladno z navodili proizvajalca. Na izpad elektrike so še posebej občutljive MKČN, ki so aerobne biološke čistilne naprave, ker biomasa (mikroorganizmi) prične odmirati že po enem dnevu od izpada električne energije. Navedeno lahko v primeru daljših prekinitev vodi celo do odmrtja celotne biomase. Posledično MKČN preneha delovati, kar se izraža tudi s spremembo vonja. V takšnem primeru je treba izvesti ponovni zagon čistilne naprave. Blato iz MKČN in greznične gošče lahko poleg dušikovih spojin vsebujejo še druge strupene in okolju nevarne snovi. Malomarno izlite v okolje lahko povzročijo različne težave, kot so npr. onesnaženje virov pitne vode, širjenje nalezljivih bolezni ter 'cvetenje' stoječih ali počasi tekočih voda. Ti odpadki sodijo na čistilno napravo, kjer se razgradijo in ne onesnažujejo okolja. Količina mulja in usedlin iz mehanske in biološke stopnje čiščenja v MKČN se spremlja skladno z navodili proizvajalca in ko ta doseže zgornji nivo, je treba naročiti odvoz mulja. Izvede ga lahko le pristojni izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. V občinah Gorenja vas - Poljane, Železniki in Žiri so to občinski režijski obrati, v občini Škofja Loka za ta del javne službe izvajalec še ni izbran. Za dodatne informacije lahko pokličete občino Gorenja vas-Poljane na tel. št. 04/51 83 100, občino Železniki na tel. št. 04/50 00 000, občino Žiri na tel. št. 04/50 50 714 ali 041/589 860 (Andrej Poljanšek) oz. Loško komunalo, d. d., na tel. št. 04/50 23 513 (informacije v zvezi z greznicami in MKČN, Anže Sodnik). Pri praznjenju blata iz MKČN se iz biološke stopnje ne sme izčrpati celotne količine blata, zato je treba paziti, da del aktivnega blata (v skladu z navodili proizvajalca) ostane v MKČN. Po opravljenem delu je treba storitev plačati. Izstavljene račune je treba shraniti, saj z njimi lastnik ob inšpekcijskem pregledu ali pri oceni obratovanja izkaže, da je opravil predpisano praznjenje. Izjema velja le za mulj, ki nastaja v MKČN do 50 PE ali greznici na kmetiji, če se ga po odstranitvi iz MKČN zmeša skupaj z gnojevko in nato pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu še najmanj šest mesecev skladišči v gnojni jami. To pomeni, da kmet, ki je lastnik greznice ali MKČN do 50 PE, izvajalcu javne službe predloži le pisno izjavo, s katero potrjuje, da sam zagotavlja obdelavo in uporabo blata za gnojilo v kmetijstvu. Hkrati želimo opozoriti, da kmet ne sme prevzemati blata iz drugih greznic ali MKČN. Kakršenkoli drugi način praznjenja z drugimi izvajalci in odlaganja blata iz greznic in MKČN je prepovedan in sankcioniran. Če opazite, da nekdo nepravilno odlaga greznične gošče ali blato, lahko obvestite medobčinski inšpektorat občin Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane in Žiri na tel. št. 04/511 23 69. Varstvo in zaščita voda je eden izmed prioritetnih ciljev zdajšnje generacije in naša dolžnost do generacij, ki prihajajo za nami. Urejen prevzem blata iz greznic in MKČN je pomemben doprinos k temu, zato lahko z upoštevanjem podanih informacij pomagate tudi sami. Narava vam bo hvaležna. Strokovni članek je nastal v okviru projekta LEADER 'Očistimo vodo'. 