1. No category

Zgodovíno so vedno pisali zmagovalci, ki so poveličevali svojo zmago in omalovaževali nasprotno
stran, zato so skrbno pazili, da se zgodovina ni spreminjala, saj bi to pomenilo konec njihovih
slavospevov, ki bi se lahko sprevrgli v izrazito genocidna dejanja.
Prav to se dogaja v naši zgodovinski stroki, ki se še ni otresla dosedanjega služenja preteklim
režimom Dunaju, Moskvi in Beogradu, ki so zahtevali poveličevanje germanstva, panslovanstva,
jugoslovanstva in revolucije, saj to počne še danes in celo trdi, da se zgodovina ne spreminja.
Tako stališče je posmeh znanosti, saj se podporne zgodovinske znanosti hitro razvijajo, kar še
posebej velja za genetiko, ki dosedanje zgodovinske trditve o pozni priselitvi Slovencev nedvoumno
dokazuje kot lažne. Prav zgodovina mora biti najbolj spremenljiva, saj je sklop njenih podpornih
znanosti in mora sproti vgrajevati njihova nova znanja in njihove dokaze.
Sedanje delovanje nekaterih zgodovinarjev je usmerjeno proti Slovencem in proti samostojni
državi Sloveniji, saj z lažno zgodovino spodkopuje temelj državnosti, ki je v narodnem ponosu.
Odgovornost zgodovinarjev je velika in državna oblast, ki jih financira, mora preveriti njihovo delo s
stališča resnice in zahtevati, da bo zgodovina Slovencev temeljila na dokazih.
History is always written by the winners, who hailed their victory and playing down the opposite
side, so they watch carefully that history could not be changed, as it would mean the end of their
canticles, which could be turned in very acts of genocide.
This is exactly what happens in our history profession, which has not yet shed the past service to
previous regime of Vienna, Moscow and Belgrade, which required glorification of Germanic, PanSlavic, Yugoslav and revolution, as it does today, and even argues that history does not change.
This position is a mockery to science, because the historical supporting sciences develop rapidly,
especially genetics which previous historical claims of late immigration of Slovenes clearly
demonstrated as false. It is history to be the most variable, because it is the set of its support
sciences and must actively installed their new skills and their evidence.
The current operation of historians is directed against the Slovenes and against independent
Slovenia, because the false history undermines the foundation of statehood, which is in the national
pride. Responsibility of historians is great and government that funded them must check their work
in terms of truth and require that the history of the Slovenes will based on evidence.
Zbornik IZVOR EVROPEJCEV • Proceedings origin of europeans
11
2012
KORENINE SLOVENSKEGA NARODA
ORIGINS OF SLOVENIANS
Zbornik
desete mednarodne konference
IZVOR EVROPEJCEV
Proceedings
of the Tenth International Topical Conference
ORIGIN OF EUROPEANS
ZALOŽNIŠTVO
ZALOŽNIŠTVO JUTRO
JUTRO
KORENINE SLOVENSKEGA NARODA
ORIGIN OF THE SLOVENIANS
ZBORNIK
desete mednarodne konference
IZVOR EVROPEJCEV
PROCEEDINGS
of the Tenth International Topical Conference
ORIGIN OF EUROPEANS
Ljubljana, 1. junija 2012
Ljubljana, June 1st 2012
ZALOŽNIŠTVO JUTRO
Znanost je zavezana resnici, zato je odprta za drugačne
poglede in načine dokazovanja.
Vse preverja, analizira in dokazuje in kar je dobrega
obdrži, ostalo pa zavrne.
Ne boji se soočanj, saj se z drugačnimi pogledi,
analizami in dokazi približuje resnici, ki je njen temelj.
Science is obligated to the truth, so it is open to different
views and methods of proof.
All it checks analyzes and demonstrates and the good
keep, but the rest aside.
It is not afraid of confrontations, because of different views,
analysis and evidence move closer to the truth, which is its
foundation.
CIP – Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
903(4)(082)
811(082)
930.2:003.071(082)
MEDNARODNA konferenca Izvor Evropejcev (11 ; 2012 ; Ljubljana)
Zbornik Desete mednarodne konference Izvor Evropejcev, Ljubljana,
1. junija 2012 = Proceedings of the Tenth International Topical Conference
Origin of Europeans, Ljubljana, June 1st 2012 / [uredil Vinko Vodopivec].
– Ljubljana : Jutro, 2012. – (Korenine slovenskega naroda = Origin of the
Slovenians)
ISBN 978-961-6746-64-9
1. Dodat. nasl. 2. Vodopivec, Vinko, 1941264061696
Kazalo
Contents
Anton Perdih
Novi vidiki preteklosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5
Vinko Vodopivec
SESTAVLJENOST GENETSKIH RAZISKAV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15
Duša Krnel Umek
ZNANJE O STAROSELCIH – SLOVENCIH V 20. STOLETJU . . . . . . . . . . 71
Paulus Annonymus
HISTORICAL AND GEOGRAPHICAL
DISTRIBUTION OF SLAVIC HYDRONYMS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79
Pavel Serafimov, Giancarlo Tomezzoli
NEW READING OF THE LINEAR A INSCRIPTION
ON THE GOLDEN PIN Cr-Zf-1 FROM CRETE . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83
Igor Tureček
Bronze Age Inscriptions On The Ambers Of Bernstorf . . . . . . 91
Vinko Vodopivec
PRIMERJAVE OBRAVNAV NAPISA PERUGIA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99
Vinko Vodopivec
PRIMERJAVA RAZUMEVANJ NAPISA Z LEMNOSA . . . . . . . . . . . . . . 145
Eric Tomas de Saint-Maur
Helmut Schröcke – Sclavi, VenetI, VinedI, VandalI . . . . . . . 161
Vinko Vodopivec
ČAŠČENJE RODNOSTI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 193
Vinko Vodopivec
Mejniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201
Vinko Vodopivec
Primerjava razumevanj napisa iz Palestrine . . . . . . . . . . . . 206
Vinko Vodopivec
SEVERNO oSkijski napis . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 212
Vinko Vodopivec
razumevanje etuščanskega napisa na KOCKI . . . . . . . . . . . . 217
Vinko Vodopivec
razumevanje etuščanskega napisa na vrču . . . . . . . . . . . . 221
Vinko Vodopivec
Napis Caere . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 223
Joseph Škulj, Eric Tomas de Saint Maur, Vinko Vodopivec
Veneti v Kanadi davno pred Kolumbom . . . . . . . . . . . . . . . . 225
5
Anton Perdih
Novi vidiki preteklosti
Abstract
New views of ancient times
Recent data of DNA-genealogy show that the ancestors of about one third of the present-day
Slovenes with the haplogroup I in the Y-chromosome lived in these territories at least 45,000
years ago. Ancestors of more than a third of the present-day Slovenes with haplogroup R1a
arrived into this area between around 7,500 to 6,000 years ago as the bearers of agriculture
and mixed with the previous inhabitants. The ancestors of about one fifth of the present-day
Slovenes with haplogroup R1b arrived in present Slovene territories for the first time about
4,000 to 3,500 years ago and persecuted indigenous people. Later the people with haplogroup
R1b intruded as occupiers. In Slovenia there are no people having the haplogroup N, which
shows that the ancestors of Slovenes did not immigrate about 1500 years ago from beyond
the Carpathian Mountains.
Uvod
Pred štirimi leti sva z Jandačkom, Jandáček & Perdih [1] predstavila svoj pogled na
dogajanja zadnjih 130.000 let. Po tistem so raziskovalci ugotovili številna nova dejstva,
ki nam omogočajo bolje razumevati nekatera dogajanja. Vse to sva potem strnila, Perdih
& Jandáček [2].
Poseben pomen ima pri tem pojav DNK-rodoslovja, ki nam daje nekatere bolj zanesljive
podatke kot pa populacijska genetika.
V čem je razlika med njima?
Populacijska genetika nam podaja porazdelitev haploskupin oz. haplotipov po prostoru
na podlagi njihove pogostosti ter sklepa o preteklih dogajanjih na tej podlagi. Njene ocene
starosti haploskupin so zaradi neustrezne metodologije računanja nezanesljive in pogosto
celo napačne.
DNK-rodoslovje pa za ugotavljanje starosti haploskupin uporablja preverjene računske
pristope kemometrije in kemijsko-biološke kinetike. Ti veljajo za encimsko katalizirane
reakcije, ki vodijo do raznih haplotipov. Zato so rezultati o starosti haplotipov, ki jih daje
DNK-rodoslovje, bolj pravilni in bolj zanesljivi. Seveda pa je njihova pravilnost omejena
s količino, obsežnostjo in zanesljivostjo vhodnih podatkov.
Podatki
Kateri podatki se mi zdijo za nas najbolj pomembni? Najprej nekaj »ne-genetskih«.
Zohary & Hopf [3] sta podala čase pojava kmetijstva v tisočih let pred sedanjostjo:
6
Bližnji vzhod okoli 10,6; dolina Inda okoli 8,3; vzhodno od Kaspijskega jezera 8,8-7,5; do
Donave pri Beogradu 7,8; Egipt 7,8; zahodno Sredozemlje 7,6; Ukrajina 7,2; Srednja Evropa
7; Egejsko področje 7; območje Alp 6,5; Skandinavija 5,6 tisočletij pred sedanjostjo.
Mann [4] je za Bližnji vzhod podal, da so bili tam pred 15 do 12 tisoč leti lovci in
nabiralci; pred 12 do 10,5 tisoč leti so že imeli vaške shrambe, velike zgradbe in versko
umetnost. Pred 10,5 in 8,25 leti so udomačili rastline in živali, najprej ovce in koze, kasneje
pa še prašiče in govedo.
Clare & Weninger [5] sta predstavila čase velikih ohladitev v tisočih let pred sedanjostjo:
9–8; 6–5; 4,2–3,8; 3,5–2,5; 1,2–1 ter 0,6–0,15. Najhujše so bile v času 10,2–10; 8,6–8,0;
6,0–5,2 ter 3,05–2,90 tisoč let pred sedanjostjo, pri čemer je bilo najhuje pred 8,2–8,0 tisoč
leti zaradi izliva vode iz Hudsonovega zaliva v Kanadi.
Jurkovec 2010 [6], 2011a, b [7-8], Yurkovets 2011c [8] je podal časovni potek spreminjanja
podnebja v zadnjih 80.000 letih, njegovo sovpadanje z dogodki ob Črnem morju ter z
raznimi arheološkimi kulturami.
Nato pa še nekaj novejših »genetskih«, to je DNK-rodoslovnih. Navajam podatke
za haploskupine, ki jih najdemo na Y-kromosomu. Kljosov in tudi Rožanski [10] sta
podala »starost«, to je najverjetnejši pojav prvega prednika posameznih haploskupin na
Y-kromosomu, kar vidimo v tabeli 1.
Tabela 1: Čas pojava v tisočih let pred sedanjostjo, prvega prednika posameznih haploskupin na
Y-kromosomu Kljosov [11-13], Kljosov & Rožanski [10]
Starost
266
136
85
64
Haploskupina
A1b
a (Alfa)
A
b (Beta)
54
46
45
42
36
35
34
30
F
B, I
E, NO, P
D
C
R
I2
R1
Opomba
posebna afriška veja
izšla iz haploskupine Alfa
izšla iz haploskupine Alfa; prednik vseh haploskupin
spodaj, tudi vseh ne-afriških
Starost
Haploskupina
25
O
24
G
23
Q
20
R1a, R1b, T
16
H, J1, L
15
J2
11
R2
9
N1
Za nas so zlasti zanimive haploskupine I, R1a in R1b, ker te prevladujejo med Slovenci
Skulj [14], Skulj in sod. [15], Manfreda-Vakar in Vrečko [16], tabela 2.
Za haploskupino I je Kljosov 2010a [18] ugotovil, da je sicer zelo stara - najnovejši podatek
je okoli 45 tisoč let, Kljosov 2011a [18: tabela 1], da pa so njene sedanje veje razmeroma
mlade. Nazorna primerjava tega bi bila naslednja: »Od starega, košatega drevesa so ostali le
konci nekaterih vej, ki lebdijo v prostoru tam, do kamor so zrasle«. Če pogledamo »starost«
7
Tabela 2: Delež posameznih haploskupin na Y-kromosomu v odstotkih
pri Slovencih in Rusih, po različnih avtorjih
Haploskupina
R1a
I
(I1)
(I2)
R1b
E
G
J
T
L
H
N
K
F
C
Pogostost haploskupin v odstotkih
Slovenci
Rusi
i
ii
iii
37
38
47
27
32,6
22
10
6,5
22,6
15
22
16
5
7
5
3
3,1
2
6
2,8
3
0,94
5
0,63
1
0,31
0
14
0
2
1
0,4
i - Skulj 2007 [14]
ii – Manfreda-Vakar, Vrečko 2010 [16]
iii - Kljosov 2011a [17]
obstoječih vej, vidimo, da so ostanki haploskupine I1 po Evropi »stari« le okoli 5 do 3 tisoč
let, a je njihov skupni prednik živel že pred okoli 21 tisoč leti.
»Starost« obstoječih vej haploskupine I2 vidimo v tabeli 3.
Tabela 3: Starost ostankov haploskupine I2 [18]
Haploskupina
I2a1
I2a2
I2b1
I2b2
I2
I2
I2b2 / I2b1
I2b2
I2a2 / I2b1
I2b1
I?
I2b1 / I2a2
I2b1 / I2a2
I2b1
Območje
po vsej Evropi
Rusija
Skandinavija
Anglija
Irska
Škotska
Skandinavija
Sr. in zah. Evropa
Vzh. Evropa
Nemčija
Bliž. Vzh.
Starost v tisočih let
5,6
6,3; 2,3
5,7
5,0
10,5; 3
6,8
12,4 / 5,7
11; 9,6; 5,8
6,7; 7,0; 3,3 / 3,5
3,9; 3,0; 2,4
3,4
>10,8 / 2,6
5,9 / 2,6; 2,0
6,0
Starost skupnega prednika
vseh štirih 13
15
16,2
16,8
15
16,2
11,7
11,1
8
Iz vseh teh podatkov vidimo, da so ljudje haploskupine I v zadnjih 45 tisoč letih večkrat
skoraj izumrli in da sedaj srečavamo le ostanke ostankov. Toda DNK-rodoslovje more tudi
iz teh ostankov izluščiti številne podatke.
Rožanski & Kljosov 2009 [19] ter Kljosov & Rožanski 2012 [20] sta analizirala dosegljive
podatke o haploskupini R1a1 in ugotovila naslednje, tabela 4.
Tabela 4: Starost v tisočih let ostankov haploskupine R1a1
Območje
Srednja Azija
Kambodža
Pakistan
Indija
Balkan
Podonavje
Karpati
Skandinavija
Starost
20
14
13
11-12; 7; 4
10-12
7-8
7-8
6
Sedanja starost
Rusija
Evropa
5 ali manj
5 ali manj
Po teh podatkih sklepata, da so se ljudje s haploskupino R1a razvili v Srednji Aziji,
od tam so prešli proti jugu preko vzhodnega Tibeta v jugovzhodno Azijo ter Pakistan in
Indijo, nato proti zahodu na Bližnji vzhod ter na Balkan, odkoder so ponesli poljedelstvo
in svoj jezik po celi Evropi do Atlantika. Ta jezik naj bi bil proto-slovanski. Torej naj bi bil
večji del Evrope do pred 6 tisoč leti proto-slovansko govoreč. Sam bi rekel, da je govoril
po času pred okoli 7.500 leti večji del Evrope proto-slovensko. So pa tudi kazalci, da je bilo
tako že vsaj 40 tisoč let.
Za haploskupino R1b je Kljosov 2010b [21], 2011a, c, g [17, 22-23] izračunal naslednje
starosti, tabela 5.
Tabela 5: Starost v tisočih let ostankov haploskupine R1b1, Kljosov
2011a, c, g [18, 22-23]
Območje
Srednja Azija
Baškirija
srednja Volga
Rusija
Kavkaz
Bližnji vzhod
Pireneji
Francija
Irska
Starost
16
13; 11; 8
7-8
6,8
6,5-6
5,5-5,2
4,8
4,2
3,8-3,4
9
Po teh starostih sklepa, da so se ljudje s haploskupino R1b razvili v Srednji Aziji, od
tam so po koncu ledene dobe odšli proti zahodu, v Rusiji so se obrnili proti jugu in mimo
Kavkaza prešli na Bližnji vzhod in od tam preko Egipta in severne Afrike na Pirenejski
polotok in z njega po vsej zahodni in Srednji Evropi. Kakšen jezik so govorili, je še zelo
sporno. Zahodnoevropski jezikoslovci menijo da proto-baskovskega, Kljosov da prototurškega, sam bi rekel, da je treba dopustiti tudi možnost, da indo-evropskega, proto-irskega.
Za haploskupino N je Kljosov 2011f [24] izračunal naslednje starosti, tabela 6.
Tabela 6: Starost v tisočih let ostankov haploskupine N
Haploskupina
N1c
N1b
Območje
Rusija, Baltik
Zauralje
Starost v tisočih let
3,5; 2,5; 2,1
8,0
Starost skupnega prednika
4,2
N1b in N1c 10,2
Po teh podatkih lahko sklepamo, da so ljudje s haploskupino N prišli v severno Evropo
od nekod iz Azije, verjetno severne. Glede na to, da je »starost« haploskupine NO okoli
45 tisoč let ter haploskupine O okoli 25 tisoč let, lahko sklepamo, da je tudi »starost«
haploskupine N približno taka, da pa so ljudje s haploskupino N med zadnjo poledenitvijo
in večkrat tudi kasneje, zlasti v Evropi, skoraj izumrli. Skulj 2007 [14] je pokazal, da ljudi
s haploskupino N med Slovenci ni, medtem ko na oni strani Karpatov so, zato se naši
predniki niso priselili izza Karpatov šele v 6. stol. po Kr., temveč da so živeli tu že prej.
Razprava
Slovenci
Če primerjamo te podatke, lahko vidimo, da je šel razvoj prednikov Slovencev nekako
takole:
Predniki sedanjega človeštva so živeli izven Afrike že več kot sto tisoč let, morebiti že
nekaj stotisočletij. Kje so nastali, za sedaj lahko le ugibamo. Naokoli so se širili tako, kot
jim je to omogočala narava. V tem času so jih večkrat hudo prizadele naravne katastrofe
in so jih preživele le nekatere njihove veje.
Ena takih katastrof je bil izbruh vulkana Tobe pred okoli 74.000 leti in temu sledeča
huda ohladitev. Tedaj so izumrli ljudje s haploskupino Alfa, preživeli pa so v Afriki ljudje
s haploskupino A in izven Afrike ljudje s haploskupino Beta.
Prvi znak življenja teh ljudi pri nas bi bila lahko koščena piščal, ki so jo našli v jami
Divje babe in drugi izdelki tistega časa, Brodar 1999 [25]. Med ljudmi s haploskupino
Beta so se počasi razvili ljudje z drugimi haploskupinami, ki so nastajale iz nje. Od ljudi
s haploskupino B so preživeli do današnjih dni potomci tistih, ki so prešli v Afriko, kjer
so lažje preživeli.
Nekje na področju od Bližnjega vzhoda do Atlantika so se razvili ljudje s haploskupino
I in se razširili po Evropi. Predvidevamo lahko, da zato, ker so bili na hladnejše podnebje
bolje prilagojeni kot ljudje s haploskupino Beta. Ali je bila ta prilagoditev telesna ali
tehnološka ali kulturna ali vse troje, lahko za sedaj samo ugibamo.
10
Med življenjem po Evropi so se cepili na podskupine haploskupine I. Ali so ljudje
teh podskupin živeli ločeno ali pomešano, ne vemo. Za sedaj kaže, kot da so bili morebiti
ljudje s haploskupino I1 nekoliko bolj odporni na mraz kot tisti s haploskupino I2, a to
še ni zanesljivo.
V južni Aziji so se postopoma razvili in preživeli ljudje s haploskupino Beta, ljudje
haploskupin C in D, Kljosov 2011h [26] in se širili v vzhodno Azijo.
Na Bližnjem ali Srednjem vzhodu so se postopoma razvili ljudje s haploskupino R in
se širili v Srednjo Azijo. Videti je, da so severneje od njih preživeli ljudje s haploskupino
N, ki so bili tam v bolj neugodnih razmerah še večkrat blizu izumrtju.
Tiste, ki so živeli po Evropi (ljudje s haploskupino I) in v Srednji Aziji okoli pogorja
Altaja (ljudje s haploskupino R), je močno prizadela poledenitev v času pred okoli 20 do 16
tisoč leti. Za ljudi s haploskupino I kažejo na to podatki v tabeli 3, za tiste s haploskupino
R pa v tabelah 4 in 5. Kje vse drugje so še živeli ljudje teh haploskupin, sedaj še ne vemo.
Vsekakor je videti, da so ljudje s haploskupinami R1a in R1b to poledenitev preživeli,
medtem ko je druge veje haploskupine R niso.
Po koncu poledenitve so se ljudje s haploskupino I iz svojih ledenodobnih zatočišč širili
po Evropi proti severu. Ljudje s haploskupino N pa severno od njih z vzhodne Evrope ob
Baltiku proti zahodu.
Po podatkih v tabeli 4 je videti, kot da se je del ljudi s haploskupino R1a širil s Srednje
Azije proti jugu v zahodno Indijo in od tam na Bližnji vzhod. Ali so se tam srečali z ljudmi
haploskupine I, še ne vemo. Videti pa je, da so ljudje haploskupine R1a tam bodisi sprejeli,
bodisi razvili, bodisi dodelali kmetijstvo in ga širili na vse strani, najhitreje med ljudmi
iste haploskupine, to je proti Indiji in Srednji Aziji.
Nekoliko bolj počasi so ga na začetku širili proti Evropi, to je na Balkan in po Sredozemlju.
Toda potem, ko je pred okoli 7.500 leti Črno morje poplavilo obsežne predele ob vzhodni
obali Balkana, se je kmetijstvo zelo hitro širilo po Podonavju v srednjo, zahodno in severno
Evropo. Medtem ko je bilo to širjenje po večini Evrope zelo hitro, pa se je severno od
Karpatov in zadnjih nekaj sto kilometrov do Baltika na zahodu širilo mnogo počasneje.
Slovensko ustno izročilo o »divjih ljudeh« nakazuje, da so »divji ljudje«, ki jih sedaj
označujemo kot mezolitske lovce/nabiralce, govorili podoben jezik kot neolitski kmetijci,
zato so se lahko hitro sporazumeli, kar je omogočilo hitro mešanje in širjenje znanja med
njimi. Najkasneje tu lahko iščemo izvor Slovencev.
Pri Baltiku pa je videti, da so živeli ljudje s haploskupino N, ki so govorili protofinski
jezik in je bilo zato sporazumevanje težje in posledično počasnejše tudi širjenje kmetijstva.
Hkrati pa to kaže, da je takozvani »balto-slovanski jezikovni kompleks« nastal ne iz neke
domnevne indo-evropščine temveč po mešanju protofinščine in protoslovenščine. Ter da
je to produkt in ne izvor slovanstva.
Podatki iz tabele 5 kažejo, da se je po koncu poledenitve del ljudi s haploskupino R1b
postopno širil s področja okoli gorstva Altaj proti zahodu do srednje Volge. V vzhodni Rusiji
se je srečal s širjenjem kmetijstva in zlasti z nomadskimi živinorejci haploskupine R1a.
Videti je, da se pri tem niso oprijeli kmetijstva temveč ropanja in pobijanja živinorejcev. Pri
tem so jih iztrebljali in opustošili rusko ravnico. Zato so se bili prisiljeni širiti proti jugu.
11
Pred okoli 6000 leti so vdrli na vzhodni Balkan, v sedanjo Bolgarijo, tam skoraj uničili
tedanjo bakrenodobno družbo in prenesli središče bakrenodobne industrije proti vzhodu,
do srednje Volge in vse naokoli Črnega morja. Tam so potem mimo Kavkaza vdrli na Bližnji
vzhod in ko so večino izropali in iztrebili, so preko njega, spodnjega Egipta in severne
Afrike do pred okoli 4800 leti dosegli Pirenejski polotok. Od tam so nadaljevali svoj način
preživetja po zahodni in delno srednji Evropi do Skandinavije.
Tedaj je nastopila še močna ohladitev, ki je povzročila izumrtje velikega dela njih
in preostalih ljudi na tistih področjih. Videti je, da se je v nekaj stoletjih njihovo širjenje
ustavilo in da so bili prisiljeni privzeti kmetijstvo od redkih preživelih pra-Slovencev, to
je ljudi s haploskupino I oz. R1a. Vse to se je potem pomešalo in tako so nastali predniki
sedanjih zahodnih Evropejcev.
Podatki v tabeli 4 in v člankih Kljosova kažejo, da je ob vdorih ljudi s haploskupino
R1b v Podonavje del tamkajšnjega prebivalstva pobegnil preko Karpatov na opustošeno
rusko ravnico, da so se tam v miru razmnožili in se širili mimo Urala proti vzhodu. Na
ruski ravnici so obstali in to so predniki sedanjih Rusov. Tisti pod Uralom in vzhodno
od njega pa so se pred okoli 3500 leti preselili v Iran (Avestijci) oz. Indijo (Arijci), najbrž
zaradi napadov iz Srednje Azije. Del teh ljudi pa se je razširil še bolj proti vzhodu, severno
od Kitajske.
DNK-rodoslovje kaže tudi, Rožanski & Kljosov 2009 [19], da so se med tako imenovanim
»preseljevanjem narodov« pred okoli 1500 leti, ki naj bi potekalo s severa proti jugu in
predvsem z vzhoda proti zahodu, številni predniki Slovencev umikali iz Podonavja na
vzhod in ne obratno! Zadnji tak umik na vzhod in sever čez Karpate je bil ob napadu
Frankov, Karla Velikega na Obre. Tedaj so pobili okoli tretjino prebivalcev, okoli tretjino
so jih razselili po Nemčiji, od preostalih pa jih je veliko pobegnilo preko Karpatov in to
nam sedaj omogoča slediti DNK-rodoslovje. Preostali se niso mogli upreti Madžarom in
ti so si jih podvrgli in postopoma pomadžarili.
