Resnice in miti o sončenju
TINA, FOTO: THINKSTOCK evin lepotni biser o sončenju RESNICE IN MITI Tokrat smo se o resnicah in mitih o sončenju pogovarjali z dermatovenerologinjo iz Kozmetike Afrodita, gospo Janjo Šmid, dr. med., ki nam je pomagala razrešiti nekaj dilem glede sončenja. Je sploh katera koli zagorela polt lahko zdrava (če si prej nismo pomagali s kremami za samoporjavitev)? Zagorela polt, ki je posledica izpostavljanja UV-žarkom, je znak poškodbe kože in ne predstavlja zdravega življenjskega sloga, ne glede na to, ali smo jo pridobili z neposrednim izpostavljanjem sončnim žarkom ali v solariju. Kaj menite o smernicah, ki po eni strani poudarjajo povsem belo polt, belo kožo? Smo zašli preveč v ekstreme? Zagovarjam neosončeno, prirojeno barvo kože, ki pa ni nujno vedno 'bela', saj se posamezniki med seboj razlikujemo po tipu kože. Osebe, ki imajo po Fitzpatrickovi lestvici tip kože 5 – na primer prebivalci ob Sredozemskem morju ali Mehičani –, imajo temnejšo polt kože, četudi se ne izpostavljajo soncu, in ne zdi se mi smiselno, da bi zaradi tega pri naravno temnejših tipih kože spodbujali umetno beljenje. Torej nisem zagovornica bele, temveč prirojene, neosončene barve kože. Če imate težave s kožo in vprašanja za dermatologa, nam lahko pišete na [email protected]. NAJ SONCE VAŠ OBRAZ POLEPŠA, NE POSTARA Obraz je med najbolj občutljivimi deli telesa, sploh ko govorimo o sončenju. Je res, da za njegovo nego potrebujemo drugačne kreme kot za druge dele telesa? Kako se te razlikujejo od ostalih? Obraz je najbolj izpostavljen del telesa, poleti UV-žarkom, pozimi mrazu in vetru. Vsekakor odsvetujem namerno sončenje, res pa je, da je obraz izpostavljen sončni svetlobi tudi pri vsakodnevnih opravilih in aktivnostih na prostem. Ob UV-indeksu 3 ga je treba zaščititi s širokokrajnimi pokrivali iz gostih, UV neprepustnih tkanin ter dodatno še s širokospektralnimi pripravki z zaščitnim faktorjem 30. Ustrezen pripravek je treba izbrati glede na tip kože. Za zaščito kože obraza je primernejša krema, medtem ko se za telo uporabljata predvsem mleko in olje. Kaj pa, ko se na obrazu vendarle pojavijo pigmentni madeži od sonca? Kaj lahko storimo v tem primeru? Upam, da bo z leti zaradi ozaveščenosti o zaščiti pred soncem čedalje manj ljudi s tako imenovanimi madeži po obrazu. Če pa se že pojavijo, je treba obiskati dermatologa, ki bo ocenil, za kakšno vrsto sprememb gre, in temu ustrezno priporočil zdravljenje. Sun Care ANTI-AGE krema za obraz z zaščitnim faktorjem 25 iz Kozmetike Afrodita, vodilne slovenske hiše lepote, ponuja odlično 'naravno zaščito kože' pred sončnimi opeklinami in fotostaranjem. Ker si naša koža zasluži le najboljše, krema NE vsebuje parabenov, parafina in vazelina, je brez dodanih barvil ter je odišavljena s hipoalergenim parfumom, ki zmanjšuje možnost pojava alergij. V zadnjem času so še posebno priljubljene sončne kreme s faktorjem 50. So res tako boljše in kvalitetnejše od tistih, ki imajo faktor 30, ali slednji zadošča za zaščito pred soncem? Ob pravilnem nanosu bi moral zadoščati SPF 30, študije pa so pokazale, da se ljudje v povprečju namažejo pretanko, zato s tem ne dosežejo faktorja, ki naj bi ga pripravek nudil. Zavedati se moramo, da glede zaščite pred UV-žarki faktor 50 in faktor 30 delujeta skoraj enako. Zaščita je sicer s faktorjem 50 teoretično daljša. Je pa za doseganje SPF 50 v kremah za sončenje treba v primerjavi s SPF 30 vgraditi 50–150 odstotkov več filtrov. Faktor 50 pa ustavi le za 1–2 odstotka več UVB-žarkov kot faktor 30. Torej precej več kemije na koži za bistveno manjši učinek zaščite. In še za piko na i: koliko kreme za sončenje bi po vašem mnenju potrebovala odrasla oseba, ki se za teden dni odpravlja na počitnice, recimo v Grčijo? Sta dve kremi po 150 mililitrov dovolj? (smeh) Če bo dopustnik večino časa prebil v hotelu, bo kreme morda dovolj, sicer pa ne. Tristo mililitrov zadostuje za približno osem nanosov za celotno telo. JULIJ 2012 / eva 75
© Copyright 2024