54 PRILOGA Gradimo − obnavljamo VABILO NA EKSKURZIJI Z OGLEDI MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV V okviru projekta LEADER 'Očistimo vodo' vas partnerji projekta Razvojna agencija Sora, občine Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri in Planinsko društvo Sovodenj vabimo na naslednji ekskurziji: • Ekskurzija z ogledi tipskih čistilnih naprav, ki bo v soboto, 12. maja 2012. Ogledali si bomo tipske čistilne naprave različnih tehnologij na območju občin Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri: pretočne, SBR in MBBR čistilne naprave. Ob ogledu bodo prisotni tudi lastniki čistilnih naprav, od katerih bomo izvedeli več o njihovem obratovanju. Odhod bo ob 7.30 uri iz Škofje Loke, vstopna točka bo tudi avtobusna postaja pred občino v Žireh ob 8.00 uri. • Ekskurzija z ogledi rastlinskih čistilnih naprav, ki bo v soboto, 9. junija 2012. V okviru ekskurzije si bomo ogledali rastlinsko čistilno napravo (RČN) za 10 PE na kmetiji Mehak v Škocjanu, RČN za 6 PE za individualno hišo v Dolenjih Raduljah, RČN Bazga za 500 PE za čiščenje komunalne odpadne vode iz naselij Gabrijele, Polje, Spodnje in Zgornje Mladetiče ter Pijavice, RČN Kuštrin za 10 PE na kmetiji Kuštrin v Sevnici in RČN Ponikva za 350 PE za čiščenje komunalne odpadne vode za naselje Ponikva pri Šentjurju pri Celju. Odhod bo ob 7.30 uri iz Škofje Loke. Organiziran je prevoz z avtobusom. Ker je število mest omejeno, se za udeležbo na ekskurzijah čim prej prijavite na tel. št. 04/620 22 26, 041/262 303 ali preko e-pošte: [email protected]. Udeležba na ekskurzijah je brezplačna. V okviru projekta bomo izvedli brezplačni monitoring odpadnih vod malih komunalnih čistilnih naprav na Škofjeloškem v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Kranj, ki bo izvedel odvzem in analizo vzorcev odpadne vode na iztoku, ter merili porabo električne energije čistilnih naprav. Zainteresirani lastniki čistilnih naprav lahko za sodelovanje pri brezplačnem monitoringu in merjenju porabe elektrike pokličejo na Razvojno agencijo Sora, tel. št. 04/620 22 26 ali 041/262 303. 55 PRILOGA Gradimo − obnavljamo 56 PRILOGA Gradimo − obnavljamo 57 PRILOGA Gradimo − obnavljamo 58 PRILOGA Gradimo − obnavljamo SENČENJE BALKONOV IN TERAS S TENDAMI STOBAG Švicarski proizvajalec tend STOBAG nam nudi kvalitetno tendo, ki nam bo dolgo in dobro služila. Poleg tega ima dolgo tradicijo in se ponaša s švicarsko kvaliteto in natančnostjo. Pri izbiri je predvsem pomembna prilagoditev obstoječi situaciji. Program se razteza od klasičnih balkonskih tend s škarjasto zložljivimi rokami do bolj zahtevnih kasetnih tend, ki so idealna rešitev za vse situacije, v katerih ni nad tendo nikakršnega nadstreška in je velika izpostavljenost vremenskim vplivom. Za senčenje večjih površin so novost na trgu tende s teleskopskimi rokami, t. i. JUMBO tende, katerih največja možna širina je do osemnajst metrov, izpah pa vse do pet metrov. Na našem trgu so novost teleskopske roke. Predstavljajo večjo stabilnost samega senčila ter maksimalno napetost blaga v katerikoli poziciji. Upravljanje na elektropogon je brezhibno tekoče. Posebej omenjamo dva tipa kasetnih tend, ki so aktualne za večino balkonov in teras: CASABOX in TENDABOX – tendi za nekoliko manjše površine. Ponašata se s kompaktno in elegantno izdelavo, samonosilno kasetno konstrukcijo in preprostim brezstopenjskim nastavljanjem naklonskega kota. Nastavitev naklonskega kota je možna