V Sloveniji pa so pra-Slovenci preživeli, čeprav so jih močno prizadeli vdori in ropanja
ljudi s haploskupino R1b pred okoli 3500 do 4000 leti. V naslednjih tisočletjih pa so se
pojavljali kot okupatorji in so pustili pri nas sled kot tretja najpogostejša haploskupina.
Drugi Evropejci
Če pogledamo na izvor drugih Evropejcev, se nam kaže naslednja slika:
– Balto-slovanski kompleks je nastal pred okoli 6 do 5 tisoč leti ob zlitju mezolitskih
praprebivalcev tistega področja in na novo prihajajočih praslovenskih poljedelcev.
Kako se je razvijal po tem in kako so nanj vplivali kasnejši vdori, še ni jasno.
– Otoški »Kelti« so pretežno ljudje s haploskupino R1b. Zaenkrat je videti, kot da so od
ostankov ljudi s haploskupinami I in R1a prevzeli indo-evropske značilnosti. Za Kelte
so jih proglasili šele pred nekaj stoletji.
– Germani so nastali na praslovanski osnovi. Pred okoli 4 tisoč leti so živeli severno od
Kitajske in prevzeli nekatere značilnosti takratnih korejskih in kitajskih jezikov, med
drugim kentumske značilnosti. Del njih je ustanovil prvo kitajsko državo in odgnal
ostale na zahod. V zahodni Evropi so se pomešali z »italskimi« in »keltskimi« ljudstvi,
12
bili izgnani v delno praslovensko Skandinavijo, odkoder so vdirali naokoli in osvojili
sedanja ozemlja.
– Za Romane je zaenkrat videti, da so nastali po begu dela poražene vojske »ljudstev izza
morja« na Apeninski polotok, potem ko so si podredili tamkajšnje delno praslovenske
prvotne prebivalce in se kot rimski imperij razširili še drugam po Evropi.
– Grki imajo tudi hamitske prednike. Videti je, da so del njihovih prednikov ostanki
egiptovske vojske, ki so jo premagali Hiksi in ki so jo kot najemnike poslali na Peloponez
Minojci. Po propadu minojske države pa so prevzeli oblast na Peloponezu in jo širili
naokoli.
Vsekakor bo treba nastanek in razvoj naštetih ljudstev še temeljito proučiti, dopuščajoč
drugačna izhodišča, kot pa so jih jezikoslovci in zgodovinarji privzemali do sedaj.
Literatura
1.
P. Jandáček, A. Perdih, A novel view of the origins, development and differentiation of Indo-Europeans,
Zbornik šeste mednarodne konference, Izvor Evropejcev (Proceedings of the sixth international
topical conference, Origin of Europeans), Jutro, Ljubljana 2008, 88-98, http://www.korenine.si/
zborniki/zbornik08/novel_ie_view.pdf
2.
A. Perdih, P. Jandáček, New understanding of Western Eurasia in prehistoric times, Вестник
Академии ДНК-генеалогии, 5(2), 2012, 38-94, http://aklyosov.home.comcast.net/~aklyosov/5-2%20
2012.pdf
3.
D. Zohary, M. Hopf, Domestication of plants in the Old World, Oxford University Press 2004.
4.
C. C.Mann, Dawn of Civilization, Natl. Geogr., June, 2011, 39-59.
5.
L. Clare, B. Weninger, Social and biophysical vulnerability of prehistoric societies to Rapid Climate
Change. Documenta Praehistorica, 37, 2010, 283-292, http://arheologija.ff.uni-lj.si/documenta/
pdf37/37_24.pdf
6.
V. P. Jurkovec, Климатические корреляции. Вестник Российской Академии ДНК-генеалогии
[Proceedings of the Russian Academy of DNA Genealogy] 2010, 3(2): 301–325, http://aklyosov.
home.comcast.net/~aklyosov/3_2_2010.pdf
7.
V. P. Jurkovec, Климатические корреляции (Продолжение).. Вестник Российской Академии
ДНК-генеалогии [Proceedings of the Russian Academy of DNA Genealogy] 2011a, 4(1): 66–80,
http://www.lulu.com/items/volume_69/9968000/9968641/1/print/9968641.pdf
8.
V. P. Jurkovec, И снова открытие Китая. Вестник Российской Академии ДНК-генеалогии
[Proceedings of the Russian Academy of DNA Genealogy] 2011b, 4(3): 591–621, http://www.lulu.
com/items/volume_69/10189000/10189719/1/print/10189719.pdf
9.
V. P. Yurkovets, Сlimatic correlations. Вестник Российской Академии ДНК-генеалогии, 4 (8)
2011c, 1633-1695, http://www.lulu.com/items/volume_71/11105000/11105652/1/print/11105652.pdf
10. A. A. Kljosov, I. L. Rožanski, Архаичная (архантропная в терминах антропологии) линия
гаплогруппы А. Вестник Российской Академии ДНК-генеалогии, 4 (7), 2011, 1495-1502,
http://www.lulu.com/items/volume_70/10916000/10916591/1/print/10916591.pdf
11. A. A. Kljosov, DNA genealogy of the major haplogroups of the male half of mankind. Вестник
Российской Академии ДНК-генеалогии, 4(5), 2011b, 988-1014, http://www.lulu.com/items/
volume_70/10588000/10588664/1/print/10588664.pdf
13
12. A. A. Kljosov, DNA genealogy of the major haplogroups of Y chromosome. (Part 1), Вестник
Российской Академии ДНК-генеалогии, 4 (6) 2011d, 1257-1282, http://www.lulu.com/items/
volume_71/10723000/10723072/2/print/10723072.pdf
13. A. A. Kljosov, ДНК-генеалогия основных гаплогрупп мужской половины человечества
(Часть 2). Вестник Российской Академии ДНК-генеалогии, 4 (7), 2011e, 1367-1494, http://
www.lulu.com/items/volume_70/10916000/10916591/1/print/10916591.pdf
14. J. Skulj, Y-Chromosome frequencies and the implications on the theories relating to the origin and
settlement of Finno-Ugric, proto-Hungarian and Slavic populations, Zbornik pete mednarodne
konference, Izvor Evropejcev (Proceedings of the Fifth international topical conference, Origin of
Europeans), Jutro, Ljubljana 2007, 27-42, http://www.korenine.si/zborniki/zbornik07/skulj07.pdf
15. J. Skulj, J. C. Sharda, S. Sonina, R. Narale, Indo-Aryan and Slavic linguistic and genetic affinities
predate the origin of cereal farming, Zbornik šeste mednarodne konference, Izvor Evropejcev
(Proceedings of the sixth international topical conference, Origin of Europeans), Jutro, Ljubljana,
2008, 5-39, http://www.korenine.si/zborniki/zbornik08/indo_aryan.pdf
16. M. Manfreda-Vakar, D. Vrečko, Slovenija v DNK bazenu sveta, Zbornik osme mednarodne
konference, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 29-51, http://www.korenine.si/zborniki/
zbornik10/vakar_slo_dnk_bazen.pdf
17. A. A. Kljosov, Biological Chemistry as a Foundation of DNA Genealogy: the Emergence of
»Molecular History«, 2011a, Biokhimiya, 76 (5) 636-653. (Biochemistry, Moscow), 517-533.
18. A. A. Kljosov, Haplogroup I. Вестник Российской Академии ДНК-генеалогии, 3(1), 2010a, 96-158.
19. I. L. Rožanski, A. A. Kljosov, Haplogroup R1a1: haplotypes, lineages, history, geography. Вестник
Российской Академии ДНК-генеалогии, 2(6), 2009, 974-1099.
20. A. A. Kljosov, I. L. Rožanski, Haplogroup R1a as the Proto Indo-Europeans and the Legendary
Aryans as Witnessed by the DNA of Their Current Descendants, Advances in Anthropology 2,
2012, 1-13.
21. A. A. Kljosov, 2010b, Migration route of R1b haplogroup to Europe and its populating in Europe.
A critical analysis of Myres et al paper »A Major Y chromosome haplogroup R1b…« (Eur. J. Hum.
Genetics, 26 August 2010). Вестник Российской Академии ДНК-генеалогии, 3(10), 1652-1675,
http://www.lulu.com/items/volume_68/9470000/9470522/1/print/9470522.pdf
22. A. A. Kljosov, Haplotypes of R1b1a2-P312 and related subclades: origin and »ages« of most recent
common ancestors. Вестник Российской Академии ДНК-генеалогии, 4(6), 2011c, 1127-1195,
http://www.lulu.com/items/volume_71/10723000/10723072/2/print/10723072.pdf
23. A. A. Kljosov, Haplogroup R1b as a carrier of Proto-Türkic languages, aka Dene-Caucasian languages, aka Erbin, that is a non-IndoEuropean language in its dynamics during 16,000 to 3,000
years before present. Вестник Российской Академии ДНК-генеалогии, 4(9), 2011g, 1716-1773,
http://aklyosov.home.comcast.net/~aklyosov/Vestnik_4_09.pdf
24. A. A. Kljosov, «Угро-финская» и «южно-балтийская» ветви гаплогруппы N1c1 и их гаплотипы.
Вестник Российской Академии ДНК-генеалогии 4 (8), 2011f,1604-1626, http://www.lulu.com/
items/volume_71/11105000/11105652/1/print/11105652.pdf
25. M. Brodar , Die Kultur aus der Höhle Divje babe 1, Arheološki vestnik, 50, Ljubljana 1999, 9-57.
26. A. A. Kljosov, «Выход современного человечества из Африки» - генетика и ДНК-генеалогия
не согласны. Вестник Российской Академии ДНК-генеалогии y, 4(10), 2011h, 1908-1977,
http://aklyosov.home.comcast.net/~aklyosov/Vestnik_4_10.pdf
14
Povzetek
Najnovejši podatki DNK-rodoslovja kažejo, da so predniki okoli tretjine sedanjih
Slovencev s haploskupino I na Y-kromosomu, živeli v naših krajih že pred najmanj 45.000
leti. Predniki dobre tretjine sedanjih Slovencev s haploskupino R1a so prišli v naše kraje
pred okoli 7.500 do 6.000 leti kot nosilci poljedelstva in se pomešali s prejšnjimi prebivalci.
Predniki okoli petine sedanjih Slovencev s haploskupino R1b pa so prišli v naše kraje najprej
pred okoli 4.000 do 3.500 leti in pomorili veliko staroselcev. Tudi kasneje so prihajali kot
okupatorji. Ljudi s haploskupino N pri nas ni, kar kaže, da se naši predniki niso priselili
sem izza Karpatov šele pred okoli 1.500 leti.
15
Vinko Vodopivec
SESTAVLJENOST
GENETSKIH RAZISKAV
Ključne besede
arheologija, genetika, Y-DNK, mtDNK, mutacije, poselitvena in rodoslovna genetika,
zgodovinska in sedanja genetika, Slovenci, Srbi, Hrvati
Key words
archeology, genetics, Y-DNA, mtDNA mutations, settlement and genealogygenetics, history
and present genetics, Slovenes, Serbs, Croats
Abstract
Complexity of genetic research
Genetics gives some detail about the ancient peoples, their settlement and migration. Insight
into the genetic age groups is given by the assumption of straight-line mutations, which can
be problematic. Mutations are dependent on many factors and stress in the adolescent age
when forming stem cells may have a material impact on the number and size of mutations. It
is the area with the oldest genes from steady theory and this are at the same time the area of
combative Asian nations and denying the impact of stress is not negligible.
Settlement of the world is expected from eastern Africa, but according to a ripe old age finds
in Central and South Asia, could also source out there, as shown the modest genetic links of
Africa and the Middle East. Comparative calculations of aging of these connecting genetic
groups are missing, so the unequivocally ways of actual settlement cannot be done.
Settlement of Europe, in accordance with previous theories shows from east or southeast, but
does not consider the population of the entire Mediterranean region and the possibility of
settlement of Western Europe also or even mainly from Africa via Gibraltar. The exception is
Klyosov, who also takes into account such a possibility, which is supported even with genetic
information in North Africa.
Genetic age calculations interesting for the European genetic groups ending in Y-DNA about
40,000 BP in mtDNA is about 75,000 BP. It is already a significant difference between these
genetic groups, let alone in comparison with the emergence of Homo sapiens, which dates back
to 200,000 years BP. Also the time difference between the Y-DNA and mtDNA oversized and
require comparison based on archeology data, so it could be upgraded with times of mtDNA,
which are more reliable.
Shares of Y-DNA are quite different in certain areas, while the shares of mtDNA are fairly
evenly distributed. Such a difference indicates that men are much traveled and looted the
military expeditions, when women are guarding the house and the majorities stay at home.
For settlements are therefore much more informative data of female descendant presented in
the mtDNA gene groups.
Comparison of genetic groups of Slovenes, Croats and Serbs shows significant differences among
Slovenians, and significant similarities genetic groups of Croats and Serbs with genetic groups
of Belarusians and Ukrainians, which is consistent with historical data on their settlement in
the beginning of the 7th century.
16
Genetski pogled
DNK
DNK je v celičnem jedru v dveh kopijah, ena ima 3.079.843.747 parov nukleotidov in
32.185 genov. Sestavlja jo 44 navadnih kromosomov, katerih polovico dobimo od očeta
in polovico od matere, saj imata jajčece in semenčica le en izvod navadnih kromosomov.
Posebnost sta spolna kromosoma X in Y. Ženske celice imajo dva X kromosoma, moške
pa enega X in Y. Jajčece ima le en X kromosom, semenčica pa ima le po en X ali le Y
kromosom. Semenčica določa spol, saj pri združitvi nastane ženska skupina XX ali moška
skupina XY, zato se Y kromosom deduje le po moški liniji.
Genska zamenjava med kromosomoma X in Y je škodljiva in ni mogoča, razen v
majhnih predelih, ki predstavljajo okoli 5 % dolžine Y kromosoma, ki je bolj priti koncu
kromosoma. Ker se Y kromosom podeduje le po moški črti je primeren za vpogled v
preteklost, saj nosi vse pretekle Y mutacije. Pri ljudeh je kromosom Y sestavljen iz 454
genov in 57.741.652 baznih parov, ki so osnovni gradniki DNK. To pomeni, da predstavlja
57.741.652 / 3.079.843.747 = 1, 87 % celotne DNK v celici moškega. Y kromosom ima manjšo
raznolikost kot navadni kromosomi, zato je natančnost preiskav manjša le okoli 99 % v
primerjavi z veliko raznolikostjo ostale jedrne DNK z natančnostjo preiskav 99,9999 % [1].
Navadni kromosom je prikazan na sliki 1.
Slika 1: navadni kromosom [2]
mtDNK
Običajna celica vsebuje 500 in več mitohondrijev, ki imajo od 2 do 10 mtDNK kopij
dvoverižnega genskega kolobarja, zato imajo celice okoli 1000 do 10.000 mtDNK kopij.
Verigi DNK se razlikujeta glede na prisotne nukleotide: ena od verig, imenovana težka
veriga, je bogata z deoksigvanozin monofosfati in nosi zapis za 28 genov, druga veriga,
17
imenova lahka veriga, pa je bogata z deoksicitidin monofosfati in nosi zapis za 9 genov.
Jajčece ima 100.000 do 1.000.000 kopij, semenčica pa le od 100 do 1000 kopij. Pri človeku
ima mtDNK 16.569 baznih parov, ki skupno nosijo zapis za 37 genov. Genski zapis se deduje
na vse potomce, ohrani pa le po materini strani, saj se ob oploditvi moški del mtDNK uniči.
Novejše raziskave pa kažejo, da se tudi moški del ohrani, vendar pri razmerju 1/1000 le
redko lahko prevlada. Zaradi kratkosti genskega zapisa je zanesljivost preiskav podobna
kot pri Y kromosomu, to je okoli 99 % [1].
Pomembnejši genetski deli
Kromosom je podolgovata dvovijačna molekula, ki nosi gene kot nosilce dednosti.
Gen je del DNK na kromosomu in je osnovna enota dednosti.
Haplotip je skupina alelov na istem kromosomu, ki so zelo blizu drug drugega.
Alel je večkrat ponovljena oblika skupine nukleotidov STR na določenem lokusu (mestu).
STR (short tandem repeat) – kratke parne ponovitve so ponavljajoča se zaporedja
sestavnih delov DNK – nukleotidov.
Nukleotid je osnovna enota s katerimi je zapisan gen. Posamezna enota je sestavljena
iz fosfatne skupine, pentoze (sladkor z petimi ogljiki v obroču) ter dušikove baze. Med
posameznimi nukleotidi so si različne le dušikove baze. V človeški DNK so štiri različne
dušikove baze in posledično štirje različni nukleotidi: citozin (C), gvanin (G), timin (T)
in adenozin (A).
Alel
Prikaz alelov navadnih kromosomov je prikazan na sliki 2.
Slika 2: Aleli navadnih kromosomov, STR je AATG [1]
Mejoza
Po oploditvi se homologni kromosomi rekombinirajo, izjema je Y kromosom, ki se
lahko rekombinira z X kromosomom le na dveh majhnih psevdoavtosomalnih območjih,
zato se prenaša v ostalem delu v identični obliki iz očeta na sina [1]. Prikaz mejoze - začetne
delitve oplojenega jajčeca je razviden iz slike 3.
18
Slika 3: Mejoza s prikazom rekombinacije homolognih kromosomov [3]
Mutacije
Mutacije so spremembe zgradbe in količine DNK. Dedne mutacije so trajne dedne
spremembe genoma, ki jih povzročijo različni dejavniki, ki so lahko kemijski - vplivi spojin
in elementov, fizikalni - različna sevanja, biološki – virusi itd.
Genske mutacije nastanejo zaradi sprememb v zgradbi gena, nukleotidi, ki ga sestavljajo,
se lahko zamenjajo, kakšen lahko izpade oziroma se vrine v verigo nukleotidov.
Kromosomske mutacije nastanejo največkrat pri delitvi celic. Kromosom se lahko pri
ločevanju in podvojitvi pretrga na dveh koncih in izpade srednji del, dela se pa ponovno
zlepita in tvorita krajši kromosom. Pogosto se izpadli del kromosoma prilepi na drug
kromosom ali pa se pretrgani kromosomi spojijo v napačnem zaporedju. Konci kromosoma
so oblikovani različno in se izpadli deli ne morejo prilepiti h koncu kromosoma. Različne
mutacije so prikazane na sliki 4.
Slika 4: Različne vrste mutacije [4]
Genske mutacije se pojavljajo na dva načina, lahko so podedovane od staršev ali
pridobljene v življenju posameznika. Mutacije, ki se prenašajo s staršev na otroka, so dedne
19
mutacije, saj so prisotne v jajčecih in semenčicah. Nove mutacije so tiste, ki se pojavijo ob
ali takoj po oploditvi. Te mutacije so prisotne vse življenje. Mutacija lahko nastane tudi v
eni sami celici v zgodnjem zarodku. Ko se vse celice delijo v času rasti in razvoja, bo imela
oseba nekaj celic z mutacijo in nekaj celic brez nje.
Pridobljene mutacije se pojavljajo v DNK posamezne celice v določenem času med
človekovim življenjem. Te spremembe lahko povzročijo okoljski dejavniki, kot so ultravijolično
sevanje sonca itd, ali pa gre za napako v DNK med delitvijo celic. Pridobljene mutacije
celic, ki niso semenčice ali jajčeca, se ne prenašajo na potomstvo.
Nekatere genske spremembe so zelo redke, druge pa so pogoste. Genske spremembe,
ki se pojavijo pri več kot 1 odstotku prebivalstva se imenujejo polimorfizmi. Pogoste so
dovolj, da se štejejo za normalno spremembo v DNK. Polimorfizmi so vzrok za veliko
normalnih razlik med ljudmi, kot so barva oči, barva las in krvna skupina. Čeprav jih je
veliko polimorfizmi nimajo negativnih učinkov na zdravje osebe, lahko pa nekatere od
teh sprememb vplivajo na tveganje za nastanek nekaterih bolezni [5].
Dedne mutacije
Dedne mutacije so že v DNK spolnih celic. Če spolne celice vsebujejo mutacije,
združitev ustvari potomstvo, ki bo mutacije preneslo na vse telesne celice. Kljub temu, da se
napake pojavljajo v DNK ves čas, še posebej med delitvijo kromosomov, ima celica izjemno
sposobnost, da jih popravi. Če pa se sposobnosti za popravilo DNK preveč zmanjša, se
mutacije prenesejo na prihodnje celice, kar lahko povzroči razne bolezni. Ti dve možnosti
mutacij sta prikazani na slikah 5 in 6.
Slika 5: Oploditvene mutacije [6]
Mitohondrijske mutacije
Slika 6: Pridobljene mutacije [6]
Mitohondrijsko DNK si lahko predstavljamo kot ovalni kromosom, ki je v mitohondrijih,
ki so odgovorni za pretvorbo energije iz hranilnih snovi v obliko uporabno za celice. V
enem mitohondriju je od 2 do 10 kopij mtDNK. V mitohondriju je sicer tudi prisoten DNK
popravljalni mehanizem, vendar je veliko manj učinkovit v primerjavi s tistim v celičnem
jedru, zato so mtDNK mutacije pogostejše. Zaradi manj učinkovitega popravljalnega
20
mehanizma je možen pojav različnosti mtDNK tako med različnimi celicami, kot v samih
celicah, kjer so lahko mitohondriji gensko različni in celo v samih mitohondrijih so lahko
različni zapisi mtDNK. Prav ta možnost sčasoma omogoča genske dedne mutacije, ki bi
bile pri tako številnih kopijah, brez te možnosti nemogoče.
Problem dednih mt mutacij je zapleten, saj veliko število kopij v jajčecu onemogoča
prenos slučajnih mutacij na potomstvo. Mutacije so praviloma škodljive in povzroče hitro
ali počasno smrt celice, nekatere so srednje in njihov vpliv na celici ni opazen, nekatere pa
občuti celica kot dobre in jih vzpodbuja pri delitvi in te lažje prevladajo nad nemutiranimi
kopijami.
Kopije mtDNK so v posameznih mitohondrijih in v enem se lahko pojavi mutacija,
ki ostane in s podvajanjem sčasoma prevlada in se z večinskim številom mitohondrijev
lahko prenese tudi na potomstvo.
Mitohondrijska DNK se deduje samo po materini strani ne glede na spol potomca, saj
so mitohondriji semenčic očeta po oploditvi uničeni, oziroma zaradi izrazite manjšine ne
morejo prevladati. Zaradi načina dedovanja ter večje stopnje mutacij je mtDNK nepogrešljiva
pri ugotavljanju sorodstvenih vezi po materini liniji za več generacij nazaj. Ko govorimo
o genetskem vzorcu mtDNK, so mišljene samo mutacije v območju »Control Region« in
ne v celem mitohondriju, glej sliko mitohondrijske DNK, ki je prikazana na sliki 7 [7].
Slika 7: Mitohondrijska ovalna DNK [7]
Različnost mutacij
Dedne mutacije so lahko koristne, srednje ali škodljive. Zadnje se praviloma izločijo
že med nosečnostjo s spontanim splavom, ali kasneje z različno prizadetostjo, ki iz raznih
21
razlogov največkrat zmanjšuje ali celo onemogoča potomstvo. Gre za tako imenovano ozko
grlo, ki spušča ali podpira le osebe z boljšimi dednimi lastnostmi.
Časovna ura
Preiskave genskih skupin omogočajo vpogled v zgodovino, saj genski zapis nosi vse
pretekle dedne genske spremembe. Za ocenjevanje so možni različni pristopi, ki imajo svoje
zakonitosti, predpostavke ter znane in neznane napake. Najprej se je pojavila poselitvena
genetika, ki pa jo že zamenjuje rodoslovna genetika.
Poselitvena genetika
Poselitvena genetika ugotavlja delež posameznega haplotipa na posameznih območjih
in sklepa, da je pri največji gostoti verjetno tudi starost tega haplotipa največja. Osnovna
predpostavka je, da je rast prebivalstva krajevno in časovno enakomerna, kar je vprašljivo
tako iz gospodarskih razlogov: nabiralništvo, pašništvo, poljedelstvo; vremenskih pogojev:
ledene dobe, močnejše ohladitve, sušno ali deževno obdobje; okolje: miroljubno, napadalno,
roparsko, ubijalsko itd. Predpostavk je veliko, zato poselitvena genetika daje manj zanesljive
podatke, čim bolj se spreminjajo navedeni pogoji, ki se najbolj spreminjajo po času, zato
daje manj zanesljive vpoglede z večanjem starostnega obdobja.
Pri mlajših prostorskih širitvah posamezne genske spremembe pa je zelo zanesljiva,
saj z največjo pogostostjo podaja območja, kjer se je zgodila genetska sprememba in njeno
širitev, ki je razvidna iz padcev pogostosti [8].
Rodoslovna genetika
Rodoslovna genetika je za mlajša obdobja manj zanesljiva, saj se časovno bližji pogoji
hitro spreminjajo, bistveno bolj zanesljiva pa je za daljši vpogled v zgodovino, saj računa
starost glede na število mutacij, ob predpostavki povprečne dobe pojava posamezne mutacije.
Tudi tu so odprta mnoga vprašanja, na katera bodo morali genetiki najti ustrezne odgovore
in jih pri svojih predpostavkah in računih upoštevati. To so predvsem različne vrste mutacij:
velike, majhne, neopazne, vzvratne; okolje; poljedelsko, miroljubno, poseljeno, selitveno,
napadalno, ubijalsko; različnost haplotipov: enakomernejši, sestavljenejši; časovno merilo:
enakomerno ali padajoče itd.
