Resnice in miti o sončenju

TINA, FOTO: THINKSTOCK
evin lepotni biser
o sončenju
RESNICE IN MITI
Tokrat smo se o resnicah in mitih o sončenju pogovarjali z dermatovenerologinjo iz Kozmetike Afrodita, gospo Janjo
Šmid, dr. med., ki nam je pomagala razrešiti nekaj dilem
glede sončenja.
Je sploh katera koli zagorela polt
lahko zdrava (če si prej nismo pomagali s kremami za samoporjavitev)?
Zagorela polt, ki je posledica izpostavljanja UV-žarkom, je znak poškodbe kože in
ne predstavlja zdravega življenjskega sloga, ne glede na to, ali smo jo pridobili z neposrednim izpostavljanjem sončnim žarkom ali v solariju.
Kaj menite o smernicah, ki po eni
strani poudarjajo povsem belo polt,
belo kožo? Smo zašli preveč v ekstreme?
Zagovarjam neosončeno, prirojeno barvo
kože, ki pa ni nujno vedno 'bela', saj se posamezniki med seboj razlikujemo po tipu
kože. Osebe, ki imajo po Fitzpatrickovi lestvici tip kože 5 – na primer prebivalci ob
Sredozemskem morju ali Mehičani –, imajo temnejšo polt kože, četudi se ne izpostavljajo soncu, in ne zdi se mi smiselno, da bi
zaradi tega pri naravno temnejših tipih kože
spodbujali umetno beljenje. Torej nisem zagovornica bele, temveč prirojene, neosončene barve kože.
Če imate težave s kožo in vprašanja za
dermatologa, nam lahko pišete na [email protected].
NAJ SONCE
VAŠ OBRAZ
POLEPŠA, NE POSTARA
Obraz je med najbolj občutljivimi deli telesa,
sploh ko govorimo o sončenju. Je res, da za njegovo nego potrebujemo drugačne kreme kot za druge
dele telesa? Kako se te razlikujejo od ostalih?
Obraz je najbolj izpostavljen del
telesa, poleti UV-žarkom, pozimi
mrazu in vetru. Vsekakor odsvetujem namerno sončenje, res pa
je, da je obraz izpostavljen sončni svetlobi tudi pri vsakodnevnih opravilih in aktivnostih na prostem. Ob UV-indeksu 3 ga je treba zaščititi s širokokrajnimi pokrivali iz gostih, UV neprepustnih tkanin ter dodatno še s širokospektralnimi pripravki z zaščitnim faktorjem 30. Ustrezen
pripravek je treba izbrati glede na tip kože.
Za zaščito kože obraza je primernejša krema, medtem ko se za telo uporabljata predvsem mleko in olje.
Kaj pa, ko se na obrazu vendarle pojavijo pigmentni madeži od sonca?
Kaj lahko storimo v tem primeru?
Upam, da bo z leti zaradi ozaveščenosti o
zaščiti pred soncem čedalje manj ljudi s tako imenovanimi madeži po obrazu. Če pa
se že pojavijo, je treba obiskati dermatologa, ki bo ocenil, za kakšno vrsto sprememb
gre, in temu ustrezno priporočil zdravljenje.
Sun Care ANTI-AGE krema za obraz
z zaščitnim faktorjem 25 iz Kozmetike
Afrodita, vodilne slovenske hiše lepote, ponuja odlično 'naravno zaščito kože' pred sončnimi opeklinami in fotostaranjem. Ker si naša koža zasluži le
najboljše, krema NE vsebuje parabenov, parafina in vazelina, je brez dodanih barvil ter je odišavljena
s hipoalergenim parfumom,
ki zmanjšuje možnost
pojava alergij.
V zadnjem času
so še posebno priljubljene sončne kreme s faktorjem
50. So res tako boljše in kvalitetnejše
od tistih, ki imajo faktor 30, ali slednji zadošča za zaščito pred soncem?
Ob pravilnem nanosu bi moral zadoščati
SPF 30, študije pa so pokazale, da se ljudje v povprečju namažejo pretanko, zato s
tem ne dosežejo faktorja, ki naj bi ga pripravek nudil. Zavedati se moramo, da glede zaščite pred UV-žarki faktor 50 in faktor
30 delujeta skoraj enako. Zaščita je sicer s
faktorjem 50 teoretično daljša. Je pa za doseganje SPF 50 v kremah za sončenje treba v primerjavi s SPF 30 vgraditi 50–150
odstotkov več filtrov. Faktor 50 pa ustavi le
za 1–2 odstotka več UVB-žarkov kot faktor
30. Torej precej več kemije na koži za bistveno manjši učinek zaščite.
In še za piko na i: koliko kreme za
sončenje bi po vašem mnenju potrebovala odrasla oseba, ki se za teden
dni odpravlja na počitnice, recimo v
Grčijo? Sta dve kremi po 150 mililitrov dovolj?
(smeh) Če bo dopustnik večino časa prebil
v hotelu, bo kreme morda dovolj, sicer pa
ne. Tristo mililitrov zadostuje za približno
osem nanosov za celotno telo.
JULIJ 2012 / eva 75