od poševnega do navpičnega. Roke so škarjasto zložljive z dvojno nerjavečo pletenico in zaščitno pletenico na sredinskem zglobu. Tkanina tende je pred škropljenjem vode zaščitena s krtačnimi tesnili. Tako v pomladanskem kot poletnem in jesenskem času je zelo pomembno senčenje zimskih vrtov. V ta namen predstavljamo izredno kvalitetno senčilo AIROMATIC. To je senčilo s samonosilno kasetno konstrukcijo. Integriran plinski sistem z vzmetjo dovoljuje elegantno obliko in lahko konstrukcijo ter odlično in stalno napetost platna v vsaki poziciji. Vodilo ima spodaj nameščen pritrdilni utor za brezstopenjsko montažo pritrdilnih konzol. Majhne dimenzije konstrukcije omogočajo montažo tudi na najmanjše okenske površine. Kaseta je vedno samonosilna in nameščena pod ometom. Možna je tudi montaža na okenske špalete z vodili. Barve tend oz. konstrukcij so odlično prilagojene fasadam, oknom in tkaninam za tende. Po vašem okusu si izberite ustrezno barvo konstrukcije iz obsežne barvne palete STOBAG. S šestnajstimi klasičnimi, dvanajstimi trendovskimi in stotimi mavričnimi barvami (RAL in NCS) imate na voljo spekter, ki izpolni vse želje. www.sencila-bled.si Pustite domišljiji prosto pot in vdahnite vašemu izdelku STOBAG individualni karakter. Pestra je tudi izbira platen, saj lahko izbirate med 350 dizajni. 59 PRILOGA Gradimo − obnavljamo Olja za les Olje za les zagotavlja enostavno in učinkovito nego lesenih površin, ki so izpostavljene vremenskim vplivom, saj se vpija globoko v les. Olje vsebuje dodatke, ki preprečujejo nastanek gliv modrivk in trohnenje lesa, zato se največkrat uporablja za terase, vrata in okna, ostrešja, verande, fasade in vrtno pohištvo. Olje lahko nanašamo na neobdelan, toplotno obdelan ali impregniran les in sicer na očiščeno in suho površino. Nanaša se ga čopičem, umakanjem, oblivanjem ali brizganjem. Bolj kot je les suh, bolj se olje vpije v pore lesa, kar pa zagotavlja še dolgotrajnejšo zaščito. Za optimalno zaščito lesa priporočamo vsakoletno obnavljanje nanosa olja. V podjetju Teknos imamo na izbiro več različnih olj, tako na osnovi topil kot na vodni osnovi. WOODEX Aqua WOOD OIL Tip: na vodni osnovi Uporaba: za zunanjo uporabo; za zaščito teras, vrat, oken, verand in vrtnega pohištva Nanos: na neobdelan, toplotno obdelan ali impregniran les Obarvanost: v vseh odtenkih Woodex barvne karte (tak ščiti les pred UV žarki) WOODEX WOOD OIL Tip: na osnovi topil Uporaba: za zunanjo uporabo; za zaščito teras, vrat, oken, verand in vrtnega pohištva Nanos: na toplotno obdelan in impregniran les eksotičnih lesnih vrst Obarvanost: rjav, zelen, brezbarven WOODEX HARDWOOD OIL Tip: na osnovi topil Uporaba: za zunanjo uporabo; za zaščito vrtnega pohištva, ograj in drugih struktur Nanos: na toplotno obdelan in impregniran tikov les, mahagonij in druge eksotične vrste lesa Obarvanost: rjav, brezbarvni Takes good care of wood Vabimo vas v našo trgovino, kjer se boste o pestrosti ponudbe olj in ostalih barv lahko prepričali tudi sami. 60 PRILOGA Gradimo − obnavljamo 61 PRILOGA Gradimo − obnavljamo 62 PRILOGA Gradimo − obnavljamo 63 PRILOGA Gradimo − obnavljamo 64 PRILOGA Gradimo − obnavljamo 65 PRILOGA Gradimo − obnavljamo 66 PRILOGA Gradimo − obnavljamo 67 PRILOGA Gradimo − obnavljamo 68 PRILOGA Gradimo − obnavljamo 69 70 71
© Copyright 2024