Različnost Y in mt časov
Časi predvidenih nastankov Y in mt mutacij so tako različni, da terjajo smiselno
uskladitev, saj so časi mt mutacij bistveno enakomernejši in starejši. Sedanji podatki kažejo,
da so se najprej selile ženske in tisočletja za njimi šele moški, kar seveda ne vzdrži trezne
presoje. Res je, da so bili moški bolj gibljivi kot krošnjarji, trgovci, prevozniki, bojevniki
itd, medtem ko so ženske čuvale dom in otroke, vendar gre pri tem za razpršenost, ne pa
za starost posameznih genskih skupin.
Način mt genske mutacije je bistveno bolj neodvisen od različnih pogojev in zato
nudi zanesljivejšo osnovo za zgodovinski pogled. Ko bodo podani zanesljivejši podatki
za starosti mt genskih skupin, bo to dobra osnova za umerjanje starosti Y genskih skupin
tako, kot so arheološki podatki o starosti kosti dobra osnova za umerjanje mtDNK starosti.
22
Atomska časovna ura
Atomska časovna ura je bila potrebna umeritve, saj se je žarčenje spreminjalo in
je bilo v preteklosti manjše, zato je ura kazala napačno in so bile raziskovane stvari v
resnici starejše. Prav tako je treba umeriti časovno pojavljanje zlasti Y-DNK genskih
skupin in poiskati morebitne spremembe, ki so vplivale na pogostost mutacij. V
zadnjem obdobju je taka sprememba skrita v moških hlačah, ki omogočajo stalnost
temperature in s povečano temperaturo modov za 10 do 150 C lahko nudijo pogoje
hitrejših mutacij v semenčicah. Tako stanje lahko grobo ocenimo na zadnji tisočletji.
Starejša ura torej lahko kaže različno in to z daljšimi dobami Y mutacij. Verjetna je
tudi razlika med Y-DNK in mtDNK, saj višjo temperaturo zagotavlja že ustroj ženskega
telesa s položajem jajčnikov.
Spreminjajo se tudi okoljski pogoji, zlasti je škodljiva množična uporaba petro-plastike,
ki povzroča številne hormonske težave in lahko vpliva tudi na genske spremembe. Tudi
prevelika uporaba kemičnih pripravkov z dolgo dobo razgradnje, za preprečevanje
škodljivih plesni in zajedavcev, ima mnogovrstne škodljive učinke na človeka in tudi
na njegove razmnoževalne organe. Rastne hormone, ki se uporabljajo ne samo v
pridelavi mesa, ampak tudi zelenjave, uživamo in s tem vzpodbujamo nenaravno rast.
»Sodobna civilizacija ustvarja kemikalije, ki v naravi niso nikoli obstajale. Mnoge so
estrogenomimetiki« [9].
Časi, ki jih za različno stare najdbe Homo sapiens sapiensa podaja arheologija so za mlajša
obdobja večji od časovnih predvidevanj nekaterih genetikov. Časi pojavljanja posameznih
mutacij, ali časi do skupnega prednika, so v Evropi bistveno kasnejši, oziroma krajši kot v
predvideno izvirnih območjih. Ker gredo razlike v desettisoče let je smiselno uskladiti dosedanje
časovno pojavljanje, ki temelji na predpostavljeni povprečni dobi posamezne mutacije, s
časovnimi razporeditvami drugih znanstvenih področij, predvsem arheologije. Potrditev
starostnih genskih izračunov je možna preko analiz okostij, kjer pa je zaradi nepopolnih
podatkov treba preučiti tudi delne podatke, kar pa lahko store le izkušeni raziskovalci.
Take primerjave bodo podale točnejša predvidevanja glede časa in pogostosti posameznih
vrst mutacij in s tem boljše osnove za izračun časov pojavljanja določenih genskih skupin.
Časi mutacij
Genetski
Mutacijska stopnja kromosoma Y je zelo nizka 1,9-5,4x10-9na nukleotid/leto. Mutacijska
stopnja mtDNK je nekoliko višja in je okoli 3,5x10-8na nukleotid/leto [1]. Razmerje med
povprečnimi časi mutacij nukleotidov v Y kromosomu in mtDNK je okoli 1 proti 10, zato
so mutacije mtDNK, glede na nukleotid, 10 krat pogostejše.
Zgodovinski
Za Y-DNK se predpostavlja ena dedna mutacija na 10 lokusih v 1250 letih, za mtDNK
pa je predpostavljena ena dedna mutacija v 20.000 letih na 400 lokusih [10].
Popravek časovne ure
Časi nastanka mtDNK in Y-DNK genskih skupin so na posameznih območjih bistveno
različni, kar ni logično, saj se niso naselile le ženske in so moški prišli šele tisočletja za
23
njimi. Praviloma so šli naprej moški in ko so ugotovili ustreznost pogojev ali celo uredili
življenjski prostor so za seboj pritegnili tudi ženske. Medtem ko so nastanki mtDNK
genskih skupin precej enotni, pa je pri Y-DNK čas nastanka bistveno različen. Treba je
poiskati vzrok, zakaj nastopi ta različnost.
Razlika med mtDNK in Y-DNK je dvojna: velikost kromosoma Y je po številu genov
več kot desetkratna 454/37 = 12,27, pri osnovnih parih pa je mnogokratna 57.741.652/16569
= 3485. Razmerja kažejo, da je možnost mutacij pri Y kromosomu mnogo večja. Druga
razlika je pri številu kopij, saj je v semenčici prisoten le en izvoda Y kromosoma, pri jajčecu
pa okoli 100.000 do 1.000.000 kopij mt DNK. Razmerje kaže, da je tudi po številu kopij
bistveno večja verjetnost mutacij na Y kromosomu, čeprav je popravljalni ukrep pri Y
mutacijah boljši kot pri mt mutacijah.
Napačni časi
Mutacije, ki so prenosljive na potomce praviloma povzročajo delitve celic iz katerih
se bodo razvile spolne celice, te pa so v modih in jajčnikih. Mutacije so odvisne od načina
delitve, ki je pri Y kromosomu zahtevnejša kot pri mt ovalu, in od različnosti sestavnih
delov. Ker je najbolj neuravnotežen čas nastanka Y mutacij so za presojo hitrosti Y mutacij
pomembne prav različnosti genskih zapisov. Različnost zapisa ima lahko bistveno vlogo:
čim večja je različnost genskega zapisa, tem večja je lahko mutacijska sprememba pri istem
fizičnem obsegu mutacije. To pomeni, da so mlajše genske skupine, ki so bolj raznolične, ob
istih pogojih, lahko podvržene večjim in s tem prividno hitrejšim genskim spremembam.
Prav tako imajo lahko tudi območja z veliko gensko raznolikostjo, pri večjih zamenjavah
skupin nukleotidov, ob istih fizičnih spremembah, večje mutacijske spremembe.
Dokaz za to so sedaj predpostavljene starosti genske skupine R1b, ki naj bi nastala v
zahodni Aziji in naj bi se selila v Evropo bistveno kasneje in tu je nelogičnost naselitve
te skupine. Ker padajo časi naselitve od vzhoda proti zahodu, bi se morali seliti naprej
vedno le ljudje s prividno mlajšimi mutacijami ali z manjšo pestrostjo, kar pa ni logično
in ni skladno s temeljnim načelom poljubnosti. To neskladje je razvidno že pri normalnem
širjenju prebivalstva, pri selitvah v stilu preseljevanja narodov ali celo vojaških pohodih,
ki se prav tej genski skupini običajno predpostavlja, pa bi morale biti genske skupine
starostno skoraj izenačene.
Podobno je tudi pri drugih genskih skupinah Y kromosoma, pa tudi pri mt ovalu,
čeprav so tu razlike precej manjše. Sedanji časi bodo morali doživeti korenite spremembe,
še posebej pri Y kromosomu in lahko bi bila genska skupina R1b starejša na zahodu, kot
pa na vzhodu. To pa je prav podatek, ki ga zagovarja poselitvena genetika.
Podatki za starost R1b genske skupine so: R1b okoli 20.000 v srednji Aziji – Altaj, R1b1
prav tam okoli 16.000, Rusija 6,800, Kavkaz 6.000, Bližnji vzhod 5.300, Pirenejski polotok
4.800, Francija 4.200 [11-12].
To naj bi kazalo širitev nosilcev te genske skupine padajoče od 16.000 do 4.000 PS
na razdalji Altaj – Kavkaz 3.000 km v 10.000 letih ali 0,3 km/leto in na razdalji 4.500
km Kavkaz – Pirenejski polotok v 2.200 letih ali 2 km/leto. Primerjava hitrosti širjenja
nista primerljivi, zlasti, ker se pri prvi predpostavlja nomadska pašniška ljudstva, pri
24
drugi pa poljedelska. V obdobju druge predvidene širitve proti zahodu je zaradi izjemno
poslabšanih vremenskih razmer z ohladitvami, prevladovala selitev proti jugu in ne
proti zahodu. To izdatno potrjuje prav razporeditev genske skupine R1b na zahodu in
R1a na vzhodu.
Reševanje neskladja
Reševanje tega neskladja se skuša utemeljiti z bojevitostjo posameznih ljudstev, ki naj bi
pri svojih pohodih uničila tam živeče prebivalce. Sam nisem pristaš genocidnih iztrebljanj
s strani roparskih ljudstev, saj roparji potrebujejo prebivalce, ki kaj imajo, iztrebljanje pa
jim ne prinaša plena. Seveda so ropanja naletela tudi na odpore, ki so bili verjetno krvavo
zadušeni, glede popolnega opustošenja pa so boljši vzroki, kot so nalezljive bolezni, suše,
povodnji, prevzem znanja od nasprotnikov in podobni dogodki.
Problem odselitve
Ko se manjši del pripadnikov neke haploskupine naseli daleč od izvora te skupine, so
največkrat gensko dokaj homogeni in nimajo take heterogenosti, kot jo je imela prvotna
širša skupnost. Ta homogenost se lahko odraža tudi v tej haploskupini in ko se ugotavlja
njihovo starost se zdi, da so začele mutacije nastajati šele po priselitvi. Tako se s povprečno
dobo mutacij ugotovi le navidezna starost na tistem območju. Pravo starost se lahko določi
šele s primerjavo navidezne starosti, na vseh območjih kamor so se preselili pripadniki te
haploskupine, s starostjo izvirnega območja.
Taka razlaga je dobra glede na splošno homogenost, ne pa za homogenost pretežnega
haplotipa opazovane skupine, saj je verjetnost njegove večje homogenosti bistveno manjša.
Tu je bistvena razlika med populacijsko in rodoslovno genetiko, ki imata verjetno vsaka
po svoje prav in to neskladje še ni zadovoljivo razrešeno.
Število ljudi
Pri umestitvi posameznih haploskupin se mora upoštevati tudi število ljudi na
preiskovanem območju. Število ljudi je bilo v preteklosti dokaj enakomerno, v zadnjem času
pa izjemno hitro narašča in že presega 7 milijard. Bistveno za razumevanje zgodovinskih
razmer, je poleg podnebja, ki nudi zunanje okolje, načina prehranjevanja od nabiralništva in
lova do pašništva in poljedelstva, razvitosti kulture in obrtništva, ki predstavlja sposobnost
tedanjih naseljencev, predvsem število prebivalcev. Naraščanja števila prebivalcev obravnavajo
različni avtorji, razlike pa so relativno majhne, tako da lahko kot zelo verjetno osvojimo
naslednje število vseh prebivalcev po času, ki je podano na sliki 8.
– Razvidni so štirje časovni deli: nezajeti del od 200.000 do 10.000 PS s možnim
enakomernim porastom od ene 20 članske družine do 4 miljonov, stari del od 10.000 do
5.000 PS z dokaj enakomernim prebivalstvom 4 do 5 miljonov in ničelno stopnjo rasti,
dokaj enakomeren dvig od 5.000 do 1.700 PS od 5 do 500 miljonov s porastom 0,07 %
in močan porast od 1,700 do danes od 500 miljonov na 7 milijard z letnim prirastom
1,07 %.
– Seveda so to le povprečne stopnje, ki so bile zaradi občasnih izjemno slabih vremenskih
razmer in posledično bistvenega zmanjšanja prebivalstva lahko nekajkrat večje.
25
Slika 8: Število svetovnih prebivalcev po času [13]
– Povečana rast v zadnjem času ni enakomerna, saj nekatera področja ne povečujejo rasti,
nekatera le malo, nekatera pa imajo izjemno hitro rast prebivalcev. Vzhodna Evropa
stagnira, Kitajska, Severna Amerika in Zahodna Evropa imajo majhno rast, Srednja
in Južna Amerika, Avstralija, Bližnji vzhod, Indija in Indonezija imajo rast okoli 1%,
največji porast pa je v Afriki, kar od 2 do 3 % letno.
Glavna časovna obdobja
Mutacijske stopnje glede na nukleotid/leto so večidel enake, razen možne razlike Y
mutacij v obdobju moških hlač. Število mutacij pa je tekom časa odvisno od števila ljudi
in lahko osvojimo več značilnih časovnih obdobij, glej sliko 8:
–– Prastaro obdobje, kjer prebivalstvo v povprečju raste od ene družine do 2 miljonov
dokaj enakomerno v dobi od 200.000 do 100.000 PS; stopnja rodnosti je sicer visoka,
prebivalstvo pa zaradi umrljivosti raste počasneje, čas rodov pa je okoli 20 let. Za
dednost so pomembni le preživeli, zato je povprečno stanje prebivalstva okoli 1 miljona.
Faktor prebivalcev je 1.
– Staro obdobje od 100.000 do 5.000 PS, kjer prebivalstvo raste povprečno dokaj
enakomerno od 2 do 5 miljonov; zaradi občasnih izjemno slabih vremenskih obdobij
se je število ljudi bistveno zmanjšalo; stopnja rodnosti je sicer visoka, prebivalstvo pa
raste počasneje; čas rodov pa je okoli 20 let. Povprečno stanje prebivalstva je okoli 3,5
miljona. Faktor prebivalcev je 3,5.
– Srednje obdobje, kjer je prebivalstvo raslo s skoraj enakomerno rastjo 0,07 % letno, od
5 miljonov do 500 miljonov v dobi od 5.000 PS do 1.700; rast ni bila povsod enaka, saj
se je v Evropi po tretjem tisočletju PS zaradi bistveno poslabšanih življenjskih razmer
število ljudi celo zmanjšalo, kasneje pa zopet povečevalo; čas rodov je bil okoli 20 let.
26
Povprečno stanje prebivalstva je okoli 50 miljonov. Faktor prebivalcev je 50.
– Novo obdobje, kjer je prebivalstvo raslo bistveno hitreje s povprečno stopnjo rasti 1,07
% letno, od 500 miljonov na 7 milijard v dobi od 1.700 do danes; tudi tu so razlike
med območji in obdobji, ki bi jih bilo treba upoštevati; tu nastopi tudi razlika med Y
in mt genskimi mutacijami zaradi moških hlač, saj so v preteklosti hitrosti mutacij
Y manjše, v tem obdobju pa so povečane; čas rodov pa je od 20 do 30 let odvisno od
območja visoke, srednje in nizke rasti prebivalcev. Povprečno stanje prebivalstva okoli
1,5 milijard. Faktor prebivalcev je okoli 1.500.
Zgodovinsko gledano je treba zadnje obdobje izločiti, srednje obdobje pa ustrezno
prilagoditi ali razdeliti na manjša obdobja na primer: od 5.000 do 1.000 PS s povprečnim
prebivalstvom 20 miljonov in faktorjem prebivalcev 20, ter od 1.000 PS do 1700 s povprečnim
prebivalstvom 200 miljonov in faktorjem prebivalcev 200.
Število prebivalcev vpliva le na obseg mutacij, na časovno pojavljanje pa vpliva posredno
ob upoštevanju časa rodov in drugih pogojev.
Ruska študija
Študija primerja različne teorije glede hitrosti povprečnih mutacij v preteklosti in
zagovarja enakomerno hitrost v primerjavi z logaritmično padajočo hitrostjo. Opisuje
različne poskuse izračunov za vpogled v časovno pojavljanje haplotipov, ki pa se niso
potrdili v realnosti. Ugotavlja, da raziskave razmerja mutacij oče – sin ne bi dala ustreznih
izidov tudi pri zelo velikem obsegu podatkov. Študija zajema tudi nekatere znane rodovnike
z večjim številom rodov in primerja tako mutacije kot število možnih rodov.
Poleg različnih mutacij po obsegu in vsebini, opisuje tudi možnosti ničelnih mutacij,
ki ne povzroče sprememb in vzvratnih mutacij, ki mlajše mutacije spremene v starejše.
Podaja hitrost mutacij različnih in različno obsežnih alelov, kjer se izkaže, da so nekateri
hitreje, drugi pa počasneje spremenljivi [14].
Študija odpira mnogo vprašanj, predvsem glede povprečne stopnje mutacij in uporabe
sedanjih podatkov za vpogled v preteklost ter nanje tudi delno odgovarja; ne podaja pa
obrazložitve bistvenih neskladij med razširjanjem praviloma le mlajših Y mutacij in ne
ugotavlja vzrokov bistvenih razlik v primerjavi časov Y in mt mutacij.
Islandska študija
Študija mtDNK podaja izsledke rodovnika od leta 1560 po materini strani za 15 rodov,
kjer je ugotovljena generacija okoli 30 let, kar se sklada tudi z nekaterimi študijami v
nasprotju z nekaterimi drugimi, ki ugotavljajo le 20 let na generacijo. Stopnja ugotovljenih
mutacij je 0,0043 na generacijo ali 0,32 mutacije/lokacijo/milijon let in je nižja od drugih
rodovnih študij, ki ugotavljajo stopnjo od 2,5 do 0,46, a je še vedno bistveno večja kot pri
filogenetskih študijah, ki mt mutacijsko stopnjo ocenjujejo v desetkratnem razponu od
0.025 do 0.26 mutacije/lokacijo/milijon let [15].
Študija podaja primerjave in kaže na različnost posameznih primerjav in izračunov ter
s tem odpira vprašanja o ustreznosti sedanjih podatkov za izračune v preteklosti. Ker so mt
mutacije manj odvisne od zunanjih vplivov kot Y mutacije zaslužijo posebno pozornost in
razjasnjenje vpogleda v preteklost. Praviloma so pomembne le tri spremenljivke, ki vplivajo
27
na te izračune: rodnost, ki z večjim številom otrok veča tudi število genetskih sprememb;
povprečna doba rodov, ki ima podoben časovni učinek ter velikost mutacijskih sprememb.
Celovita presoja
Pri nastanku starejših genskih skupin je treba upoštevati podatke vseh znanstvenih
področij, saj je treba izhajati od začetka pojava modernega človeka in njegove razširitve
po svetu. Tu genetiki pomaga predvsem arheologija, ki dokaj zanesljivo ugotavlja starosti
posameznih najdb človeških kosti in izsledke genskih preiskav teh kosti je treba vzporejati
z ugotovljeno starostjo teh najdb.
Ločevati je treba prvotno poselitev, ki jo je pogojevala prosta zemlja in kasnejše
utesnitve pri večji obljudenosti. Upoštevati je treba vremenske pogoje, zlasti v zadnjih
ledenih dobah, ki so omejevale severnejše poselitve. Skozi zgodovino so se spreminjali
načini prehranjevanja, ki si slede od nabiralništva, lova in pašništva do poljedeljstva.
Prav načini prehranjevanja omogočajo oceno rasti prebivalstva, ki je bila s pašništvom in
zlasti s poljedeljstvom bistveno povečana. Treba je upoštevati načine življenja posameznih
rodov, saj so poljedelska ljudstva vezana na obdelovalno zemljo in so bila bistveno manj
gibljiva kot plenilska. Nekatera nomadska ljudstva pa imajo svoje značilnosti in še danes
niso stalno naseljena.
Mutacije nastanejo praviloma v rodnih celicah in so odvisne tudi od načina življenja, ki
na območjih bojevitih ljudstev poraja stalne stresne pogoje, ki imajo lahko precejšen vpliv
prav na najobčutljivejši del človeka, na njegove zarodne celice. Največja možnost mutacij
zaradi stresa je bila prav na območju osrednje Azije, ki je bila znana po bojevitih ljudstvih,
kjer je tudi največja pestrost in predvidena največja starost genskih skupin, medtem ko je
bila poljedelska Evropa enovitejša in prividno mlajša.
Časovne ure Y in mt haplotipov se še vedno odprte in so predmet obsežnih razprav.
Časi mt mutacij so bistveno zanesljivejši od Y mutacij in najprej bi morali dobiti ustrezno
merilo za vpogled mt mutacij v daljno preteklost, do pojava sodobnega človeka do okoli
200.000 let. Šele na tej osnovi so možne presoje teorij o pojavljanju posameznih Y mutacij,
oziroma Y genskih skupin, saj morajo biti starosti usklajene.
Upoštevati je treba različnost mutacij, ki lahko: ne povzročajo sprememb, povzročajo
majhne spremembe, velike spremembe in celo vzvratne spremembe. Bistvene so lahko tudi
različnosti sprememb haplotipov pri istem fizičnem obsegu posamezne mutacije.
Upoštevati je treba tudi spremenljivost različnih novejših pogojev za nastanek mutacij
v preteklosti: moške hlače, kemični kmetijski pripravki, petroplastika, hormoni, zdravila,
različni dodatki pripravljeni ali konzervirani hrani itd.
Razširjanje genskih skupin iz starejših območij praviloma proti mlajšim območjem
ni skladno z dejanskimi poselitvami, zato je treba poiskati vzroke za napačnost nekaterih
predpostavk glede starosti posameznih genskih skupin. Gre za navidezne starosti ob
upoštevanju povprečne dobe mutacij, ki jih je treba uskladiti s predpostavljenim izvirnim
območjem.
Pomembno je število prebivalcev na posameznih opazovanih območjih in obdobjih
ter porast tamkajšnjega prebivalstva, saj večje število prebivalcev daje več mutacij, večje
število rodov pa večjo časovno pogostost mutacij.
28
Šele celovito upoštevanje navedenih in drugih možnih vidikov, bo bolje osvetlilo
dosedanja razhajanja v teoretičnih predpostavkah in praktičnih izračunih, glede pojavljanja
posameznih genskih skupin v preteklosti.
Zaključki
Za časovno umestitev posameznih genskih skupin je pomembnejša analiza mt-mutacij,
saj razen v mlajšem obdobju prevladuje enaka starost rodov, zaradi mnogih kopij pa je
zelo majhna verjetnost ohranitve večjih mutacijskih sprememb. Smiselna je časovna
enakomernost mutacij, ki pa je ocenjena v desetkratnem razponu od 0.025 do 0.26 mutacije
ali v povprečju 0,142/lokacijo/milijon let [15]. Glede na arheološke [16-18], jezikovne [1928] in genetske podatke [29-30] in njihovo celovito presojo [31], ocenjujem mt genetske
izračune kot premlade in stopnjo mt mutacij bližje manjši vrednosti, to je okoli 0,05
mutacije/lokacijo/milijon let.
Časovno umestitev Y haplotipov je treba uskladiti s časi mt haplotipov in upoštevati
različnost mutacij v odvisnosti od različnosti haplotipov na posameznih območjih in
miroljubno ali bojevito naravo tamkajšnjih ljudstev.
Zgodovinska genetika
kazalci mtDNK
Zanimive so primerjave genskih skupin mtDNK v kosteh in zobeh davnih prebivalcev,
ki lahko nakažejo nekatere genetske mejnike [32].
Opozarjam na razlike v številih obravnavanih okostij v navedenih tabelah in v spremnem
besedilu, ki pa za našo primerjavo niso bistvene, zato oboje uskladim in ohranjam čim
manj spremenjeno.
Neolitik in Kalkolitik nista ločena, zato sem upošteval število primerov v tabelah, kar
pa se ne pokriva z navedenimi pokrajinami in s starostjo najdb.
Pri različnih možnostih genskih opredelitev upoštevam le eno in praviloma prvo
navedeno, negotovih izidov pa ne upoštevam.
Middle/Upper Paleolithic mtDNA
Countries: Russia – 2: 1x U2, Germany – 2: 2x U, Spain – 2: 1x U, RO, Italy – 2: 1x N, RO
Period/Haplogroup
N R0/HV H V J T U (U2) (U3) (U4) (U5) K I W X Other
Paleolithic mtDNA, 7
1
2
0 0 0 0 4
(1)
(0)
(0)
(0)
0 0 0 0
0
– V najstarejšem obdobju ob dokaj uravnoteženi razporeditvi najdišč izstopa genska
skupina U.
Mesolithic mtDNA
Countries: Russia – 3: 1x U5a, U5a1, U5b, Lithuania – 4: 3x U5b2, 1x U4, Poland – 3:
2x U5b1, 1x U5a, Germany – 4: 2x U4, 1x U5a2a, U5b2, Sweden – 17: 6x U5, 8x U4, 1x V,
K, T, Luxembourg – 1: 1x U5a, England – 1: 1x U5, Portugal – 8: 4x H, 2x U, N.
Period/Haplogroup
N R0/HV H V J T U (U2) (U3) (U4) (U5) K I W X Other
Mesolit. mtDNA, 40
2
0
4
1 0 1 31 (0)
(0) (11) (20) 1 0 0
0
0
29
– V starejšem obdobju ob dokaj uravnoteženi razporeditvi prav tako izstopa genska skupina U.
Early Neolithic & Chalcolithic mtDNA
Countries: Germany – 44: 2x W, U, V, 3x HV, 4x J, 6x N, 7x K, 8x H, 10x T, Czech
Republic – 6: 1x H, J1c, 2x K, T2, Hungary – 7: 1x D1, C5, 2x N9a, 3x N, Portugal – 4:
1x H, V, 2x U, Ukraine – 7: 1x J, T4, V, 2x H, HV, Catalonia – 11: 1x I1, U4, W1, 2x J,
T2, 4x H.
Period/Haplogroup
N R0/HV H V J T U (U2) (U3) (U4) (U5) K I W X Other
Early/Midd. mtDNA, 79 16
3
15 3 5 14 7 (0) (1) (0)
(4) 15 0 2 2
2
– V zgodnjem srednjem obdobju izstopajo nemški genske skupine N, H, K in T, saj so
tam najdbe najpogostejše.
Late Neolithic & Chalcolithic mtDNA
Countries: Denmark – 2: 1x U4, U5a2a, Sweden – 3: 1x H, J, T, Germany – 8: 1x J,
2x K, T2c, 3x U5, France – 29: 1x V, 2x K1a, HVO, T2b, 4x X2, 6x H, J1, U, Spain – 2: 1x
H11a, L1b1, Catalonia – 14: 1x V, D, 2x HV, RO, 4x H, L3, England – 3: 1x N1a, U5b, X2,
Catalonia – 18: 1x H3, K1a, X1, 2x U5, T2b, 3x K, 4x H, N, Basque – 113: 3x L2, 11x T, 14x
J, 18x U, 24x K, 43x H.
Period/Haplogroup
N R0/HV H V J
L. N & C mtDNA 174
0
7
T U (U2) (U3) (U4) (U5) K I W X Other
58 2 25 8 30 (0)
(0)
(2)
(9) 27 1 1 2
10
– V mlajšem obdobju in ob pretežno zahodnih vzorcih izstopata genski skupini H in U,
pa tudi K in J.
Bronze Age mtDNA
Countries: Denmark – 8: 1x H, I, K12a, U4, U5b, X2, 2x K1b, Germany – 34: 5x J, T2,
8x U, 16x H, Catalonia – 8: 1x K, V, 2x U, 4x J, Greece – 4: 1x H, U5a1a, 2x K, Scotland –
3: 1x H, T1, U, Basque – 5: 1x H, 2x J, U, Rumania – 2: 1x H17, H2b, Ukraine – 2: 1x H5a,
U5a1a, Sardinia – 14: 1x HVO, J, 2x U2, 11x H.
Period/Haplogroup
N R0/HV H V J T U (U2) (U3) (U4) (U5) K I W X Other
B. Age mtDNA 59
0
0
22 1 11 6 17 (1)
(0)
(1) (10) 6 1 0
1
0
– V bronasti dobi ob pretežno zahodnih vzorcih zopet izstopajo genske skupine H in U,
pa tudi J in K.
Iron Age mtDNA
Countries: Denmark – 20: 1x ROa, T2b, V, 2x J, K, 3x I, 10x H, Catalonia – 24: 1x RO,
T, V, 2x J, K, W, 3x H, 12x U.
Period/Haplogroup
N R0/HV H V
J
T U (U2) (U3) (U4) (U5) K I W X Other
Ir. Age mtDNA 47
0
4
3
2
21 3
7
(1)
(1) (1)
(3)
4
1 2 0
0
– V železni dobi ob pretežno zahodnih vzorcih izstopata genski skupini H in U, pa tudi
K in J.
Komentar
– Starejša obdobja kažejo največ genske skupine U, odstopa le srednji Mezolitik, kar pa
30
je pogojeno s pretežno nemškimi nahajališči.
– V mlajšem obdobju močno izstopa genska skupina H, pa tudi genske skupine J, K in
T, ki so po Evropi dokaj enakomerno razporejene.
– Vidno izstopa tudi najstarejša genska skupina U, ki je pretežno prisotna na vzhodnem
delu Evrope, kar se močno pozna pri najdiščih obravnavanih vzorcev.
Primerjava Baskov in Kataloncev
Ker so ugotovljene določene povezave slovanskih jezikov z baskovščino [33] je
zanimiva primerjava mtDNK med Baski, Portugalci, Španci in Katalonci. Primerjava
po številu okostij glede na prevladujoče genske skupine in njihove deleže je podana v
tabeli 1 in grafu 1, ki pa zaradi skromnih podatkov Portugalcev in Špancev prikazuje
le Baske in Katalonce.
Tabela1: Porazdelitev deležev predantičnih genskih skupin na Iberskem polotoku v odstotkih
mtDNK
BAS
KAT
H
44
18
K
24
7
U
20
17
J
16
T
L
POR
ŠPA
BAS
KAT
POR
ŠPA
37,29
24,00
41,67
0,00
20,34
9,33
0,00
0,00
16,95
22,67
33,33
25,00
8
13,56
10,67
0,00
0,00
11
5
9,32
6,67
0,00
0,00
3
4
2,54
5,33
0,00
0,00
5
4
1
N
4
2
0,00
5,33
16,67
0,00
V
3
1
0,00
4,00
8,33
0,00
RO
3
1
0,00
4,00
0,00
25,00
ost
6
2
0,00
8,00
0,00
50,00
4
100
100
100
100
VSE
118
75
12
– Daleč največ podatkov je za Baske, pri Kataloncih pa so zajeti tudi Valenci, saj oboji
predstavljajo jugovzhodni del.
– Bistvena razlika je v precej manjšem deležu H in K, pa tudi J in T ter v večjem deležu
U pri Kataloncih.
– Ker imata genski skupina H in K po Evropi skoraj enako razporejene deleže, Baski pa
so imeli manj genske skupine H in bistveno več severnoafriške oziroma PalestinskoEgiptovske genske skupine K, je verjetno, da je naselitev Baskov bistveno starejša od
ostalih.
– Večji del genske skupine U pri Kataloncih je pogojen z vzhodnim delom Pirenejskega
polotoka; verjetno gre za kasnejšo naselitev preko Gibraltarja.
– Genska skupina L je srednjeafriška, genska skupina V je severnoafriška, genski skupini
N in T imata verjetni izvor v Palestini-Egiptu, genska skupina J pa je evropska, lahko
pa izvira tudi iz srednje Azije; ker imajo Katalonci prav te genske skupine, bi morda
31
Graf 1: Deleži predantičnih genskih skupin mtDNK Baskov in Kataloncev v odstotkih
to kazalo na poselitev romansko govorečih ljudstev iz severne Afrike.
Zanimiva je tudi primerjava tedanjih in sedanjih genskih skupin, ki so prikazani za
tedanje Baske – število okostij in starost: 61, od 5.300 do 5.040, 24, od 4.800 do 4.100,
27, od 4.600 do 4.450, 6, okoli 3.500 pred sedanjostjo in za tedanje Katalonce [32]; ter za
sedanje Baske B_S in Špance Š_S [34], saj za Katalonce v tem pregledu ni ločenega podatka.
Graf 2: Deleži predantičnih in sedanjih
genskih skupin mtDNK v odstotkih
Graf 3: Deleži predantičnih in sedanjih skupin
mtDNK v odstotkih brez genske skupine H
Primerjava je podana v grafu 2.
Opozarjam na približnost te primerjave, saj gre pri zgodovinskih podatkih za uvrstitev
okostja glede na prevladujočo gensko skupino, pri sedanjih podatkih pa za stvarne povprečne
deleže genskih skupin obravnavanih oseb na teh območjih.
– Očitno je bistveno povečanje deleža genske skupine H, kar posledično zmanjšuje deleže
vseh ostalih genskih skupin, Ker je ta genska skupina po Evropi dokaj enakomerno
porazdeljena [34] je njeno povečanje verjetno posledica poljedelskih ljudstev, ki so se
hitreje množila.
Ker izjemno povečanje deleža genske skupine H kvari primerjavo ostalih deležev
prikazujem tudi deleže z izločitvijo genske skupine H na grafu 3.
– Pri Baskih je očitno bistveno zmanjšanje genske skupine K in T ter povečanje genske
skupine U in V. To kaže na njihovo manjše mešanje s prebivalci Pirenejskega polotoka
in večje s severnimi in zahodnimi sosedi; saj se je delež pri K in T zmanjšal, pri Špancih
32
pa je enak ali pa se je povečal. Tudi severnoafriška genska skupina V kaže močno
povečanje, vzhodnoevropska genska skupina U pa tudi kaže na močno povečanje v
nasprotju s Španci.
– Najbolj pa o staroselstvu Baskov in o majhnem mešanju njihovega prebivalstva priča
zelo majhen del ostalih mtDNK genskih skupin.
Splošna primerjava
Splošna primerjava starostne in območne razporeditve starih in sedanjih mtDNK
genskih skupin kaže precej podobno sliko. To vsaj delno potrjuje tudi izračune starosti
mtDNK genskih skupin, ki kažejo pojavljanje za Slovenijo v povprečju okoli 5.900 let pred
sedanjostjo in so podani v tabeli 2. Podatki za Slovenijo so podobni tistim, ki jih je Sykes
dobil za Irsko in so podobni tudi za celo Evropo [10].
Tabela 2: Povprečni časi naselitve mtDNK haplotipov na prostoru Slovenije [10]
H
U
J
T
K
V
W
X
I
Skupaj
Število oseb
147
53
31
31
19
15
9
7
7
329
Povp. doba naselitve
4834 8016 4554 6006 6202 2063 7533 22113 16129 5918
Skupina mtDNK
– Povprečna doba naselitve mtDNK slovenskih genskih skupin je več kot štirikrat večja
kot pa očitno napačna teza o priselitvi Slovencev v 6. stoletju.
– Povprečni časi naselitve slovenskih mtDNK genskih skupin so okoli 6000 let, kar sega
v geološko dobo Holocena in v kameno arheološko dobo Mezolitika.
Kazalci Y-DNK
Podatkov predantičnih genskih skupin Y-DNK je v istem viru bistveno manj, le 48
v primerjavi s 406 podatki mtDNK, kar je le okoli 12 % [32]. Tudi njihova zanesljivost je
precej manjša in glede na njihove precejšne spremembe tekom časa in prostora, analiza
lahko le nakazuje nekatere genske časovne in razvojne točke, ne daje pa smiselno povednih
izidov glede možne poselitve Evrope.
Prikaz naselitve posameznih Y-DNK skupin v Sloveniji, kot jih je podal Darko Vrečko,
ki je podal čase naselitev tudi za mtDNK genske skupine, je prikazana v tabeli 3 [10].
Tabela 3: Okvirni časi naselitve pomembnejših Y-DNK genskih skupin v Sloveniji
Genska skupina Y-DNK
R1a
R1b
I1
I2a
Povprečna doba naselitve
1600
2700
2000
1600
– Prav vsi časi naselitve glavnih slovenskih Y-DNK genskih skupin so, kljub očitni
podcenjenosti glede na čase naselitev mtDNK, starejši od domnevne priselitve Slovencev
v 6. stoletju.
Slovenci
Genetika nam pomaga pri presoji genetske sorodnosti nekaterih območij in v
primeru znanih priselitev lahko precej pomaga. Pri staroselstvu pa zadeve niso tako
preproste, saj gre za tisočletna obdobja, zato so se jeziki lahko precej spremenili, čeprav
33
se je ljudstvo le malo selilo. Značilen primer je srednja Evropa, prvotno poseljena
večinsko s Sloveni, ki so se največkrat imenovali Veneti v različnih oblikah in z drugimi
plemenskimi imeni.
Slovene pa so bojevita germanska in romanska ljudstva plenila in pokorila ter jim
vsilila svoj jezik, zato poteka jezikovni in genetski mejnik od vzhodne Nemčije do Alp
in Italije. Jezikovni mejnik v davni preteklosti pa je bil bistveno bolj zahodno, nekje po
sredini sedanje Francije, o čemer pričajo tlopisna imena in najstarejši galski napisi, ki so
dobro razumljivi v slovenskem jeziku [35-37].
Jezikovne ostaline pa so tudi na evropskem zahodu: Baski, s katerimi imamo precej
skupnih besed in besednih oblik [33], Bretonci in Normandijci v Franciji, Waležani ter
Škoti v Angliji, kjer so tako tlopisna imena kot druge jezikovne ostaline [25, 37].
Genetika pa nam nudi tudi dokaj zanesljive podatke prav o naših prednikih, saj so
opravljene preiskave okostij iz naše neposredne bližine. Naše staroselske korenine nedvoumno
potrjujejo genetske primerjave sedanjega prebivalstva z okostji iz alpskih območij, okostij
Etruščanov in še posebej z okoli 2400 let starimi okostji Venetov iz mesta Adria, saj imajo
od 5 preiskanih okostij kar štiri okostja genske skupine sedanjih prebivalcev in okoli 20
odstotkov Slovencev nosi njihove genske skupine [29-30].
Etruščani
Zanimiva je genetska primerjava okostij Etruščanov z današnjimi prebivalci okoliških
italijanskih dežel in prebivalci iz njihovega bajeslovnega izvora iz okolice Smirne v Turčiji,
saj naj bi se pod vodstvom Eneja v Italijo priselili po padcu Troje [38].
To priselitev podpirajo tudi jezikovne raziskave, saj so Hetiti zasedli območje Hatov,
hetitsko kraljestvo pa je zaradi notranjih razprtij propadlo in preživeli Hati so nam zapustili
precej starofrigijskih napisov, ki obsegajo dobo od 8. do 3. stoletja pr. Kr. Ti napisi so dobro
razumljivi v slovenskem jeziku in tudi precej etruščanskih napisov je dobro razumljivih
v slovenščini, kar oboje potrjuje legendo o Eneju, ki naj bi se po padcu Troje priselil v
severno Italijo [39-42].
– Študija žal ne podaja genskih podatkov, zato ustreznost in zanesljivost te genetske
primerjave ni moč preveriti.
Slika 9: Lidijsko obdobje 900 – 547 pr. Kr
Slika 10: Hetitsko obdobje 2,000 – 700 pr. Kr.
34
Zgodovinsko dogajanje je glede izvora Etruščanov prikazano na slikah 9 in 10 [38].
Izsledki zgodovinske genetike
Arheologija nam omogoča vpogled v razvoj življenja na zemlji, v začetke človečnjakov
in sodobnega človeka, genetika pa opisuje izvor in razširjanje sedanjega človeštva.
Svet je poseljen s sodobnim človeštvom že okoli 200.000 let, zgodovinska genetika pa
nam lahko govori po ohranjenih genskih ostankih, ki pa jih je malo in so le nekateri
bolje ohranjeni. Tudi tu pa lahko pričakujemo več podatkov, saj so sodobne analize
izpopolnjene in nam pri istih najdbah lahko podajo točnejše izide. Predvsem nam
lahko dodatno osvetle čase nastanka določenih mutacij, ki so sedaj le preračunani s
smiselnimi predpostavkami.
Časi nastanka ali pojavljanja določenih genskih skupin nam govore le o njihovem
pojavu, medtem ko je poselitev z njihovimi nosilci praviloma že bistveno starejša. Treba je
upoštevati celoto znanj vseh smiselnih znanstvenih področij, pa tudi celoto na posameznih
področjih. Prav pri genetiki so sicer povedne raziskave širitev posameznih novejših genskih
skupin, ki pa jih je treba za presojo preselitev soočiti z vedenji iz drugih področij in šele
na osnovi skladnosti sklepati o njihovi vlogi.
Prav druge vede nam lahko podajo mnoge podatke in članek Biološka in psihosocialna
evolucija človeka, kaže tako pregledno delo, ki celostno obravnava izvor in razvoj sodobnega
človeka [43].
Razvoj človeka
Predniki človeka segajo že v davno zgodovino milijone let, zato se omejimo le na novejšo
dobo. Pokončni človek Homo erectus in Homo heidelbergensis segata že v davnino in se
poslavljata z nastopom arhaičnega človeka, ki je bil prisoten v več vrstah. Neandertalec
je izumrl sodobni človek pa je naselil celoten svet [44]. Časovni razpored je prikazan na
sliki 11, najdišča Homo heidelbergensisa in Homo sapiensa s podatki o najdiščih in starosti
Slika 11: Časovni prikaz razvija človeške vrste [44]
najdb pa na slikah 12 in 13 [45].
Glede na najstarejšo piščal na svetu iz Divjih bab je tudi v naših krajih zanesljiva
naselitev modernega človeka okoli 50.000 let pred sedanjostjo [46].
35
Important Homo heidelbergensis Sites
Africa
Bodo d'Ar
Broken Hill
Lake Ndutu
Israel
Gesher Benot
Europe
Arago Cave
Atapuerca
Boxgrove
Ehringsdorf
Happisburgh
Mauer
Petralona Cave
Steinheim
Swanscombe
Vértesszöllös
China
Dali
Jinniushan
Maba
Date of Fossil
Cranial - cm3
600,000
700,000-400,000
400,000-250,000
1300
1280
1100
790,000
450,000
800,000-400,000
524,000-478,000
245,000-190,000
780,000
500,000
400,000-250,000
400,000-300,000
400,000
475,000-250,000
1150
1125-1390
200,000-100,000
280,000
169,000-129,000
1120
1260
1450
1230
1100
1325
1400
Slika 12: Najstarejša najdišča Homo heidelbergensisa so v Afriki in Evropi [44]
Important Early Modern Homo sapiens Sites
East Africa
Herto, Middle Awash
Omo 1
Laetoli
South Africa
Border Cave
Klasies River Mouth
Israel
Skhul and Qafzeh
Australia:
Lake Mungo
Asia
Ordos, Mongolia
Liujiang, China
Zhirendong, China
Zhoukoudian upper cave, China
Europe
Peştera cu Oase, Romania
Combe Capelle, France
Mladeč and Předmostí, Czech
Cro-Magnon, France
Date of Fossil
160,000-154,000
195,000
120,000
115,000-90,000
90,000
92,000-90,000
60,000-46,000
40,000-20,000
139,000-111,000
100,000
27,000
36,000-34,000
35,000-30,000
35,000-25,000
27,000-23,000
Slika 13: Najstarejša najdišča Homo sapiens sapiensa so v Afriki in Aziji [45]
Časovni in območni razpored Y-DNK
Predvideni časovni in območni razpored začetkov posameznih Y-DNK genskih skupin
je podan v sliki 14 [47] in v tabeli 4 [48].
Časovni razvoj evropsko zanimivih Y-DNK genskih skupin in njihovo razvejanje je
prikazano v sliki 15 [49].
36
Slika 14: Območni razpored predvidenega izvora in širitve Y-DNK genskih skupin [47]
– Slika prikazuje izvor iz vzhodne Afrike in kasnejše izvore na bližnjem vzhodu.
– Delni razvoj je predviden iz bližnjega vzhoda, ne pa iz osrednje Azije, ki pa ima skoraj
enako starost najdb kot Afrika. Tudi izvor v zahodni Evropi je predviden le iz vzhoda
ne pa tudi neposredno iz Afrike.
– Značilni napaki sta J2J1, ki ne potekata tudi iz Afrike in R1b, ki po svoji starosti ne
more biti prinesen preko severne Evrope, ki je bila tedaj pod ledom, ampak preko južne
Evrope ali preko Palestine in severne Afrike ter Gibraltarja, še v času zadnje ledene
dobe.
Tabela 4: Možni časi pojavljanja evropsko zanimivih Y-DNK genskih skupin [48]
Haplogroup
Possible time of origin
Possible place of origin
K
40,000 years ago
South Asia or West Asia
T
30,000 years ago
West Asia
J
30,000 years ago
Middle East
R
28,000 years ago
Central Asia
E1b1b-M35
26,000 years ago
East Africa
I
25,000 years ago
Balkans
R1a1
21,000 years ago
Southern Russia
37
R1b
20,000 years ago
Around the Caspian Sea or Central Asia
E1b1b-M78
18,000 years ago
Egypt/Libya
G
17,000 years ago
Between India and the Caucasus
I2
17,000 years ago
Balkans
J2
15,000 years ago
Northern Mesopotamia
I2b
13,000 years ago
Central Europe
N1c1
12,000 years ago
Siberia
I2a
11,000 years ago
Balkans
R1b1b2
10,000 years ago
North or south of the Caucasus
J1
10,000 years ago
Arabian peninsula
E1b1b-V13
10,000 years ago
Balkans
I2b1
9,000 years ago
Germany
I2a1
8,000 years ago
Sardinia
I2a2
7,500 years ago
Dinaric Alps
E1b1b-M81
5,500 years ago
Maghreb
I1
5,000 years ago
Scandinavia
R1b-L21
4,000 years ago
Central or Eastern Europe
R1b-S28
3,500 years ago
Around the Alps
R1b-S21
3,000 years ago
Frisia or Central Europe
I2b1a
< 3,000 years ago
Britain
– Starejše evropske genske skupine imajo izvor praviloma na širšem osrednjem zahodnem
delu Azije, kar potrjuje tezo o pretežni poselitvi vzhodne Evrope iz tega predela,
poselitev zahodne Evrope je sicer možna, verjetnejša pa je preko severne Afrike, saj
čas nastanka skupine R1b pade že v zadnjo ledeno dobo.
Predviden časovni in območni razpored izvorov različnih človeških prednikov
človečnjakov, neandertalcev in homo sapiensov je podan tudi na sliki 16 [50].
Časovni in območni razpored mtDNK
Predvideni časovni in območni razpored začetkov posameznih mtDNK genskih skupin
je podan v sliki 17 in v tabeli 5 [51].
Prikaz je pomanjkljiv, saj prikazuje izvor le iz južne Afrike, kar ni skladno z arheološki
najdbami. Delni razvoj je predviden iz bližnjega vzhoda in iz osrednje Azije, ki pa ima
skoraj enako starost najdb kot Afrika. Tudi izvor v Evropi je predviden le iz vzhoda na pa
tudi neposredno iz Afrike.
Komentar
V nasprotju z Y-DNK, ki naj bi imela izvor v vzhodni Afriki, je tu predviden izvor v
južni Afriki, kar ni skladno in je manj verjetno.
38
Chronological development of Y-DNA haplogroups
Slika 15: Predviden razvoj evropsko zanimivih Y-DNK genskih skupin [49]
Slika 16: Človeški predniki: 1. Homo sapiens, 2. Neandertalec, 3. Zgodnji človečnjaki [50]
– Prehod iz Azije v Ameriko je predviden v 15. tisočletju, ko je bilo to območje zaledenelo,
kar je sicer omogočalo kopenski prehod, ki pa je bil zelo dolgotrajen in ob tedanji
skromni poseljenosti manj verjeten, zato je verjetnejši prehod v medledeni dobi od
20.000 do 30.000 let pred sedanjostjo.
39
Slika 17: Območni razpored predvidenega izvora in širitve mtDNK genskih skupin [51]
Tabela 5: Predvideni čas pojavljanja evropsko zanimivih mtDNK genskih skupin [51]
Haplogroup
N
R
U
pre-JT
JT
U5
U6
U8
pre-HV
J
HV
H
X
U5a1
I
J1a
W
U4
J1b
T
K
V
H1b
K1
H3
Possible time of origin
75,000 years ago
70,000 years ago
60,000 years ago
55,000 years ago
50,000 years ago
50,000 years ago
50,000 years ago
50,000 years ago
50,000 years ago
45,000 years ago
40,000 years ago
over 35,000 years ago
over 30,000 years ago
30,000 years ago
30,000 years ago
27,000 years ago
25,000 years ago
25,000 years ago
23,000 years ago
17,000 years ago
16,000 years ago
15,000 years ago
13,000 years ago
12,000 years ago
10,000 years ago
Possible place of origin
India or South Asia
India or South Asia
North-East Africa or South-West Asia
Middle East
Middle East
Western Asia
North Africa
Western Asia
Near East
Near East or Caucasus
Near East
Western Asia
north-east Europe
Europe
Caucasus or north-east Europe
Near East
north-east Europe or north-west Asia
Central Asia
Near East
Mesopotamia
Near East
Iberia and moved to Scandavia
Europe
Near East
Western Europe
40
– Najstarejši začetki mtDNK genskih skupin so predvideni v južni Aziji in bližnjem
vzhodu, niso pa prikazani njihov izvori, saj naj bi vse potekalo iz Afrike.
Predviden razvoj evropsko zanimivih mtDNK skupin je prikazan na sliki 18 [51].
Slika 18: Predviden razvoj mtDNK skupin [51]
Vremenske razmere
Vremenske razmere so se zelo spreminjale, kar je časovno in temperaturno prikazano
za obdobje würma in holocena na sliki 19 [52].
Slika 19: Prikaz srednje letne temperature v Srednji Evropi v würmu in holocenu [52]
Dvig morske gladine po zadnji ledeni dobi
Dvig morske gladine po zadnji ledeni dobi za okoli 140 m je precej spremenil ozemlje
in mnoga tedaj naseljena območja so bila poplavljena, ljudje pa so se morali seliti na višje
ležeče predele. Območja kopnega med zadnjo ledeno dobo so razvidna iz slike 20 [53].
Opozoriti moram na bistveno napako v Sredozemskem morju, saj je bila res kopna
ožina Gibraltar, Sredozemsko morje pa se je znižalo le za okoli 100 metrov, saj se je prekinil
dotok oceanske vode, zato je napačna kopna povezava med Italijo in Tunizijo in med
Italijo in Albanijo, poleg tega pa sta globini morja na teh mestih bistveno večji od upada
gladine oceanov.
41
Slika 20: Morje in kopno med zadnjo ledeno dobo [53]
Prikaz poselitve Evrope s sodobnim človeštvom že med zadnjimi ledenimi dobami je
prikazana na sliki 21 [54]. Manjka pa prikaz poselitve severne Afrike v istem obdobju, saj
je bila prav gotovo poseljena pred Evropo.
Slika 21: Kultura aurignaciena ter morje in kopno med zadnjimi ledenimi dobami [54]
42
– Slika združuje največjo poledenitev v času zadnje ledene dobe s časom medledene
dobe od 43.000 do 48.000, kar ni združljivo.
– Očitna je napaka pri Gibraltarju, ki bi moral biti kopen, razvidno pa je tudi dosledno
izločanje severne Afrike, kar kvari sicer dober prikaz poselitve tedanjega časa.
– Med 10.000 PS in 8.000 PS je bil led v navedenih povirjih že večinoma stopljen in
gladina se zato ni višala, ampak celo nekoliko nižala.
Dvig svetovnega morja ob otoplitvi po zadnji ledeni dobi je po času in po raziskanih
območjih prikazan na sliki 22 [55]. Zanimiva je primerjava dviga svetovnih morij z dvigom
Sredozemskega morja, ki je podano na sliki 23 [52].
Slika 22: Dvig morja ob otoplitvi po zadnji ledeni dobi [55]
Slika 23: Višina Sredozemskega morja med ledenimi dobami in ob otoplitvi [52]
– Pri 65.000 PS je bil Gibraltar že kopen in padanje gladine Sredozemskega morja do
35.000 PS je bilo odvisno le od izhlapevanja in zmanjšanega pritoka rek zaradi kopičenja
ledu na njihovih porečjih.
– Stalna gladina med 35.000 PS in 15.000 PS je bila pogojena z ravnotežjem dotoka in
manjšega izhlapevanja zaradi povečane slanosti morja.
– Med 15.0000 in 10.000 PS je bil dvig gladine zmeren: 40 m v 3.000 letih = 1,3 m / leto
in pogojen s topljenjem ledu v povirjih rek, ki napajajo Sredozemsko morje.
43
– Med 8.000 in 6.000 se je hitrost dviga morja od prvega dviga 1,3 m / leto povečala na 50
m v 2.000 letih = 2,5 m / leto ali skoraj na dvakratno vrednost in to kljub temu, da bi
se morala gladina še naprej zniževati. Razlog je v tem, da je 8.000 PS gladina svetovnih
morij dosegla višino le 20 m manj kot danes. To je bil začetek dotoka oceanske vode
v Sredozemsko morje preko Gibraltarske ožine. Tok je bil v začetku skromen, a se je z
dvigom oceanov jačal in poglabljal svojo strugo, saj je bil kasneje močnejši in je nekoč
kopen prehod bistveno poglobil, saj je danes njegova najmanjša globina okoli 300 m.
– Potrebna količina vode za napolnitev Sredozemskega morja ob dvigu višine gladine
za okoli 50 m in površini Sredozemskega morja 2,5 miljona km2 daje 125 x 1012 m3
vode. V 2.000 letih to pomeni 62,5 km3 letno, kar je malo v primerjavi z razliko med
lastnim dotokom in izhlapevanjem, ki je sedaj okoli 2860 km3 letno.
Ozemlje med zadnjo ledeno dobo
Pred 6 milijoni let se je zaradi tektonskega narivanja afriške plošče na evrazijsko,
Gibraltarska ožina zaprla in Sredozemsko morje se je skoraj izsušilo. Dokaz za to so terciarne
plasti sadre in soli globoko na morskem dnu. Sredozemsko morje ima negativno vodno
bilanco: letno izhlapi 4690 km³ vode, s padavinami in rečnimi pritoki pa se je vrne le 1830
km³, kar pomeni razliko 2860 km³ vode, zato bi se brez stalnega dotoka vode iz Atlantskega
oceana skozi Gibraltarsko ožino gladina letno znižala za 1,4 m in bi se v približno 1500
letih izsušilo [56]. Iz oceana priteka po površini manj slana po dnu pa odteka bolj slana
voda, kar pomeni nekoliko nižjo temperaturo in slanost na začetku Sredozemskega morja.
Gibraltarsko ožino je, glede na večjo globino plasti sadre, poglobila erozija dotekajoče
vode is Atlantskega oceana še pred začetkom ledenih dob, to je pred okoli 80.000 PS. Glede
na ugotovljeno spremembo gladine Sredozemskega morja med ledenimi dobami in otoplitvi,
pa je bila Gibraltarska ožina očitno kopna še na začetku otoplitve po zadnji ledeni dobi do
okoli 8.000 PS, ko je postopoma začela v Sredozemsko morje vdirati oceanska voda, kar
je razvidno iz povečane hitrosti dviga gladine Sredozemskega morja.
Sedanje stanje Gibraltarske ožine je podrobno prikazano na sliki 24, kjer so podane
njene širine in globine [57].
Slika 24: Širine in globine Gibraltarske ožine [57]
44
– Najmanjša globina okoli 300 m je v območju Camarinal Sill, najmanša ožina pa je
okoli 13 km pri Tarifa Narrows.
– Izrazito se stopnjuje globina proti Sredozemskemu morju, kar kaže na erozijo ob dotoku
oceanske vode ob polnjenju praznega Sredozemskega morja. Erozija je bila učinkovita,
saj gre za zdrobljeni del med afriško in evrazijsko ploščo.
– Globina erozijskega kanala kaže na polnenje Sredozemskega morja ob bistveno znižani
globini, kar pomika čas polnenja daleč nazaj v preteklost, ko je bilo Sredozemsko morje
skoraj izsušeno.
– Iz gladine Sredozemskega morja pred in med ledenimi dobami in dvigom po zadnji
ledeni dobi pa je očitno, da je prišlo okoli 65.000 PS do ponovnega dviga Gibraltarske
ožine, ki je bila zopet kopna in je preprečevala dotok iz Atlantskega oceana.
– Začetek prelivanja so povzročili visoki valovi, ki so odnašali površinsko plast in tako
poglabljali dotok. Začetna razlika gladin je bila ob 20 m nižji gladini oceana v času
8.000 PS okoli 30 m, ki se v času do 7.000 PS ob dvigu oceanov za 20 m in enakem
dvigu Sredozemskega morja ni spremenila. V naslednjem tisočletju pa se je gladina
obeh morij počasi izenačevala.
– Bistveni del dotoka predstavlja razlika med lastnim dotokom in izhlapevanjem. Zaradi
precej višje tedanje temperature ocenjujem izhlapevanje dvojno, lastni dotok pa polovično
od sedanjega: 4690 km³ x 2 – 1830 / 2 = 8465 km³ letno. Skupno s polnenjem 62,5 km³
na leto je v 2.000 letih pritekalo skozi Gibraltar iz Atlantskega oceana okoli 8500 km³
letno.
– Dotok vode je: 8500 x 109 m3 / 365 x 24 x 3.600 = 269.500 m3/s, kar je večji pretok od
Amazonke s povprečnim pretokom 219.000 m3/s in največjih rek: Congo 41,800 m3/s,
Orinoco 33.000 m3/s, Yangtze 31.900 m3/s, Madeira 31.200 m3/s, Negro 26,700 m3/s,
Yenisei 19,600... Donava 7.130 m3/s itd [58].
– Tako močan tok je hitro poglobil preliv na globino okoli 50 m in naredil tolmune dodatne
globine okoli 50 m, poglobitev pod globino 100 m pa zahteva druge vzroke. Razlog
je najverjetneje v bistveni temperaturni razliki Atlantskega oceana in Sredozemskega
morja. Po karti poledenitve v zadnji ledeni dobi je bila zahodna Evropa obložena
z ledom precej južneje kot vzhodna Evropa, glej sliko 16 [59]. To kaže, da toplega
zalivskega toka takrat še ni bilo, bil pa je mrzli tok in je mrzla oceanska voda po dnu
dotekala v Sredozemsko morje in tako poglabljala preliv še precej pod globino 100 m.
To se je lahko nadaljevalo še po izenačitvi gladin in je toplo površinsko morje lahko
celo iztekalo.
– Morda pa se je Gibraltarska ožina ob potresih v Sredozemlju po 3250 PS znižala na
sedanjo raven.
Vremenske razmere med zadnjo ledeno dobo so pomembne za poselitev Evrope in so
prikazane na sliki 25.
Med zadnjo ledeno dobo je bilo ozemlje precej obširnejše zaradi okoli 140 m nižjega
svetovnega morja, ki pa na sliki 25 ni prikazano, je pa bilo pomembno za poselitev Evrope,
saj je pomenilo kopenski prehod preko Gibraltarja. Celotno Sredozemlje je bilo obljudeno,
45
Slika 25: Poledenitev severne poloble med zadnjo ledeno dobo [59]
saj so bili ledeniki na Apeninih le na višini preko 1000 metrov, v severni Afriki pa še
nekoliko višje [60].
Pre-neolitska vloga Gibraltarja
Pre-neolitska vloga Gibraltarja je prikazana tudi v študiji posameznih genskih in
drugih značilnosti in kaže na poselitev zahodne Evrope preko Gibraltarja. Zaradi slabe
slike je graf izveden na novo, glej graf 4 [61].
Zaključki te analize vodijo do boljšega razumevanja vloge Gibraltarske ožine v razvoju
modernega evropskega človeka. Prenos genskih skupin preko Gibraltarske ožine iz Afrike
v Evropo v relativno visokih stopnjah poteka od pre-neolitskih časov in kaže naravno
selekcijo in razvoj zahodnoevropskega genoma. Sorodnost obeh strani Gibraltarske ožine
je v paleolitiku zanesljiva, kasneje pa se zmanjšuje [61].
Iz navedenih primerjav časovne in območne razporeditve mtDNK genskih skupin
lahko sklepamo na poselitev zahodne Evrope iz severne Afrike preko Gibraltarja, vzhodne
Evrope iz bližnjega vzhoda, na območju Italije pa se mešata poselitve iz Afrike in iz Azije.
Območje Sredozemlja je bilo poseljeno že v času zadnje ledene dobe, ko so že bile
prisotne glavne mtDNK genske skupine, saj gre za čas okoli 30.000 let pred sedanjostjo,
srednjo Evropo pa so poselili poljedelci šele po otoplitvi po 10 tisočletju pred sedanjostjo.
Poselitev Zahodne Evrope preko Gibraltarja bi bila možna tudi če ne bi bil kopen,
kar dokazuje poselitev Avstralije z domorodci, saj je bilo treba premagati bistveno daljšo
morsko pot in to v času okoli 70.000 let PS.
46
Graf 4: Spremembe deležev navedenih lastnosti v časovnih obdobjih [61]
– Sorodnost za 4 časovna obdobja: P paleolitik – Gibraltar je kopen, PN paleo-neolitik –
Gibraltar je poplavljen, PNI palo-neolitik-islamska širitev, N neolitik. Podani podatki
so za RH in GM ter za Y-STR, Y-SNP in mtDNA genske skupine.
Sedanja genetika
y-DNK primerjava
Genske skupine Y-DNK so bistveno bolj raziskane kot mtDNK, kar s stališča prvobitne
poselitve ni razumljivo in lahko kaže na prikrojevanje izsledkov, saj so genske skupine po
moškem potomstvu veliko bolj razpršene kot po ženskem. Zato omogočajo bistveno širšo
izbiro raznih naselitvenih teorij, ki jih je treba presojati s celovitim upoštevanjem vseh
bistvenih podatkov raznih znanstvenih področij, zlasti jezikoslovja, ki je bilo odrinjeno in še
prav njegove najpomembnejše veje zgodovinskega jezikoslovja, ki proučuje zgodovinske sledi
v tlopisnih imenih, ki segajo daleč v zgodovino in so jih praviloma poimenovali staroselci.
Slovenci
Genetska Y-DNK primerjava Slovenije je izvedena na 16 pokrajinah, ki večinsko
predstavljajo države oziroma narode [62-63]. Po najpomembnejših evropskih genskih
skupinah je ugotovljena skupna razlika deležev posameznih genskih skupin glede na
Slovenijo, ki kaže katere pokrajine so povprečno najbližje slovenskim genskim značilnostim.
Primerjava je podana v grafu 5 in v tabeli 6.
Očitno ni bilo večjih preseljevanj, saj gre za zemljepisno celoto usmerjeno od Slovenije
proti severu in vzhodu in so večje razlike šele na večjih oddaljenostih. Opazne izjeme so
Makedonija, Srbija ter Bosna in Hercegovina, ki imajo poudarjene svoje značilnosti. Srbija
in Makedonija imata večji vpliv grške genske skupine E1b1b, Bosna in Hercegovina pa
največji delež lastne genske skupine I2+I2a. Naselitev Romunov, Bolgarov in Madžarov ni
prinesla večjega skupnega vpliva, kar kaže, da je šlo za bojevite a maloštevilne naseljence.
Hrvaška bistveno odstopa pri genski skupini Bosne in Hercegovine I2+I2a in pri genski
skupini R1b, ki ga je prinesla skupno s Srbi iz Ukrajine.
47
Graf 5: Razlike deležev Y-DNK genskih skupin in smiselno izbranih pokrajinah v odstotkih
– Največja odstopanja imajo: Italija pri štirih, Bosna in Hercegovina pri treh, Srbija pri
štirih in Makedonija pri dveh genskih skupinah.
– Najbližje pa so Češka, Madžarska, Slovaška, Hrvaška, Poljska in Avstrija.
Tabela 6: Razlike deležev Y-DNK genskih skupinah in smiselnih pokrajinah v odstotkih
Območje/
Haplogrupa
Avstrija
Belorusija
Bosna-Hercegovina
Bolgarija
Hrvaška
Češka
Vzhodna Nemčija
Madžarska
Osrednja Italija
Makedonija
Poljska
Romunija
Srbija
Slovaška
Slovenija
Ukrajina
I1 I2*+I2a I2b R1a R1b
G
2,5
6,5
7
6,5
1,5
1,5
7
1,5
6,5
0,5
3,5
7,5
3
3,5
16
4
28
2
20
13
20,5
7
20
4
13
4
12,5
12
0
1
1,5
1
1
2
3
0,5
3
1
1
0
1,5
1
6,5
1,5
0,5
0,5
0,5
3,5
2,5
3,5
7
2,5
0,5
5
0
0,5
6,5
1
1
8,5
14,5
21
16,5
5,5
0,5
10,5
2
31
21
20,5
16,5
19,5
7,5
0,5
13,5
19,6
5,5
15,5
1,5
12,5
6,5
19,5
10
7,5
7,5
16,5
0,5
8,5 19,5
J2 J*+J1E1b1b T
9
1,5
3
17
0,5
3
1
4
16,5
9
0,5
10
3,5
1
1
1
0
1
1
1
1
1
1
1
0
0,5
0,5
1
6
6
11,5
13
3
3
4,5
6,5
7
20
2
6
17,5
6
1
1,5
2,5
1
1,5
1
1
1
3,5
4
0,5
2,5
3
1
1 3,5
0,5
4
2
Q
N Razlika
0,5 0,5
1 5
0 0
1 0
0 0
1,5 0,5
1 1
1 1
0 0
0 0
1 1
2,5 0
1 2
2,5 0,5
4
5
52
57
94,6
65
50
32
65,5
35,5
115
73
51
62
80,5
37
0
56,5
– Najbližje po skupni razliki deležev zajetih genskih skupin je Češka 32 %, ki ji slede
Madžarska 36 %, Slovaška 37 %, Hrvaška 50 %, Poljska 51 %, Avstrija 52 %, Ukrajina 56
%, Belorusija 57 %, Romunija 62 %, Bolgarija 65 %, Vzhodna Nemčija 66 %, Makedonija
73 %, Srbija 81 %, Bosna in Hercegovina 95 % in Osrednja Italija 115 %.
48
Največjo razliko ima Italija, kjer je močna podobnost z Bosno in Hercegovino, saj je
razlika med njunimi deleži le 39 %, podobno kot med Slovenijo in Slovaško, ki imata le 36 %
razlike. Najmočneje odstopa Italija pri genski skupini R1b, ki je značilna za zahodno Evropo.
Primerjava je za iste pokrajine izvedena tudi po dejanskih deležih posameznih genskih
skupin Y-DNK in prikazana v grafu 6 in tabeli 7.
Graf 6: Deleži genskih skupin Y-DNK v odstotkih po pokrajinah
– Iz grafa je razvidno tako bistveno odstopanje posameznih genskih skupin kot precejšna
enotnost različnih genskih skupin po posameznih pokrajinah.
– Umirjena razmerja posameznih genskih skupin imajo: Avstrija, Bolgarija, Makedonija
in Romunija, kar lahko kaže na večjo stalnost poselitve in s tem tudi na staroselskost.
Tabela 7: Deleži genskih skupin Y-DNK v odstotkih po pokrajinah
Območje/
Haplogrupa
Avstrija
Belorusija
Bosna-Hercegovina
Bolgarija
Hrvaška
Češka
Vzhodna Nemčija
Madžarska
Osrednja Italija
Makedonija
Poljska
Romunija
Srbija
Slovaška
Slovenija
Ukrajina
I1 I2*+I2a I2b R1a R1b
12
3
2,5
3
8
11
16,5
8
3
10
6
2
6,5
6
9,5
3
G
J2 J*+J1E1b1b T
6
2
26
23 8
12
18
1
49
10 0 1,5
50 0,5 13,5
4 2
6
20
1
18
18 1
20
42
1
29
8 1 3,5
9
4
34
22 5
6
1,5
5
24
36 4
2
15 2,5 32,5
17 5
7
2
5 3,5
43 8,5 19,5
18
0 13,5 13,5 4
12
9
1 55
16 2 2,5
26
2
18
16 6,5
13
34,5 0,5
15
7 1,5 6,5
10
1
42
23 1
4
22
2 34,5 23,5 1,5
3
21
1
43
4 2,5 6,5
0
0
1
0
0
0
0
0
2
0
1
1,5
0,5
0
1
0,5
9
9
14,5
16
6
6
7,5
9,5
10
23
5
9
20,5
9
3
7
1
1,5
2,5
1
1,5
1
1
1
3,5
4
0,5
2,5
3
1
0
2
Q
N
Σ
0,5 0,5 100
1 5
99
0 0 96,5
1 0
99
0 0 100
1,5 0,5 100
1 1 99,5
1 1 99,5
0 0 100
0 0
98
1 1 100
2,5 0
99
1 2 98,5
2,5 0,5 100
0 0 100
4 5 99,5
49
– Največ R1a ima Poljska 55%, ki ji slede Belorusija 49%, Ukrajina 43%, Slovaška 42%,
Slovenija 35%, Češka 34%, Madžarska 33%, Hrvaška 29%, Avstrija 26%, Romunija 18%,
Bolgarija 18%, Srbija 15%, Bosna in Hercegovina 14% in Makedonija 14%. Očitno je
center v Poljski in deleži pojemajo proti vzhodu in jugu.
– Največ I2+I2a ima Bosna in Hercegovina 50%, ki ji slede Hrvaška 42%, Srbija 35%,
Romunija 26%, Slovenija 22%, Ukrajina 21%, Bolgarija 20%, Belorusija 18%, Makedonija
18%, Madžarska 15% in Slovaška 10%. Očitno je center v Bosni in Hercegovini, ki se
širi navzven.
– Največ E1b1b ima Makedonija 23%, ki ji slede Srbija 21%, Bolgarija 16%, Bosna in
Hercegovina 15%, Madžarska 10%, Avstrija 9%, Belorusija 9%, Romunija 9%, Slovaška
9%, Ukrajina 7%, Hrvaška 6%, Češka 6%, Poljska 5% in Slovenija 3%. Center je v Grčiji
in se od tod širi v vse smeri.
– Slovenija ima največ genskih podobnosti s Slovaško in Češko, saj odstopa več le pri
bosanski genski skupini I2 + I2a.
– Hrvaška se od Slovenije največ razlikuje pri I2+I2a 20%, sledi R1b 15,5% in R1a 5,5%.
Srbija se od Slovenije največ razlikuje pri R1a 19,5%, sledi E1b1b 17,5%, R1b 16,5% in
I2+I2a 12,2%. Ker je I2+I2a bosansko-hercegovska genska skupina, E1b1b pa grška
genska skupina je za območje prvotne domovine značilna razlika R1b. Največje
odstopanje deleža R1b od Slovenije ima Bosna in Hercegovina 19,6%, Ukrajina 19,5%,
Srbija 16,5% in Belorusija 13,3%.
– Ker sta Bosna in Hercegovina ter Srbija deležni podobne prvotne naselitve ostaneta
kot prejšnja domovina Hrvatov in Srbov le Ukrajina in Belorusija.
– Srbija se razlikuje tudi po genski skupini R1a, ki je ima 15%, kar je bistveno manj kot
pokrajine: Poljska 55%, Belorusija 49%, Ukrajina 43%, Slovaška 42%, Slovenija 34,5%,
Češka 34% in Madžarska 32,5%. Podobno vsebnost pa imajo Bosna in Hercegovina
13,5% Makedonija 13,5%, Romunija 18% in Bolgarija 18%, kar kaže na večjo prvotno
starotrakijsko poselitev tega območja.
Problem zajema podatkov
Kako varljive so lahko posamezne podrobne primerjave Y-DNK genskih skupin pa
kažejo uporabljeni podatki [63] in sedanji podatki kot jih je podala M. M. Vakar za Slovenijo
[64]. Podatki so prikazani v tabeli 8.
Tabela 8: Primerjava starejših podatkov s spleta in sedanjih podatkov deležev Y-DNK genskih skupin
za Slovenijo
Genske skupine
Slovenija [47]
M. M. Vakar [64]
Razlika deležev
Sprememba v %
I1 I2+I2a I2b R1a R1b G
9,5
22
2 34,5 23,5 1,5
10,9 19,4 2,2 37,5 16,2 3,9
1,4
2,6 0,2
3
7,3 2,4
12,8 13,4 9,1 8,0 45,1 61,5
J2 J+J1 E1b1b T Q N Drugi
3
1
3
0 0 0
0
2,9 0,3 4,8
1,2 0 0 0,7
0,1 0,7 1,8
1,2 0 0 0,7
3,5 233,3 37,5 100 0 0 100
– Razlike so precej velike, zato je treba vršiti primerjavo praviloma na istoizvornih
podatkih. Zlasti odstopa zahodnoevropska genska skupina R1b, ki ga imamo bistveno
manj kot pa nam ga dajejo starejši spletni podatki.
50
Območna porazdelitev
Območna porazdelitev Y-DNK
Porazdelitev deležev genskih skupin Y-DNK je za Evropo prikazana na sliki 26 s
pretežnimi genskimi skupinami [65], na sliki 27 po deležih genskih skupin [66], za svet
pa po deležih genskih skupin na sliki 28 [66].
Slika 26: Y-DNK po prevladujočih genskih skupinah v Evropi 65]
– Dobro je vidna ločnica vzhoda in zahoda, ki poteka po Apeninih in Alpah, severneje
pa je že delno mešano območje.
– Zahod ima največ genske skupine R1b, na Balkanu prevladuje genska skupina I, na
severovzhodu je več genske skupine R1a, na Bližnjem vzhodu pa prevladuje genska
skupina J.
– Ker so upoštevane le najmočnejše genske skupine je slika poenostavljena in je zato boljša
preglednost, točnejša preglednost pa je na sliki, kjer so prikazani deleži posameznih
genskih skupin.
51
Slika 27: Y-DNK po deležih v Evropi [66]
Slika 28: Y-DNK po domorodnih deležih v Svetu [66]
52
– V srednji Evropi je mešano območje kar priča o naselitvi srednje Evrope, ki je po
otoplitvi potekala severno po obeh straneh Alp. Čim bolj severno gledamo, tem več
je genske skupine osrednjega in vzhodnega dela R1a in genske skupine vzhodnega in
Balkanskega dela I.
– Ker je prvotna poselitev na območju celotnega Sredozemlja, genetsko pa je Evropa
deljena na vzhodni in zahodni del, kaže oboje na poselitev vzhodne Evrope iz območja
Bližnjega vzhoda preko Balkana, zahodne Evrope pa iz istega območja preko Egipta
in severne Afrike.
– Svetovna razporeditev genskih skupin Y-DNK je zelo povedna: največja raznolikost je
na območju Bližnjega vzhoda, ki ima bistvene evropske značilnosti in v osrednji Aziji,
kjer prevladujejo azijske značilnosti. To potrjuje poselitev Evrope iz območja Bližnjega
vzhoda: Turčije – TU, Iraka in Irana – PE in Armenije – GE.
– Po značilnih evropskih genskih skupinah izstopa območje Turčije – TU, ki na zemljevidu
predstavlja Bližnji vzhod, saj Armenija – GE, Perzija – PE in Arabija – MA kažeta že
večje odstopanje.
– Afrika, Daljni vzhod, Amerika in Oceanija imajo zelo enovito genetsko sliko prvotnih
prebivalcev.
– Velika raznovrstnost genskih skupin kaže na izvore človeštva, kar se sklada z arheološkimi
najdbami v Palestini in Aziji, ne pa v Afriki. To kaže na neobičajen razvoj človeštva v
Afriki, ki je bil morda pogojen z naravnimi katastrofami, nalezljivimi boleznimi ali s
težavnim prehodom preko puščavskega pasu.
mtDNK primerjava
Genetski podatki mtDNK so skromnejši, so pa povednejši, saj so razlike bistveno
manjše in gre v dobri meri za poselitev in ne za bojne ali plenilske pohode, ali pa za
trgovanje, kar vse so bila v večjem delu moška opravila, ki so jim omogočala prenašati
gene na širša območja.
Slovenci
Genetska mtDNK primerjava je izvedena na 16 pokrajinah, ki predstavljajo države
oziroma narode [67]. Po najpomembnejših evropskih genskih skupinah je ugotovljena
skupna razlika deležev posameznih genskih skupin, ki kaže katere države so povprečno
najbližje slovenskim genskim značilnostim. Primerjava je podana v grafu 7 in v tabeli 9.
V primerjavi z Y-DNK ni podatkov za Slovaško, Belorusijo in Romunijo, za Nemčijo
in Italijo pa so podatki le za celoto in ne po pokrajinah.
Očitno sta izkazani dve skupini: slovanska kjer so razlike manjše in neslovanska, kjer
imata Nemčija in Avstrija več zahodnoevropskih in manj vzhodnoevropskih genskih
skupin ter Bolgarija, Grčija in Italija, ki imajo manj značilnih evropskih genskih skupin
in več ostalih neznačilnih evropskih južnih genskih skupin.
Genetska območna razporeditev mtDNK kaže na značilno slovansko območje, ki
gre od Slovenije vzhodno in severno ter na območje z večjim vplivom južnih evropsko
neznačilnih genskih skupin, ki zajema južni del Balkana.
53
Graf 7: Razlike deležev mtDNK genskih skupin po smiselno izbranih državah v odstotkih
– Najmanjše razlike so pri Poljski in Hrvaški. Pri ostalih genskih skupinah so najbližje
Poljska, Češka, Avstrija, Makedonija in Nemčija.
Tabela 9: Razlike deležev mtDNK genskih skupin po smiselno izbranih državah v odstotkih
Območje/Haplogroupa
Avstrija
Bosna-Hercegovina
Bolgarija
Hrvaška
Češka
Nemčija
Grčija
Madžarska
Italija
Makedonija
Poljska
Romunija
Rusija
Srbija
Slovenija
Ukrajina
H
2,5
2
9
3
6
5,5
9
0
13,5
3,5
1
8
5
6
0
8
V
3,5
1,5
6,5
1,5
3,5
3
6,5
5,5
2
2
1,5
4,5
1,5
1,5
0
1
J
2,5
2
0,5
0,5
1,5
0,5
5
2,5
2
2
1,5
4,5
1,5
2,5
0
2,5
T
2,5
1,5
0,5
1,5
5
5
4
0
6
5
5,5
2
4
1
0
1
U
7
3,5
1
5
1
4
7,5
1,5
5
5,5
3
8,5
1
1,5
0
2
K
6,5
2
9
1
1
5
2
2
3
0,5
0,5
3
1
0,5
0
1
I
1,5
0
2
1
1
0,5
0
1,5
0
1
0
1
0
1,5
0
0
W
4
2,5
5
1,5
1
3,5
1
1
2,5
2
1,5
4
3
1,5
0
3
X2
0
0,5
5
0
1
0,5
3,5
1
1
2
0,5
4
1
1
0
1,5
Ostali Razlika
4
34
10,5
26
6,5
45
6,5
21,5
4
25
5,5
33
9,5
48
10
25
15
50
4,5
28
3
18
12,5
52
6
24
10
27
0
0
6
26
– Najbližje po skupni razliki deležev zajetih genskih skupin je Poljska 18 %, ki ji slede
Hrvaška 21,5%, Rusija 24 %, Češka 25 %, Madžarska 25 %, Bosna in Hercegovina 26 %,
54
Ukrajina 26 %, Srbija 27 %, Makedonija 28 %, Nemčija 33, Avstrija 34 %, Bolgarija
45 %, Grčija 48 % in Italija 50 %.
Genetska presoja smiselnih držav po mtDNK in po deležih najpomembnejših evropskih
genskih skupin je podana v grafu 8 in v tabeli 10.
Graf 8: Deleži v odstotkih mtDNK po državah
– V primerjavi z Y-DNK je bistveno večja podobnost, saj so pri najpogostejši genski
skupini H razlike zelo majhne, majhne pa so tudi pri značilnem severovzhodni genski
skupini U, saj najbolj odstopa le skupina neznačilnih evropskih genskih skupin.
Tabela 10: Deleži genskih skupin mtDNK po izbranih pokrajin v odstotkih
Območje/Haplogroupa
Avstrija
Bosna-Hercegovina
Bolgarija
Hrvaška
Češka
Nemčija
Grčija
Madžarska
Italija
Makedonija
Poljska
Romunija
Rusija
Srbija
Slovenija
Ukrajina
H
44,5
45
38
44
41
41,5
38
47
33,5
43,5
46
39
42
41
47
39
V
3
5
0
5
3
3,5
0
1
4,5
4,5
5
2
5
5
6,5
5,5
J
12
7,5
10
10
11
9
14,5
12
7,5
11,5
8
14
8
7
9,5
12
T
8,5
4,5
6,5
7,5
11
11
10
6
12
11
11,5
8
10
5
6
7
U
12
15,5
20
14
20
15
11,5
17,5
14
13,5
16
10,5
20
20,5
19
21
K
10,5
6
13
5
3
9
6
2
7
4,5
3,5
7
3
4,5
4
3
I
3,5
2
0
3
1
2,5
2
0,5
2
1
2
1
2
3,5
2
2
W
1
2,5
0
3,5
6
1,5
4
4
2,5
3
3,5
1
2
3,5
5
2
X2 Other
1
4
1,5 10,5
6
6,5
1
6,5
0
4
1,5
5,5
4,5
9,5
0
10
2
15
3
4,5
1,5
3
5 12,5
2
6
0
10
1
0
2,5
6
55
– Največ najpogostejše genske skupine H ima Slovenija 47, največ genske skupine U pa
Srbija 20,5.
– Hrvaška in Srbija imata Sloveniji podobno gensko sestavo, saj izstopajo le ostale neznačilne
evropske genske skupine, ki jih imata v precejšnem deležu tudi Ukrajina in Rusija, kar
kaže na njihovo prejšno domovino, vendar je ta uvid šibkejši od uvida Y-DNK, saj prav
neznačilne evropske genske skupine predstavljajo pretežno južnoevropske genske skupine.
– Pri najpogostejši genski skupini H od Slovenije odstopa Hrvaška za 3, Srbija za 6 in
Ukrajina za 8 odstotkov.
– Značilno odstopanje je še pri ostalih genskih skupinah, kjer odstopa Ukrajina za 6,
Hrvaška za 6,5, Srbija pa za 10 odstotkov.
Hrvati in Srbi
Genetika nam lahko pomaga pri presoji genetske sorodnosti nekaterih območij in v
primeru zgodovinsko dokumentirane naselitve Hrvatov in Srbov podaja dokaj zanesljive
vpoglede na to, kje je bila njihova prejšnja domovina. Primerjavo izvedemo z Ukrajino za
katero so na voljo ustrezni podatki, izidi pa so podani v tabeli 11.
Tabela 11: Razlika mtDNK med Hrvaško, Srbijo in Ukrajino
mtDNK
Slovenija
Hrvaška
Srbija
H
8
5
2
V
1
0,5
0,5
J
2,5
2
5
T
1
0,5
2
U
2
7
0,5
K
1
2
1,5
I
0
1
1,5
W
3
1,5
1,5
X2
1,5
1,5
2,5
Ostali Razlika
6
26
0,5
21,5
4
21
– Hrvatska ima v primerjavi s Slovenijo povprečno odstopanje 4,5 %, Srbija pa 5,0 %.
– Obe sta pri največjih odstopanjih Slovenije bliže Ukrajini: Hrvaška je pri H bližja za
3 %, Srbija pa za 6 %; pri Ostalih pa Hrvatska za 5,5 %, Srbija pa za 2 %.
Razporeditev deležev mtDNK
Razporeditev deležev mtDNK genskih skupin po svetu [66] je podana na sliki 29, ki
nam prikaže mnoge značilnosti razvoja poselitve in kaže na izvorna območje, na območja
poljedelske poselitve in na območja bojevitih ljudstev.
Razporeditev mtDNK genskih skupin po svetu kaže izrazito različnost.
– Jugozahodna Afrika, severna Amerika, južna Amerika, severovzhodna Azija in Oceanija
kažejo veliko enakost genskih skupin prvotnih prebivalcev na posameznih območjih.
– Severovzhodna Afrika pa kaže na večjo raznolikost in s tem na možni izvor sodobnega
človeštva na tem območju.
– Največja raznolikost genskih skupin pa je v območju osrednje Azije, kar kaže tako
na veliko starost poselitve kot na pogosto mešanje ljudstev pogojeno z bojevitostjo
tamkajšnjih rodov in ljudstev.
– Na Bližnjem vzhodu: Egipt – PA, Turčija, Irak, Iran – TU, je številnost različnih genskih
skupin velika, kar kaže na starost tamkajšnjega prebivalstva, njihova razporeditev pa
se po podobnosti razteza v Evropo.
– Zelo podobna slika Evrope pa kaže na prvotno poselitev poljedelskih ljudstev tako
preko Gibraltarja kot preko Balkana.
56
Slika 29: mtDNK po domorodnih deležih v Svetu [66]
– Prav območji Egipta in Turčije, z deleži značilnih genskih skupin, ki so zelo podobno
razporejeni v Evropi, kažeta dvojno pot naselitve Evrope preko Balkana in preko
Pirenejskega polotoka. Ta naselitev je prvotno zajemala celotno afriško in evropsko
Sredozemlje, kar kaže tudi razporeditev genskih skupin v severni Afriki, ki je podobna
egiptovski razporeditvi.
– Po otoplitvi pa je zaradi poplavljenih območij v južni Evropi, zaradi dviga morja za
okoli sto metrov in prostega prostora v srednji Evropi potekala selitev proti severu. To
potrjuje tudi genetska slika za srednjo Evropo.
– Egipt – PA ima večji delež genske skupine H, ki je bolj prisotna v zahodni Evropi,
Turčija – TU pa ima večji delež genske skupine U, ki je bolj prisotna v vzhodni Evropi.
– Večji deleži navedenih genskih skupin v Evropi ne pomenijo nujno tamkajšnji nastanek,
ampak poselitev z ženami, ki so pretežno imele navedene genske skupine.
– Verjetni začetek genske skupine H je v območju Egipta – PA in Turčije – TU, začetek
genske skupine U pa v območju Turčije in Perzije – TU.
Primerjava Y in mt poselitve
Primerjava območne Y in mt razporeditve haplotipov na zemljevidih sveta kaže
podobne značilnosti, ki kažejo posamezna dobro opazna območja in omogočajo vpogled
v možno poselitev sveta.
– Podsaharska Afrika je ločena, kar kaže na majhen vpliv na poselitev, prehodno območje
severne in severovzhodne Afrike pa tak vpliv sicer omogoča, vendar so povezovalne
57
–
–
–
–
–
haploskupine v zelo majhnem obsegu: pri Y genih sta to predvsem J in E3b, pri mt
genih pa L, H in W.
Evropa pa kaže bistveno razliko, saj je pri mt zelo velika podobnost s severnoafriškimi
haploskupinami, ki je pri Y ni; razlog je v zelo pomanjkljivem prikazu Y haploskupin
v severni Afriki.
Širši Bližnji vzhod kaže podobno sliko večje raznolikosti, kar kaže na večje mešanje
prebivalstva in na starost poselitve.
Osrednja Azija ima podobne skupne značilnosti, kar prav tako kaže na mešanje
prebivalstva in na starost poselitve.
Tudi Jugovzhodna Azija ima nekaj podobnih skupnih značilnosti, kar kaže na manjše
mešanje prebivalstva in na starost poselitve.
Severovzhodna Azija, Oceanija in Amerika kažejo podobno gensko osnovo in nakazujejo
poselitev iz vzhodne in severne Azije.
Teorije naselitve
Naselitvene teorije se precej spreminjajo in novejše pretežno podpirajo naselitev Evrope
iz Bližnjega vzhoda, kar je obširno prikazal L. Vuga s prikazom zemljevida po Devotu za
indoevropska jezikovna področja; zemljevid na sliki 30 kaže tudi smeri njihove selitve v
2. tisočletju pr. Kr., ki so bile pogojene z večjimi ohladitvami [68-70].
S Teorijo Kontinuitete [68] je podana velika stalnost poselitve v nasprotju s teorijo
preseljevanja narodov, ki nima temeljev v dokazih in je v zatonu. Predvideno območno
in časovno poljedelsko poselitev Evrope podaja M. Budja na sliki 31 [71], podobno pa je
podana tudi na spletu in je prikazana na sliki 32 [72].
Slika 30: Po Devotu indoevropska jezikovna področja in selitve v 2. tisočletju pr. Kr [69]
58
Slika 31: Časovna in območna poselitev polje- Slika 32: Časovna in območna poselitev poljedelskih
delskih ljudstev Evrope [71]
ljudstev Evrope [72]
Slika 33: Razpored posameznih neolitskih kultur v Evropi od 4.500 do 5.000 PS [73]
59
– Neolitske kulture ne kažejo selitev proti zahodu, ampak le v smeri sever jug in obratno,
kar kaže na poselitev vzhodne Evrope iz bližnjega vzhoda, zahodne Evrope pa iz istega
območja preko severne Afrike in Gibraltarja.
– Največja je raznolikost kultur na območju Balkana kar kaže na starodavnost tega
poselitvenega območja.
Če primerjamo časovna in območno poselitev poljedelskih ljudstev Evrope s sliko
poselitve z razporeditvijo posameznih neolitskih kultur [73], ki zajemajo isto obdobje in so
prikazane na sliki 33, je očitna razlika, saj ni opazne selitve iz območja bližnjega vzhoda,
ampak gre selitev od juga proti severu. Izjema je v osrednjem delu, kjer je razviden močan
vpliv vzhoda – Obdonavske kulture, kar se kaže tudi v mešani razporeditvi genskih skupin.
Poselitev po podrobni obravnavi genskih kazalcev prikazuje tudi študija prihoda
Evropejcev [74], ki je prikazana na slikah 34 in 35.
Slika 34: Predvidena poselitev po Wiiku [74]
Slika 35: Štiri skupine po Wiiku [74]
– Poselitev zahodne Evrope med 25.000 in 35.000 leti z R1b je možna tudi preko srednje
Evrope, ker je bila to medledena doba, ki je tako selitev dopuščala, saj so bila ljudstva
nomadska pašniška.
– Tudi tu je izvzeta možnost poselitve zahodne Evrope preko severne Afrike, ki pa je z
nastopom modernega človeka vsekakor bila poseljena.
– Značilna delitev Evrope na zahodno, srednjo in vzhodno Evropo kaže na selitve sever
jug in obratno, ki so bile vremensko pogojene, ne pa na vzhod in zahod ali obratno, kot
predvidevajo teorije o poselitvi Evrope in teorije o preseljevanju narodov ali zamenjavah
prebivalcev iz napadalno iztrebljevalnih vzrokov.
Primerjava jezikovnih skupin: indoevropske, ugrofinske, turške in baskovske je
prikazana na sliki 36, romanske, germanske in slovanske pa na sliki 37.
– Tudi jezikovna porazdelitev kaže na zahodno romansko, srednje-severno germansko
in na vzhodno slovansko jezikovno skupino.
60
Slika 36: Jezikovne skupine po Wiiku [74] Slika 37: IE jezikovne skupine po Wiiku [74]
indoevropska, ugrofinska, turška, baskovska
romanska, germanska, slovanska itd.
Kljosov
Zanimive razlage podaja Kljosov, ki pa se drži stare Kurganske naselitve, ki pa nima
več nekdanje teže, morda pa jo bo ponovno dobila prav z genetskimi podatki o starosti
značilnih evropskih genskih skupin. Prav on podaja predpostavke za ustrezen izračun
starosti posameznih genskih skupin na določenem območju, saj predvideva da nastane
pri haplotipih s 6-timi lokusi ena mutacija v povprečju vsakih 2480 let, pri haplotipih z
12-timi lokusi vsakih 1140 let, pri haplotipih s 25 lokusi vsakih 540 let, pri haplotipih s 37
lokusi vsakih 280 let, itd [11, 76].
Združuje genetski in jezikovni pogled, kar je dobro, vendar ne ločuje jezika in
pokrajine, saj uporablja izraz Turški jezik, ki ga jezikovno ne opredeli, ob poudarku, da je
bistvo njegovega dela genetika, pa gre za predantične jezike tedanjih ljudstev v Mali Aziji.
Njegova Kurganska poselitev je prikazana na sliki 38, ki je zanimiva predvsem zato, ker
prikazuje poselitev zahodne Evrope tudi iz Afrike, ki se ji ostali strokovnjaki izogibajo,
čeprav je naravna in utemeljena [75].
– Kot izhodišče poselitve Evrope predpostavlja območje obkaspijske nižine, kar je zelo
ozko glede na genetske in vremenske podatke, saj oba podatka nakazujeta bistveno
širše območje, predvsem proti jugu preko Turčije, Iraka, Palestine in Egipta.
– Če upoštevamo bistveno južnejše izhodišča pa dobimo poselitev vzhodne Evrope kot jo
predvideva C. Renfrew in zahodne Evrope iz bližnjega vzhoda preko Egipta in severne
Afrike.
– Prav poselitev zahodne Evrope preko severne Afrike iz širšega območja Egipta je
vremensko in genetsko bistveno bolj verjetna kot pa iz vzhodne Evrope.
– Sredozemlje je bilo poseljeno že v času zadnje ledene dobe, ko je bil Gibraltar kopen,
zato ni razumljivo, da ta veja poselitve še ni ustrezno upoštevana.
Posebno zanimivi so podatki o deležih genske skupine R1b, ki rastejo od predvidenega
izvora v južni Sibiriji proti zahodu, kar je prikazano v sliki 39 in na sliki 40 skupine R1b
po starosti, ki nasprotno pada proti zahodu [76].
61
Slika 38: Predvidena poselitev po Kljosovu [75]
Slika 39: Deleži genske skupine R1b za posamezne Slika 41: Razporeditev gostote deležev genske skuevropske pokrajine [76]
pine R-L21 [76]
Povedna je primerjava deležev mlajše podgrupe R-L21 na sliki 41, ki kaže na njen izvor
na Irskem. Povezava je še z bližnjo Bretanjo, z Baski pa ne več.
– Gre za mlado gensko skupino, zato so podatki zanesljivi, kljub populacijski genetski
teoriji.
62
Podatki so povedni, saj padajo starosti od vzhoda proti zahodu, kar naj bi pomenilo
naselitev iz najstarejšega območja proti najmlajšim to se pravi iz vzhoda proti zahodu, kar je
tudi splošno sprejeto mnenje. Če bi šlo za materialno širitev bi gostota padala s kvadratom
razdalje, starost pa bi ostala ista, le mlajše preobrazbe bi bile po različnih pokrajinah različne.
Pri poselitvah pa je drugače, saj je gostota, kljub redčenju po površini, odvisna od
načina življenja in prehranjevanja in s tem od rodnosti in možnosti preživetja.
Slika 40: Starosti genske skupine R1b za posamezne evropske pokrajine [76]
Sam nekoliko dvomim v pravilnost sklepanja o starosti genskih skupin, saj naj bi se iz
praizvira genske skupine vedno selile najmlajše skupine, kar pa ni skladno z logiko prostega
širjenja prebivalstva. Če pa so se širile enakomerne skupine, potem pa ni razumljivo tako
odstopanje, saj bi morale biti vsaj ponekod prisotne tudi skupine izvorne starosti. Tu je
treba poseči po zakonitostih predvidenih mutacij, ki praviloma nastanejo na zarodnih
celicah in so odvisne od mnogo dejavnikov, ki še niso dovolj ovrednoteni.
Sredozemlje
Primerjana Y-DNK genskih skupin v območju Sredozemlja in Bližnjega vzhoda [77]
je podana za značilne pokrajine v grafu 9 in v tabeli 12.
– Delež genske skupine R1b pada v Evropi proti vzhodu: Španija, Francija, Italija, Slovenija,
Bolgarija in še naprej proti Iranu in Turčiji.
– Delež genske skupine E1b1b pada v Afriki in Aziji proti vzhodu: Maroko, Tunizija,
Egipt, Jordan, Palestina, Libanon in Severni Irak.
– Delež genske skupine J2 pada proti zahodu: Severni Irak, Libanon, Palestina, Sirija,
Jordan, Egipt, Maroko in Tunizija.
63
Graf 9: Deleži Y-DNK genskih skupin v območju Sredozemlja po značilnih pokrajinah
Tabela 12: Deleži Y-DNK genskih skupin v območju Sredozemlja po značilnih pokrajinah
Region/
Haplogroup
Spain
France
Italy
Slovenia
Bulgaria
Iran
North Iraq
Jordan
Kurdistan (Turkey)
Lebanon
Palestine
Syria
Egypt
Morocco
Tunisia
I1
1,5
9,5
2,5
9,5
3
3
17
3,5
20
5
0
5
1
0
1
I2*+
I2b R1a R1b G J2 J*+J1
I2a
4,5
1
2
69
3
8
1,5
2
4 2,5 61
5
7
1
3
1 2,5 49
7
18
2
22
2 34,5 23,5 1,5 3
1
20
1
18 18
1
20
0
0
0 16,5 6,5 10 12
10
0
0 11,5 17
4 28,5 11,5
0
0 1,5 18
4
13
31
0
0
16
6 2,5 10,5 9,5
0
0 2,5 8 6,5 26
20
0
0 1,5 8,5 3
17 38,5
0
0
10 13,5 3
17
30
0
0
3
2
9
11
21
0
0
0
4
4
3
9
0
0
1 4,5 3,5 4
30
Najverjetnejši izvor poselitve
E1b1b T
7
7
11
3
16
4,5
7,5
26
11,5
17,5
19,5
11,5
40
80
52
2,5
1
4
0
1
4
3
0,5
5
5
7
5
8
0
4
Q
N Oth.
0
0
0
0
1
4
0
0
5
2
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
2,5
0
0
0
0
0
0
5
0
0
0
0
0
0
1
27
0
2,5
14
7,5
5
5
0
0
0
Najverjetnejši izvor poselitve vzhodne Evrope je območje bližnjega vzhoda, ki ga
genetsko predstavljata Severni Irak in Kurdistan, ki imata poudarjeni vzhodnoevropski
genski skupini R1a in I1. Egipt ima poudarjen predvsem območno gensko skupino E, ki
64
je severnoafriška in gensko skupino J, ki je palestinska, zato poselitev zahodne Evrope
posredno iz Egipta po genskih skupinah Y-DNK ni razvidna. Za te izvore so genske skupine
podane v grafu 10.
Graf 10: Deleži Y-DNK genskih skupin za severni Irak, Kurdistan in Egipt
Večja deleža zahodnoevropske genske skupine R1b pa imata Sirija in Libanon, ki
lahko predstavljata pot naselitve iz Bližnjega vzhoda v severno Afriko in zahodno Evropo.
Severnoafriška mtDNK
Tunizija
Značilna za poselitev zahodne Evrope preko Afrike je v Tuniziji osrednja skupina
Čenini-Duiret Berberov, ki izstopa po majhnem deležu srednjeafriških genskih skupin
in večjem delu Palestinsko-Egiptovskih genskih skupin, kar je prikazano v tabeli 13 [78].
Tabela 13: Deleži mtDNK genskih skupin po območjih Tunizije
mtDNK v Tuniziji
H
V
J
T
U
K
I
W X2
L
Other
VSE
Čenini-Duiret Berberi 28,3
0
3,8 32,1
5,7
15,1
0
0
0
13,3
1,7
100
Senet Berberi
0
3,8
17,1
0
7,5
0
0
26,6
11,0
100
0
0
24,3
12,6
100
2,1 2,1 27,7
10,7
100
30,2
Matmeta Berberi
26,5 16,3
Arabci
29,8
0
3,8
4
4,1
8,1
4,1
0
4,2
6,3
10,7
6,4
0
– Med Arabci in severno-tunizijskimi Berberi ni bistvene razlike, saj po značilnih
srednjeafriških L genskih skupinah izstopajo le Čenini-Douiret Berberi v osrednjem
delu Tunizije s polovično vrednostjo. Močno izstopajo tudi pri Egiptovsko-Palestinskih
genskih skupinah: pri T genski skupini s skoraj 10 kratno vrednostjo in pri K genski
65
skupini s trikratno vrednostjo. Očitno so to potomci prvotne naselitve, iz območja
Palestine verjetno kot Kanaanci in iz območja Egipta kot Feničani.
Severna Afrika
Pregled deležev severnoafriških, srednjeafriških in azijskih mtDNK genskih skupin je
podan v tabeli 14 in kaže na prvotno naselitev iz območja Bližnjega vzhoda [79].
Tabela 14: Deleži mtDNK genskih skupin po območjih Tunizije
Region / Nation
Souss
NC Morocccan Berber
Moroccan Arab
Mozabite
Saharawi
Mauritanian
Tuareg
Egyptian
Nubian
North African
6%
8,30%
6,50%
31,80%
8%
20%
7,70%
1,50%
0%
Sub Saharan
26%
3,30%
21,90%
11,80%
44%
43,30%
84%
30,90%
40,50%
Eurasian
68%
88,40%
71,80%
56,40%
48%
36,7
7,70%
67,60%
59,50%
– Po Azijskih mtDNK genskih skupinah daleč najbolj izstopajo Maroški Berberi, pa
tudi Egipčani, ki imajo sicer precej srednjeafriških genskih skupin, a predstavljajo
normalno pot za širitev nomadskih in poljedelskih ljudstev iz bližnjega vzhoda.
Zahodno Sredozemlje
Pregled deležev mtDNK genskih skupin za ljudstva zahodnega Sredozemlja je območno
in po skupinah podan v tabeli 15 [77].
Tabela 15: Deleži mtDNK genskih skupin za ljudstva zahodnega Sredozemlja
66
– Zajetih je 8 afriških ljudstev in njihovo povprečje – NWA, 10 iberskih ljudstev in
njihovo povprečje – IBE, 5 italijanskih ljudstev in njihovo povprečje – ITA.
– Pri srednjeafriški genski skupini L izstopajo maroški Berberi z manj kot polovično
vrednostjo 3,2 % glede na povprečje NWA 25,9 % povprečje IBE 3,2 % in povprečje
ITA 2,9 %.
– Pri Egiptovsko-Palestinskih genskih skupinah: pri T genski skupini izstopajo maroški
Berberi s 17,2 % glede na povprečje NWA 5,3 % povprečje IBE 7,4 % in povprečje ITA
12,9 %; pri K genski skupini izstopajo maroški Berberi s 7,8 % glede na povprečje NWA
4,8 % povprečje IBE 5,8 % in povprečje ITA 5,3 %.
– Pri značilni evropski genski skupini H izstopajo maroški Berberi z 42,2 %, Alžirci s
34,0 % in južni Berberi z 32,0 % glede na povprečje NWA 29,4 %, kar kaže na poselitev
zahodne Evrope iz tega dela Afrike; ne razlikujejo se veliko od povprečja IBE 50,6 %
in povprečja ITA 47,7 %.
– Med povprečji IBE in ITA ni bistvenih razlik, razen pri bližnjevzhodni genski skupini
U, ki jo imajo Iberci več 14,9 % Italijani pa manj 8,9 % ter pri Palestinski genski skupini
T, ki jo imajo Iberci manj 7,4 % Italijani pa več 12,9 %.
– Pri genski skupini V izstopajo Baski z 10,4 % glede na povprečje NWA 6,2 % povprečje
IBE 5,0 % in povprečje ITA 3,2 %; pri genski skupini H izstopajo osrednji Portugalci s
37,8 % glede na povprečje NWA 29,4 % povprečje IBE 50,6 % in povprečje ITA 47,7 %;
pri genski skupini U izstopajo osrednji Španci z 22,0 % glede na povprečje NWA 17,4 %
povprečje IBE 14,9 % in povprečje ITA 8,9 %; pri genski skupini T izstopajo Portugalci
z 11,1 % glede na povprečje NWA 5,3 % povprečje IBE 7,4 % in povprečje ITA 12,9 %.
– Pri Italijanskih ljudstvih izstopajo Toskanci kar pri štirih največjih deležih genskih
skupin I, X, K in J, z izjemo Sardinije tudi pri genski skupini U ter pri najmanjšem
deležu genske skupine H.
Tabela zamenjave starih oznak Y-DNK z novimi
Ker se v starejši literaturi pojavljajo starejše oznake posameznih genskih skupin po
različnih avtorjih, je na spletu podana primerjalna tabela za ustrezno vzporejanje, ki je
zaradi obsežnosti ne podajam [80].
Zahvala
Zahvaljujem se sodelavcema Marjeti Manfredi Vakar in Darku Vrečku za vzpodbude,
koristne pripombe in spletne ter druge podatke.
Literatura
1.
2.
3.
4.
I. Zupanič Pajnič, Forenzična genetika, splet, http://www.mf.uni-lj.si/dokumenti/65a6fe2630c3
b4faabc719d3fb9d7f94.pdf
Splet, Y kromosom, http://wiki.verkata.com/es/wiki/Genoma_humano
Splet, Mejoza, http://en.wikipedia.org/wiki/Meiosis
Splet, Genske mutacije, http://en.wikipedia.org/wiki/Mutation
67
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
Splet, Mutacije, http://ghr.nlm.nih.gov/handbook/mutationsanddisorders/genemutation
Splet, Oploditvene in pridobljene mutacije, http://www.cancer.gov/cancertopics/understandingcancer/genetesting/page12
Splet, mtDNK mutacije, http://en.wikipedia.org/wiki/Mitochondrial_DNA
Različni avtorji, 12th Neolithic Seminar, Prehistoric Gene Flow and Cognitive (r)Evolution:
Inferences on the Neolithisation of Eurasia, November 2005, Department of Archaeology,
University of Ljubljana, http://arheologija.ff.uni-lj.si/seminars/s12a.html
Splet, Škodljivost posameznih kemičnih snovi, ki v naravi niso bile prisotne,
http://www.potnik.si/ko-382abec-postane-382aba-in-slovenec-slovenka.html
M. M. Vakar, D. Vrečko, Slovenija v DNK bazenu sveta, Zbornik osme mednarodne konference
Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 29-51.
A. A. Klyosov, 2010b, Migration route of R1b haplogroup to Europe and its populating in Europe.
A critical analysis of Myres et al paper »A Major Y chromosome haplogroup R1b…« (Eur. J.
Hum. Genetics, 26 August 2010). Proc. Russian Academy of DNA Genealogy, 3, No.10, 1652-1675.
A. Perdih, P. Jandaček, New Understanding of Western Eurasia in Prehistoric Times, Splet, strani
38-94, http://aklyosov.home.comcast.net/~aklyosov/5-2%202012.pdf
Splet, Rast prebivalstva, http://en.wikipedia.org/wiki/Population_growth
I. L. Rozhanskii, A. A. Klyosov, Mutation Rate Constants in DNA Genealogy - Y Chromosome,
The Academy of DNA Genealogy, Newton, USA 2011 Vol.1, No.2, 26-34.
S. Sigurđardottir, A. Helgason, J. R. Gulcher, K. Stefansson, P. Donnelly.The Mutation Rate in the
Human mtDNA Control Region, Am. J. Hum. Genet. 66:1599–1609, 2000.
M. Alinei, Origini delle lingue d‘Europa, Il Mulino, Ed., Bologna, Vol 1, 1996, Vol 2, 2000.
M. Alinei, Interdisciplinary and linguistic evidence for Palaeolithic continuity of Indo-European,
Uralic and Altaic populations in Eurasia, with an excursus on Slavic ethnogenesis, Proceedings of
Kobarid conference 2003, http://www.continuitas.com/intro.html
L. Vuga, Sodobna teorija kontinuitete, Zbornik prve mednarodne konference Veneti v etnogenezi
srednjeevropskega prebivalstva, Jutro, Ljubljana 2002, 24-34, http://www.veneti.info/zborniki/
zbornik01/htm/vuga_kontinuitete.htm
J. Šuman, Die Völker Oesterreich-Ungarn‘s, X. Band, 1. Halfte, Die Slovenen, Karl Prochaska,
Dunaj in Tešen 1881, prevod B. K. Meško, Amalieti & Amalieti, Ljubljana 2011.
A. Perdih, Študijam o našem izvoru na rob, Tretji dan 2000 (2), XXIX (261), 90-97 in V nova
obzorja z Veneti v Evropi 2000, I. Tomažič, Editiones Veneti, Wien, Ljubljana 2000, 102-111.
T. Jarič, O večinsko slovanskem poreklu prebivalcev nemških dežel, prevod E. T. de Saint-Maur,
Zbornik devete mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2011, 193-207.
D. M. Žunkovič, Die Slaven ein Urfolk Europas, Slovani prvotno ljudstvo Evrope, šesta izdaja,
Wien 1911.
J. Šavli, Imena pričajo, Veneti naši davni predniki, Ivan Tomažič, Dunaj, Ljubljana 1990, 21-64.
I. Tomažič, Še obstoječi sledovi Slovenetov, Slovenci, Od kod smo? Od kod in od kdaj izviramo?
Editiones Veneti, Dunaj, Ljubljana 1990, 90-122.
A. Rant, Karni in Veneti v Britaniji in v Alpah, slovenska in britanska paleoetnična izročila v luči
evropske prazgodovine, Prorang, Ljubljana 2008, 20 62.
M. Mitrović, Onomastic structures, Zbornik sedme mednarodne konference Izvor Evropejcev,
Jutro, Ljubljana 2010, 7-30.
P. J. Šafařík, Slovanské starožitnosti, Praga 1837.
J. Kollar, Staroitalija slavjanska, Objevy a dukazy živlu Slavskih, Piceni, Cisarske kralovske dvorske
a statni tiskarne, Viden 1853.
J. Škulj, Genetske raziskave in njihov pomen za proučevanje Venetov. Zbornik posveta Praprebivalstvo
na tleh srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2003, 31-39
J. Škulj, Etruscans,Veneti and Slovenians – a genetic perspective, Zbornik tretje mednarodne
konference Staroselci v Evropi, Jutro, Ljubljana 2005, 20-30.
68
31. V. Vodopivec, Povednost znanosti, Razbiranje ilirskih jezikov, Jutro, Ljubljana 2010, 19.
32. Splet, Genetski podatki starih Evropejcev, http://www.eupedia.com/europe/ancient_european_dna.
shtml
33. P. Jandáček, L. Arko, Linguistic connections between Basques and Slavs (Veneti) in antiquity,
Zbornik prve mednarodne konference Veneti v etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva, Jutro,
Ljubljana 2002, 151-166.
34. Splet, Genetski mtDNK podatki evropejcev, http://www.eupedia.com/europe/european_mtdna_haplogroups_frequency.shtml
35. A. Ambrozic, Etymological parallelism in inscriptions from ancient Gaul, Zbornik prve mednarodne
konference Veneti v etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva, Jutro, Ljubljana 2002, 131-149.
36. V. Vodopivec, Nekaj galskih napisov, Zbornik pete menarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro,
Ljubljana 2007, 155-175.
37. P. Serafimov, Celto-Slavic similarities, Zbornik četrte mednarodne konference Evropski staroselci,
Jutro, Ljubljana 2006, 82-116.
38. Splet, Genetski izvor Etruščanov, http://www.usmessageboard.com/education/125186-dnareveals-origins-of-ancient-etruscans.html, tudi, http://www.guardian.co.uk/world/2007/jun/18/
italy.johnhooper
39. A. Ambrozic, Gordian knot unbound, Newly-discovered Venetic inscriptions, Cythera press,
Toronto 2002, 88-109.
40. V. Vodopivec, Zbir starofrigijskih napisov, delitev, prevodov in besednjak, Zbornik sedme medna­
rodne konference zvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 31-57.
41. A. Perdih, V. Vodopivec, Posebni znaki v starofrigijskih napisih, Zbornik osme mednarodne
konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 130-152.
42. V. Vodopivec, Primerjava branj Pyrgijskih zlatih ploščic, Zbornik posveta Praprebivalstvo na tleh
srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2003, 51-64.
43. Splet, Biološka in psihosocialna evolucija človeka, http://dsb.biologija.org/vpr/4-evol-antro.pdf
44. Splet, Časovni razvoj človeške vrste in najstarejše najdbe Homo heidelbergensisa, http://anthro.
palomar.edu/homo2/mod_homo_1.htm
45. Splet, Najstarejše najdbe Homo sapiens sapiensa, http://anthro.palomar.edu/homo2/mod_homo_4.htm
46. V. Vodopivec, Najpomembnejše arheološke najdbe na Slovenskem, Razbiranje ilirskih jezikov,
Jutro, Ljubljana 2011, 34-41.
47. Splet, Predviden časovni in območni razvoj posameznih Y-DNK genskih skupin, http://www.google.
com/search?q=y+dna+haplogroup&start=10&hl=en&sa=N&prmd=imvns&tbm=isch&tbo=u&
source=univ&ei=FLwnT4nnIsmq-AbiibWwBQ&ved=0CJEBELAEOAo&biw=1920&bih=1022
48. Splet, Predviden časovni in območni razpored posameznih evropskih Y-DNK genskih skupin, http://
en.wikipedia.org/wiki/Human_Y-chromosome_DNA_haplogroup
49. Splet, Predviden časovni in območni razpored posameznih Y-DNK genskih skupin, http://www.
eupedia.com/europe/origins_haplogroups_europe.shtml#mtDNA
50. Splet, Predviden časovni in območni razpored človečnjakov, neandertalcev in homo sapiensov,
http://en.wikipedia.org/wiki/Recent_African_origin_of_modern_humans
51. Splet, Predviden časovni in območni razvoj posameznih mtDNK genskih skupin, http://en.wikipedia.
org/wiki/Human_mitochondrial_DNA_haplogroup
52. T. Šegota, Paleoklimatske i Paleografske promjene, Praistorija Jugoslavenskih zemalja, Akademija
nauka i umjetnosti BIH, Sarajevo 1979, 21- 33.
53. Splet, Večje kopno in razpored rastlinja ob znižanju svetovnih morij, http://en.wikipedia.org/wiki/
Last_glacial_period
54. Splet, Večje kopno in razpored kulture aurignaciena v Evropi, http://en.wikipedia.org/wiki/Aurignacian
69
55. Splet, Dvig morske gladine po zadnji ledeni dobi, http://en.wikipedia.org/wiki/Sea_level_rise
56. Splet, Sredozemsko morje, http://sl.wikipedia.org/wiki/Sredozemsko_morje
57. Splet, Gibraltarska ožina, http://www.internalwaveatlas.com/Atlas2_PDF/IWAtlas2_Pg179_
StraitofGibraltar.pdf
58. Splet, Razvrstitev daljših rek po dolžini s podanim povprečnim pretokom, http://en.wikipedia.org/
wiki/List_of_rivers_by_length#List_of_rivers_longer_than_1000_km
59. Splet, Spreminjanje temperature, http://sl.wikipedia.org/wiki/Ledena_doba
60. A. Perdih, Vpliv zadnje poledenitve na praprebivalstvo Evrope, Zbornik posveta Praprebivalstvo
na tleh sedanje Evrope, Jutro, Ljubljana 2003, 41-50.
61. Splet, Poselitev Evrope preko Gibraltarske ožine, http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/20682051
62. Splet, Porazdelitev Y-DNK v deležih po evropskih in sosednjih pokrajinah, http://www.eupedia.
com/europe/european_y-dna_haplogroups.shtml
63. Splet, Porazdelitev Y-DNK v deležih po narodnih skupinah, http://en.wikipedia.org/wiki/YDNA_haplogroups_by_ethnic_groups
64. M. M. Vakar, Najnovejši podatki o deležih Y-DNK genskih skupin za Slovenijo.
65. Splet, Območna razporeditev Y-DNK po pretežnih genih na sliki za Evropo, http://en.wikipedia.
org/wiki/Y-chromosome_haplogroups_by_populations
66. Splet, Genetski podatki v slikah deležev Y-DNK za svet in Evropo in mtDNK za Svet, http://www.
scs.illinois.edu/~mcdonald/WorldHaplogroupsMaps.pdf
67. Splet, Območna porazdelitev mtDNK v deležih po evropskih in sosednjih pokrajinah, http://www.
eupedia.com/europe/european_mtdna_haplogroups_frequency.shtml
68. L. Vuga, Sodobna teorija kontinuitete – baltiški, jadranski in paflagonski Veneti, Zbornik prve
mednarodne konference Veneti v etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva, Jutro, Ljubljana
2002, 24-32.
69. L. Vuga, Giacomo Devoto – Veneti v Panoniji, Zbornik mednarodnega posveta Sledovi evropske
preteklosti, Jutro, Ljubljana 2004, 11-23.
70. L. Vuga, Jantarska pot, založba Humar, Bilje 2000.
71. M. Budja, Who are the Europeans? Kdo smo Evropejci?, Zbornik pete mednarodne konference
Izvor Evropejcev, Ljubljana 2007, 7-26.
72. B. Sykes, C. Renfrew. Concepts in Molecular Genetics. In: Archaeogenetics: DNA and the population
prehistory of Europe, McDonald Institute for Archaeological Research, Cambridge 2000, 13-21.
73. Z. H. Rosser et al., Y chromosomal diversity in Europe is clinal and influenced primarily by geography,
rather than language, The American Journal of Human Genetics, 67: 1526-1543, december 2000.
74. Splet, K. Wiik, Where Did European Man come from? http://www.jogg.info/41/Wiik.pdf
75. A. A. Kljosov, Genetske in jezikovne primerjave možnih izvorov in poselitev, http://s155239215.
onlinehome.us/turkic/60_Genetics/Klyosov2010DNK-GenealogyEn.htm
76. Splet, Pregled deležev gena R1b za Evropo, http://www.eupedia.com/europe/Haplogroup_R1b_YDNA.shtml
77. Splet, Pregled deležev mtDNK genskih skupin za zahodno Sredozemlje, http://freepages.genealogy.
rootsweb.ancestry.com/~genealogiadelamaza/PDF/Desde_los_pilares_de_Hercules.pdf
78. Splet, mtDNK pri Berberih in Arabcih v Tuniziji, http://freepages.genealogy.rootsweb.ancestry.
com/~genealogiadelamaza/PDF/Bereberes.pdf
79. Splet, Pregled deležev severnoafriških, srednjeafriških in azijskih mtDNK genskih skupin, http://
mathildasanthropologyblog.wordpress.com/2008/07/16/morocco-and-north-african-mitochondrial-dna-study/
80. Splet, Tabela zamenjave starih oznak Y-DNK z novimi, http://en.wikipedia.org/wiki/Conversion_table_for_Y_chromosome_haplogroups
70
Povzetek
Genetika dokaj podrobno govori o davnih ljudstvih, poselitvah in selitvah. Vpogled v
starost genskih skupin je podan s predpostavko časovno enakomernih mutacij, kar je lahko
vprašljivo. Mutacije so odvisne od mnogih dejavnikov in stres v odraščajoči dobi, ko se
tvorijo zarodne celice ima lahko bistven vpliv na število in obseg mutacij. Prav območja z
najstarejšimi geni po enakomerni teoriji, so istočasno območja bojevitih azijskih ljudstev
in zanikanje vpliva stresa ni zanemarljivo.
Poselitev sveta se predvideva iz vzhodne Afrike, glede na visoko starost najdb v srednji
in južni Aziji, pa bi bil lahko izvor tudi tam, saj so prikazane genske povezave Afrike in
bližnjega vzhoda skromne. Manjkajo tudi primerjalni izračuni starosti teh povezovalnih
genskih skupin tako, da ni možno nedvoumno podati smeri dejanske naselitve.
Poselitev Evrope se, skladno z dosedanjimi teorijami, prikazuje iz vzhoda ali jugovzhoda,
ne upošteva pa se poseljenost celotnega sredozemlja in s tem možnost poselitev zahodne
Evrope tudi ali celo predvsem iz Afrike preko Gibraltarja. Izjema je Kljosov, ki upošteva
tudi tako možnost, ki je podprta tudi z genetskimi podatki v severni Afriki.
Genetski izračuni starosti se za evropsko zanimive genske skupine končajo pri Y-DNK
okoli 40.000 PS, pri mtDNK pa okoli 75.000 PS. Gre za občutno razliko že med temi genskimi
skupinami, kaj šele v primerjavi s pojavom Homo sapiensa, ki datira blizu 200.000 let PS.
Tudi sicer so časovne razlike med Y-DNK in mtDNK prevelike in zahtevajo uskladitev na
osnovi arheologije in časov mtDNK, ki so zanesljivejši.
Deleži Y-DNK so precej različni po posameznih območjih, medtem ko so deleži mtDNK
dokaj enakomerno porazdeljeni. Taka razlika kaže, da so moški precej potovali, ter plenili
na vojaških pohodih, ženske pa so čuvale dom in so večinsko ostale doma. Za poselitev
so zato bistveno bolj povedni podatki po ženskih potomkah v mtDNK genskih skupinah.
Primerjava genskih skupin Slovencev, Hrvatov in Srbov kaže na značilne razlike pri
Slovencih in značilne podobnosti genskih skupin Hrvatov in Srbov z genskimi skupinami
Belorusov in Ukrajincev, kar je skladno tudi z zgodovinskimi podatki o njihovi naselitvi
v začetku 7. stoletja.
71
Duša Krnel Umek
ZNANJE O STAROSELCIH –
SLOVENCIH V 20. STOLETJU
Abstract
KNOWLEDGE OF ANCIENT Slovenians in the 20th CENTURY
The article shows how the behavior of the ancient inhabitants, Slovenes, that was in the 19th
century widespread, loss from the official history in the 20th century. One indicator of how
knowledge is transmitted, are the interpretation of history in school's textbooks. The notion
that the Slovenes are indigenous in territory of the north Adriatic and Central Europe was not
only a feature of individuals, but it was generally accepted in the wider circle of the historical
writers in Austria.
But after World War I in history textbooks for middle-class school the old homeland of the Slavs
and Slovenes is between the Black and Baltic seas beyond the Carpathians. After the Second
World War on the Free Territory of Trieste, under Allied military administration, with such
explanations proceed in the lower and upper secondary schools, the same in Slovenia. About
the Indigenous peoples and nations on the Apennine peninsula, in Central and Southeastern
Europe, little has been written. Before Romans are mostly enumerated Italic, Latin, UmbroSabelian, Etruscan, Ligurian, Illyrian and the Veneti, as well as Istrian, Iapodic, Lilburn’s,
Norican, Karnes, Tauriscs and Latabics.
In school textbooks since independence in 1991, is stressed that the history is an important
subject in school because it would enhance the awareness of belonging to a community and
nation. In contrary with this principle, our lands and peoples that have lived there are dimly
outlined at the end of the Roman era while most of the text is devoted to the Greeks and Romans.
Among the causes of impressions that the Slavs and Slovenes came with them from beyond
the Carpathians during the migration of peoples in the 6th century, was the university, which
has not been autonomous after the First and Second World Wars. All it shows is that even
after independence in 1991, not much has changed in regard to the issue of the official history
of the ancient inhabitants of the Slovenes, despite extensive local and international literature,
which emerged in the last twenty-five years.
Uvod
Vedenje o Slovencih – staroselcih, ki je bilo pri slovenskih piscih zgodovine razširjeno
v 19. stoletju, se je nadaljevalo še v začetku 20. stoletja. Leta 1910 je izšlo delo Davorina
Žunkovičeva Die Slaven, ein Urvolk Europas, ki je bilo prevedeno v slovenščino leta 1998.
V njem je zapisal: »Zanikanje samobitnosti (avtohtonosti) Slovanov spada med najhujše
znanstvene zmote ali ponaredke vseh časov« [1: 117]. A stališče, da so Slovenci staroselci
na današnjem ozemlju, ni bila le posebnost posameznikov, temveč je bilo splošno sprejeto
72
v širšem krogu piscev svetovne zgodovine Weltgeschichte, ki je izšla v Avstro-Ogrski
monarhiji v devetih zvezkih v letih od 1899 do 1907. Pozneje je bila dopolnjena, leta 1901
je začela izhajati v angleškem jeziku, leta 1902 pa v ruskem. Posamezni deli so prevedeni
v slovenščino in objavljeni na spletni strani [2].
V četrtem zvezku so opisane dežele ob Sredozemskem morju, v poglavju o prvotnih
prebivalcih Apeninskega polotoka, so opisani Beneti (Veneti), ki so se naselili v Italiji v 7.
stoletju pred n. št. [3]. V petem zvezku o južni in vzhodni Evropi je v poglavju o slovenskem
in srbohrvaškem rodu, ki ga je napisal Wladimir Milkovitz, navedeno: »Tisti rod, ki je živel
v starih v rimskih provincah Panoniji, Noriku, Reciji in Vindeliciji je v glavnem poznan
kot Sloveni ali Slovenci (Slaven oder Slowenen)« [4].
V zgodovinskem pregledu Slovanstva [5] so pisali Janez Majciger, Maks Pleteršnik
in Božidar Raić, da so bili Slovani znani Rimljanom in Grkom od 7. stol. pred n. št. pod
imenom »Venedi, Vinidi, Vendi«. Prvotno pa, da je slovanski rod sebe imenoval Srbi in tudi
njih so Nemci imenovali Venedi [5: 3]. Od 6. stol. po n. št. pa se vse pogosteje pojavlja ime
Slovani, Slavi, Sclavi, Sklavini. Poimenovanje Slovani so avtorji prevzeli po Šafařiku. Od 7.
stol. dalje se je izgubilo ime Anti in tudi ime Vinidi, Vindi, Vendi se je uporabljalo redkeje
in še to za posamezne baltske in polabske rodove ter pri »Slovencih korotanskih« [5: 5].
V delu Die Slovenen [6], ki je izšlo kot deseti zvezek etnografskega in kulturno
zgodovinskega orisa ljudstev Avstro-Ogrske, sta prikazani obe razlagi, staroselska in
priselitvena. Josip Šuman navaja antične vire, ki pišejo o Venetih: »Seveda v teh listinah
narodnost Venedov (Nationalität der Veneden) ni bolj natančno opredeljena, poleg njihovega
imena omenjajo le še njihova ozemlja, in ta se v glavnem ujemajo s Prokopijevimi in
Jordanesovimi opisi dežel slovenskih Vinidov (der slavischen Viniden) oziroma Venetov
(Veneter). Tako lahko že iz imena in ozemlja upravičeno sklepamo na kontinuiteto prebivanja
in s tem na narodnost Venedov (der Veneden) oziroma Venetov (Veneter) po Pliniju in
Tacitu« [6: 22]. Avtorju se zdi tudi verjetno, da so bili Sloveni (der Slaven) naseljeni istočasno
z drugimi starimi evropskimi ljudstvi: Grki, Rimljani, Tračani, Kelti, Germani in Litvanci.
V Zgodovini slovenskega naroda Josip Gruden [7] še navaja Vodnikovo prepričanje, da
so bili stari Ilirci, ki so bili naseljeni ob Adriji slovenskega rodu, a je pri njem že prevladalo
prepričanje, da so Slovenci naselili sedanjo domovino šele proti koncu 6. stol. n. št. Zato
ločuje zgodovino na dve dobi: pred in po prihodu Slovencev. Povezava med ilirskimi Veneti
in Slovenci pa se tako izgubi.
Šolstvo
Znanje o staroselcih in prišlekih se je prenašalo iz pregledov zgodovine v šolske učbenike.
Po prvi svetovni vojni v učbeniku za meščanske šole, ki sta jo spisala Bogdan Binter in
Vojteh Štrukelj [8], piše, da so Apeninski polotok naseljevali Italiki, Latini, Umbro-Sabelijci,
Etrurci, Liguri in Beneško ravnino ilirski Veneti. V petem stoletju pred n. št. so Padsko
nižino zasedli še Galci [8: 91-93]. Balkanski polotok in vzhodne Alpe so naseljevali Tračani
in Iliri, v četrtem stoletju pred n. št. pa so zasedli alpske predele še Kelti [8: 141]. Današnje
slovensko ozemlje so naseljevali keltski Tavriščani, ilirsko-keltski Japodi, jadransko obalo
73
pa ilirski Veneti, Histri, Liburni in Dalmati [8: 142]. Sloveni so prišli v začetku 6. stol. do
Donave, napadali ozemlje vzhodno rimske države in se začeli »naseljevati na Balkanu,
po odhodu Langobardov v Italijo leta 568, pa tudi v vzhodne alpske dežele« [8: 147]. V
učbeniku, ki ga je spisal Josip Brinar, je pradomovina starih Slovanov in Slovencev med
Črnim in Baltskim morjem onstran grebena Karpatov [9: 41].
Po drugi svetovni vojni so na Svobodnem tržaškem ozemlju, ki je bilo pod zavezniško
vojaško upravo, s takimi razlagami nadaljevali v nižjih razredih srednjih šol. Od prvotnih
prebivalcev Apeninskega polotoka Oton Muhr našteva Grkom podobne Italce, ki so se
delili na plemena Latincev, Sabincev, Samničanov, na Etruščane in Galce ali Kelte [10: 49].
Po propadu rimske države pa navaja: »Skozi slovensko ozemlje so začele hrumeti trume
raznih narodov, ki so prodirali proti Italiji in se včasih tudi vračali. To je doba preseljevanja
narodov. Zadnji so zapustili naše ozemlje Langobardi leta 568 po Kr. Tedaj se je začelo
naseljevanje Slovencev« [10: 102].
V učbeniku za višje razrede srednjih šol našteva Roža Šturm od staroselcev na
Apeninskem polotoku Ligure, Venete, Galce, Italike, Etruščane in Grke [11: 108]. Na
slovenskem ozemlju so bila ilirska plemena: Veneti, Istrijani, Japodi in Liburni. »Med Kelte
štejejo zgodovinarji: Noričane, Karne, Tavriske in Latabike.« »Karni, ki so prihajali tudi v
bližino morja, so zaradi trgovine ustanovili Trst«, ki ga Strabon omenja kot »Karnska vas«
[11: 216]. »Bolj ali manj uspešna romanizacija, širjenje krščanske vere ter navali narodov
z onstran Donave so ustvarili v slovenskih krajih stanje, kakršno so v 6. stoletju našli
Slovenci in ga v mnogočem nadaljevali« [11: 218].
V Sloveniji je v učbeniku za osnovne šole Bogdan Binter napisal, da »O najstarejši
dobi slovanske preteklosti vemo zelo malo« a še doda, da rimski pisatelji »Slovane nazivajo
Venete« ter, da je »slovansko ime ohranjeno prvič pri nekaterih pisateljih v 6. stol.« [12: 5].
Predslovansko prebivalstvo Kelti in Iliri pa naj bi se do 9. stol. hitro poslovanilo [12: 21]. V
pregledu antike sovjetskih avtorjev Diakova in Kovaleva je navedeno, da je že Tacit poznal
Slovane pod imenom Venedi (Vénèdes), pozneje se pojavi ime Anti, Slovani (Slaves) pa se
pojavi v delu Prokopa v 4. stol. n. št. [13: 804].
V Zgodovini Slovencev navaja Peter Petru [14] Etruščane, Venete v Benečiji in Ilire na
Balkanu. Na slovenskem ozemlju so bili Veneti edini narod, ki so imeli pisavo. Venetščino
povezuje z latinščino in keltščino in zavrača povezavo z ilirščino. Svoje jezike naj bi imeli
tudi Histri in Noriki. Kelti, ki so prodrli v Padsko nižino v začetku 4. stol. pred n. št. naj
bi prodrli na slovensko ozemlje konec 3. stol. pred n. št. Ilire, Venete in Kelte povezuje s
poznejšimi imeni rimskih provinc: Illyricum, pozneje Pannonia oziroma Dalmatia, Noricum
ter Venetia et Histria [14: 69]. Bogo Grafenauer [15] je opisal prihod Slovanov, med njimi
tudi alpskih Slovanov. Čeprav je v nadaljevanju naslov poglavja o državi karantanskih
Slovencev, govori o Slovanih in le izjemoma o Slovencih. O napadih Antov in Slovenov na
bizantinsko državo piše tudi Sergij Vilfan v Pravni zgodovini Slovencev [16: 24].
Po drugi svetovni vojni so bili v slovenski znanosti tudi posamezniki, ki so pisali o
avtohtonosti Slovanov v Evropi. Josip Korošec ugotavlja, da: »Zgodovina nam ničesar ne
pove o kakem novem priseljevanju Slovanov. Nasprotno pa imamo tudi jezikovne dokaze,
ki kažejo na staro prisotnost Slovanov na Visli in Varti«. Prednike Slovanov oziroma
74
Praslovanov je mogoče slediti od neolita dalje. »Razširjenost lužiško-šleskih žarnih grobišč
v vzhodni Nemčiji se krije z zemljiščem, na katerem so bivali v začetku zgodovinskega časa
Slovani, ki so bili že od zdavnaj kot poljedelci stalno naseljeni na enem in istem kraju.«
… »Zgodovina podpira gledišče, da Slovani niso prišli sem šele v VI. in VII. stoletju n. e.,
temveč so bili tu že davno poprej« [17: 14].
Staroslovenska arheologija je bila do druge svetovne vojne slabo razvita in »Dejstvo, da
ne poznamo dovolj naše najstarejše kulturne zgodovine, so izkoristili drugi v tendenciozne
namene. Za okupacijo (1941 do 1945) se je pojavila v znanstvenih in polznanstvenih
časopisih vrsta člankov, v katerih se doslej neznani material lažno pripisuje dozdevni masi
germanskih kolonistov v IX. in X. stoletju.« [18: 6].
Kaj pišejo zgodovinarji v šolskih učbenikih po osamosvojitvi leta 1991 o Slovanih in o
slovenski zgodovini v stari dobi? Stane Berzelak, avtor učbenika za prvi letnik gimnazije
napiše, da je zgodovina ena najstarejših znanosti in pomemben predmet v šoli, ker »bo
pomagala… krepiti zavest o pripadnosti skupnosti, v kateri živimo, in narodu (poleg jezika
in kulture je zgodovina najpomembnejši element nacionalne zavesti)« [19: 11]. A vprašanje
se postavlja, katerega naroda in katero nacionalno zavest. Pričakovali bi, da bo večji del
učbenika namenjen enakopravnemu prikazu slovenske zgodovine in zgodovine naših
krajev. Pa temu ni tako. O slovenskem narodu tu ne govori veliko in iz obsega poglavij je
jasno, da krepi zavest o grški in rimski zgodovini, o slovenski pa ne. Da to ni samo stališče
avtorja, ampak je tako stališče uradne zgodovine, kaže sklep: »Strokovni svet RS za splošno
izobraževanje je na seji dne 11. 4. 2002 s sklepom št. 613-235/02 potrdil učbenik Stare
dobe, Zgodovina 1. za prvi letnik gimnazije, ki ga je napisal Stane Berzelak«. Po prikazu
prazgodovine in prvih civilizacij, sledi poglavje o Grčiji 35 str. (str. 62-97) in Rimu 140 str.
(str. 98-145). Naši kraji so vključeni na konec rimske dobe na sedmih straneh (str. 137-143).
Berzelak je avtor tudi Zgodovine za tehniške in druge strokovne šole [(20]. V njej sta Grčija
in Rim opisana na 51 straneh (str. 40-91) naši kraji pa na treh.
Ali sta bila naroda na Apeninskem polotoku, na Balkanu ter v srednji Evropi samo
Grki in Rimljani? Avtor sicer napiše, da so na ozemlju današnje Slovenije »živela venetska,
ilirska in keltska ljudstva« [19: 137] in obstajalo je »Noriško kraljestvo«. Za Apeninski
polotok napiše: »Na severu so živeli Veneti in Liguri (pozneje so se tja naselili še Kelti), ob
vzhodnih obalah Apeninskega polotoka Iliri, v osrednjem delu Etruščani in italska ljudstva,
na jugu pa so se ilirskim Japigom in Mesapijcem pridružili med veliko kolonizacijo Grki.«
O Etruščanih napiše sicer: »Lepota in obilje etruščanskih najdb dokazujeta visoko razvito
civilizacijo« … »Rimljani so od njih prevzeli način gradnje cest, vodovodov, mostov,
obokov in kupol …« [19: 101-102]. A zakaj potem ni Etruščanom namenjenih 140 strani,
Rimljanom pa dve?
Drugačni pogledi
Z večjim dostopom znanja po drugi svetovni vojni, so nastajala in so bila dosegljiva tudi
dela, ki so prikazovala zgodovino drugače. Eden od piscev takih del je Werner Keller, ki
je raziskoval Etruščane [21]. Delo je prvič izšlo leta 1970 v nemščini Denn sie entzűndeten
75
das Licht : Geschichte der Etrusker – die Lösung eines Rätsels in je bilo prevedeno v
italijanščino in angleščino. Etruščani so »ljudstvo, ki so ga v zgodovini zamolčali, so
sistematično brisali spomin nanj, narod, ki je nekdaj napisal prvo veliko poglavje zgodovine
zahoda« … »da še dandanes v šolskih učbenikih ponavljajo datum ustanovitve Rima 753
in da ga je ustanovil Romolo«. »Znanstveno je dokazano, da je »večno mesto« ustanovil
etruščanski kralj Tarquinio Prisco leta 575 pred n. št., ne samo ustanovil, tudi zgradil
imperij velikih mest industrije, obrti in trgovine« [21: 7]. Rimljani so pozabili na dejstvo,
da so Etruščani ustanovili Rim in državo, da so Rimljane naučili pisati in brati. Zbrisali
so ves spomin na Etruščane [21: 377]. A če so to storili Rimljani in za njimi Italijani, zakaj
to delajo zgodovinarji danes v Sloveniji?
Keller piše, da so Rimljani »že leta 161 pred n. št. poklicali grške filozofe v Rim, ker
jim je bila čudna misel, ki pozna skepso in dvom in svobodno izražanje misli. Rim od
osvajalcev do ljudskih množic je bil gluh in slep za vse, kar ni bilo materialno. Čeprav je bil
bogat z marmorji in razkošnimi palačami, trgi in kopališči je tudi res, da med njegovimi
zidovi ni nikoli zrasla akademija. Rimske meščane niso zanimali ne gledališče in ne glasba.
Ko so imeli kaj za ponudit, so bili to krvavi boji med živalmi in gladiatorji. To je hodilo
gledat ljudstvo in meščani« [21: 381-382]. Rimljani so prevzeli od Etruščanov samo, kar
jim je služilo za politiko in organizacijo in za vojne: ceste, utrdbe, mostove…, vse ostalo
so opustili, opustili vse, kar je bilo lepo. Vse kar so Rimljani zgradili, ni nikoli zraslo iz
njihovega intelektualnega dela, vse je bilo plod vojnih pohodov in delo podjarmljenih
ljudstev in prvi med njimi so bili Etruščani [21: 204-206]. In kdo so bili Etruščani?
Z vprašanjem etnosa, to je narodne pripadnosti v antiki se v novejšem času vse bolj
ukvarjajo raziskavovalci antike. Jadranka Cergol na primeru Propercija ugotavlja, da je
bilo zanj pomembno etruščansko poreklo, kljub domovanju v kozmopolitskem Rimu
[22: 67]. Posamezna ljudstva Etruščane, Sabince, Oske in Umbre so začeli pojmovati kot
ljudstvo Italikov in imenovati v Avgustovem času populus Romanus [22: 58] v pomenu
rimski narod po imenu rimskega imperija.
Berzelak [19] navaja Herodota, da izvirajo iz Lidije in da njihov jezik ni indoevropski,
pa da strokovnjaki niso razvozlali njihove pisave. Ne pove pa, da so slovenski avtorji
razvozlali pisavo in jezik na podlagi pomena besed v slovanskih in zlasti slovenskem
jeziku. Saj tudi Jurij Venelin piše, da so Etruščani dali Rimljanom pisavo in »V Evropi
sta bili samo dve starodavni pisavi, grška in etruščanska, slovenska pa je spadala k eni
izmed njiju« [23: 175]. Mit o Romulu in Remu najde mesto v učbeniku s sliko kipa, za
katerega je ugotovljeno, da je bil prvotno brez dvojčkov, ki jih je dodal v 15. stol. Antonio
del Pollaiolo [24: slika 2]. Ni pa v učbeniku prostora za slovenske mite in za ugotovitve
slovenskih strokovnjakov, da je etruščanski jezik mogoče razumeti s slovanskimi oziroma
slovenskim jezikom in ta ugotovitev ne pride niti kot možna razlaga v učbenik, kar bi od
objektivne znanosti pričakovali.
Zakaj je potrebno v slovenskem učbeniku poveličevanje Rimljanov, ki so najprej uničili
etruščansko kulturo potem pa še druge kulture in narode, ki so bili na poti njihovega
osvajanja, ropanja in zasužnjevanja po Evropi, prednji Aziji in severni Afriki? In zakaj avtor
ne nameni več prostora vojnam proti rimski okupaciji, ki so trajale stoletja? Literature o
76
staroselcih je v slovenskem jeziku dovolj, od Adama Bohoriča [25] naprej in v 19. stoletju so
Slovenci pisali več o teh ljudstvih, kot je bilo napisano v učbenikih. Še več pa se je literature
tuje in domače nabralo o Etruščanih, Venetih in drugih ljudstvih v zadnjih 30 letih. A vse
kaže, da je edina napaka del, ki so jih napisali od leta 1984 dalje Anton Berlot in Ivan Rebec
[24] Joško Šavli [26], Matej Bor, Ivan Tomažič [27] in mednarodnih konferenc Korenine
slovenskega naroda – Izvor indoevropejcev [28], ki so letos že desetič v Ljubljani, da niso
bila napisana v krogih uradne zgodovine. Ali torej za »uradno« zgodovinopisje ne velja
iskanje znanstvene resnice in odkrivanje novih dejstev?
Zaključek
In kje so poglavitni vzroki za sliko o preteklosti, saj se piše še vedno enako. Eden glavnih
vzrokov za vztrajno zanikanje staroselskega izvora Slovencev in prikaze v zgodovinah, da
so Slovani prišleki izza Karpatov v času preseljevanja narodov v 6. stoletju, je gotovo tudi
v statusu univerze po prvi svetovni vojni, ko ni ustrezalo ime »slovensko vseučilišče«, ker
»to tedaj vladajočim krogom ni bilo po volji«. »V duhu vladajočih idej je dejal nek poslanec
v parlamentu, da smo zahtevali slovensko univerzo, dokler smo bili v boju s Nemci, danes
pa zahtevamo samo univerzo Srbov, Hrvatov in Slovencev in nočemo, »da bi bila univerza v
Ljubljani prežeta s tendenco kakega separatizma, ampak naj bo samo nov kamen v zgradbi
edinstva naše države« [29: 14].
Po drugi svetovni vojni so idejo panslavizma preoblikovali v bratstvo in enotnost
jugoslovanskih narodov. Postopoma je izginila tudi univerzitetna avtonomija: »Politika, ki
je usmerjala našo pot, svobodi znanosti in svobodi univerze ni bila posebno naklonjena,
veliko veselje pa je imela do neprestanih reform« [30: 15]. Odstranjevanje pedagoškega osebja
z univerze ni imelo samo pravne poti, v številnih primerih je bilo »nasilje prikrito« [30].
Vse pa kaže, da se tudi po osamosvojitvi leta 1991 ni veliko spremenilo v pogledu uradne
zgodovine glede vprašanja o staroselcih Slovencih, kljub obsežni domači in tuji literaturi,
ki je nastala v zadnjih desetletjih. Ali je sedaj to posledica podrejanja tudi zgodovinske
»znanosti« ideologiji globalizacije?
Literatura
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
D. Žunkovič, Die Slaven, ein Urvolk Europas, Slovanski temelji Evrope, V senci zgodovine, Jutro,
Ljubljana 1998, 9-118.
Slovenski delni prevod Weltgeschichte, Splet, Hervardi, http://www.hervardi.com/helmolt.php
Weltgeschichte, Bd 4, Die Randländer des Mittelmeers. Bibliographisches Institut, Leipzig - Wien,
1900.
Weltgeschichte, Bd 5, Sűdosteuropa und Osteuropa. Bibliographisches Institut, Leipzig - Wien, 1905.
J. Majciger, M. Pleteršnik, B. Raić, Slovanstvo, I, Občni pregled – Jugoslovani: Slovenci, Hrvati in
Srbi, Bolgari, Matica slovenska, Ljubljana 1873.
J. Šuman, Slovenci, Amalietti & Amalietti, Ljubljana 2011. Prevod dela: Josef Šuman, Die Völker
Oesterreich-Ungarns, Etnographische und culturhistoriche Schilberungen, Zehnter Band, Die
Slovenen, Verlag von Karl Prochaska, Wien - Teschen, 1881.
J. Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, 1. zvezek, Družba sv. Mohorja, Celovec 1910.
77
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
B. Binter, V. Štrukelj, Zgodovina starega veka za drugi razred srednjih šol, Jugoslovanska knjigarna,
Ljubljana 1938.
J. Brinar, Zgodovina za meščanske šole, 1. del, Stari in srednji vek, Jugoslovanska knjigarna,
Ljubljana 1927.
O. Muhr, Zgodovina za prvi razred nižjih srednjih šol, Zavezniška vojaška uprava, Britansko –
ameriški pas Svobodnega tržaškega ozemlja, Urad za prosveto, Trst 1948.
R. Šturm, Zgodovina starega veka za višje srednje šole, Zavezniška vojaška uprava, Britansko –
ameriški pas Svobodnega tržaškega ozemlja, Urad za prosveto, Trst 1949.
B. Binter, Zgodovina Južnih Slovanov za 6. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana 1959.
V. Diakov, S. Kovalev, Histoire de l'antiquite, Moscou 1960?
P. Petru, Arheološka obdobja, Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979, 17-93.
B. Grafenauer, Prihod Slovanov, Alpski Slovani v novi domovini prva desetletja po naselitvi, Samova
»država« in država karantanskih Slovencev, Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana
1979, 94-122.
S. Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana 1961.
J. Korošec, Uvod v materialno kulturo Slovanov zgodnjega srednjega veka, DZS, Ljubljana 1952.
J. Korošec, Staroslovenska grobišča v severni Sloveniji, Družba svetega Mohorja, Celje 1947.
S. Berzelak, Stare dobe. Zgodovina za 1. letnik gimnazij, Modrijan, Ljubljana 2003.
S. Berzelak, Zgodovina 1 za tehniške in druge strokovne šole, Modrijan, Ljubljana 1996.
W. Keller, La civiltà etrusca, Garzanti, Milano 1991.
J. Cergol, Etnična identiteta v avgustejskem času: primer Propercija, Keria 13/2011, št. 2, 57-69.
J. Venelin, Starodavni in današnji Slovenci, Amalietti & Amalietti, Ljubljana 2009.
A. Berlot – I. Rebec, So bili Etruščani Slovani, Lipa, Koper 1984.
A. Bohorič, Arcticae horulae 1584, Slovenski protestantski pisci, DZS, Ljubljana 1966, 351-366.
J. Šavli, Veneti naši davni predniki?, I. Tomažič, Dunaj=Wien 1985.
M. Bor, J. Šavli, I. Tomažič, Veneti naši davni predniki, Editiones Veneti, tretja pregledana in
dopolnjena izdaja, Ljubljana 1989.
Zborniki mednarodnih konferenc Staroselci v Evropi, Korenine slovenskega naroda, Ljubljana
2001-2011.
V. Melik, Ljubljanska univerza in njeni predhodniki, Zbornik ljubljanske univerze, Univerza
Edvarda Kardelja v Ljubljani, Ljubljana 1989, 7-17.
V. Simič, Odstranjevanje pedagoškega osebja z univerze, Politični pritiski in izključevanja učiteljev
in sodelavcev Univerze v Ljubljani, Univerza v Ljubljani, Ljubljana 2000, 33-37.
Povzetek
V sestavku je prikazano, kako se je vedenje o staroselcih Slovencih, ki je bilo na
slovenskem še v 19. stoletju razširjeno, izgubilo iz uradne zgodovine v 20. stoletju. Eden
od pokazateljev, kako se znanje prenaša, so razlage v pregledih zgodovine in šolskih
učbenikih. Stališče, da so Slovenci staroselci na ozemlju ob severnem Jadranu in v srednji
Evropi, ni bila le posebnost posameznikov, temveč je bilo splošno sprejeto tudi v širšem
krogu avstrijskih piscev splošnega zgodovinskega pregleda.
Toda po prvi svetovni vojni je v učbeniku zgodovine za meščanske šole pradomovina
starih Slovanov in Slovencev med Črnim in Baltskim morjem onstran Karpatov. Po drugi
svetovni vojni so na Svobodnem tržaškem ozemlju, ki je bilo pod zavezniško vojaško upravo,
s takimi razlagami nadaljevali v nižjih in višjih razredih srednjih šol, enako v Sloveniji. O
staroselskih ljudstvih in narodih na Apeninskem polotoku, v srednji in jugovzhodni Evropi
78
pa je bilo napisanega malo. Pred Rimljani večinoma naštevajo Italike, Latine, UmbroSabelijce, Etrurce, Ligure, Venete in Ilire, pa tudi Istrijane, Japode, Liburne, Noričane,
Karne, Tavriske in Latabike.
V šolskih učbenikih po osamosvojitvi leta 1991 pišejo, da je zgodovina pomemben
predmet v šoli, ker naj bi krepila zavest o pripadnosti skupnosti in narodu. V nasprotju s
tem načelom so naši kraji in narodi, ki so tu živeli, opisani skopo na koncu rimske dobe,
večina teksta pa je namenjena Grkom in Rimljanom.
Med vzroki za prikaze, da so Slovani in z njimi Slovenci prišli izza Karpatov v času
preseljevanja narodov v 6. stoletju, je tudi status univerze, ki ni bila avtonomna po prvi in
drugi svetovni vojni. Vse pa kaže, da se tudi po osamosvojitvi leta 1991 ni veliko spremenilo
v pogledu uradne zgodovine na vprašanje o staroselcih Slovencih, kljub obsežni domači
in tuji literaturi, ki je nastala v zadnjih petindvajsetih letih.
79
Paulus Annonymus
HISTORICAL AND GEOGRAPHICAL
DISTRIBUTION OF SLAVIC HYDRONYMS
Povzetek
Zgodovinska in ozemeljska razporeditev
Slovanskih hidronimov
Analiza starodavnih hidronimov iz Evrope in Azije kaže, da so bili Slovani široko razširjena
ljudstva že dolgo pred 6. stol. po. KR. Pravzaprav lahko celo slovansko topografsko
terminologijo najdemo v antičnih delih različnih avtorjev.
Introduction
It takes at least few centuries before a hydronym is accepted in a certain area, but
on the other hand, once accepted the hydronym stays steady in the vocabulary. This
peculiarity allows us to track down the movements of people in different areas and ages.
If we study carefully old historical sources we will see that river names of Slavic characters
are to be finding in large area in the Antiquity, not only in Europe, but also in Asia Minor
and Central Asia. Many data about Slavonic names of hydronyms in Greek and Roman
Antiquity are at internet [1].
Examples
In the 6th century AD Procopius described the ancient Roman province Macedonia and
mentioned river Ρεχιος (Rechios) [2]. Its name has no meaning, neither in Latin, nor in
Greek language. However, Bulgarian, Serbian, Croatian etc. offer good explanation. Ρεχιος
(Rechios) is in the matter of fact the common Slavic name for a river – reka. The closest
modern hydronym to Ρεχιος (Rechios) is Slovene river Reka, called also Notranjska Reka.
Related are also the Bulgarian Byala Reka, Luda Reka, Voynska Reka.
Hydronym with similar name we find even in the Central Asia, that is Araxes river,
mentioned by Herodotus in the 5th century BC [3]. There lived the Massagetae, who according
to Jordanes were branch of Getae [4: X-61], same Getae are called Slavs by Th. Simoccates
[5: 14-15]. Except Araxes in Central Asia, there is another Araxes in Ancient Armenia [3:
IV-40]; the modern name of the river is Araks. The name Araxes is corrupted Slavic word
reka, which has also dialectal variant rjaka (Russ. Blg. ряка). Related to Araxes is also the
mentioned by Ptolemy Tamuraka [6: III-5-8]. The name of this settlement on the Coast
of Azov Sea means dark-river. Tamu corresponds to tama-dark, darkness (тама-darkness
Blg.dial. taman-dark Croat.) and raca corresponds to common Slavic reka, rjaka – river.
80
It is clear that the basic Slavic words for river are to be found in ancient hydronyms
in some of the earliest historical accounts (Herodotus). The dispersal is enormous – from
Central Asian, Araxes till Ρεχιος (Rechios) on the Balkans.
Another Slavic word for marshy, muddy-river is also to be found from the deep Antiquity.
Herodotus mentions river Ναπαρις (Naparis) – tributary of Danube [3: IV-48]. Ναπαρις
(Naparis) is Graecized Slavic Na bari ( at the river, at the rivulet – Locative), barje means
marsh in Slovene, bara is Bulgarian word for small river.
The particle bara is to be found even in the Indian river Barbara [7: 187]. In Pakistan
– home of the Vedic Aryans there is river Bara. Ptolemy mentions Zyro bara in Dacia
(Rumania) [6: III-8-4], and Procopius wrote about Temonbari (temni bari – dark, marshy
rivers) in Thrace (Bulgaria) [2: IV-11]. The name of these toponyms came apparently from
the dark rivulet flowing near by. In the case with bara, barje we see again that the Slavic
term is documented in several places the Antiquity - from India till Illyria.
Other interesting ancient hydronyms are Arsa in Illyria [8] III-xviii-129 (modern
Raša), Erasinos (modern Rasino) in Greece [9: 254]; Thracian Orosines [6: IVxi-45], and
the mentioned in Rig Veda river Rasa [10] p. 78. Their names are connected to common
Slavic word rosa-dew, and the adjective rosna, orosena – dewy, covered with dew. Just like
in the case with reka, rjaka and bara, barje, the term rosa (with ancient from rasa) is to
be found from Middle Europe till Central Asia.
Danube is the second longest river in Europe. According to Strabo its older name was
Matoas, which he translates with Greek word αςιος – with muddy waters. [11: VII- fragm.
65]. Matoas corresponds to Slovene motiti – to disturb or môten muddy.
Bulgarian mъtja – do disturb, to make turbid etc. In its delta Danube is large and slow,
with turbid, dark waters, so the name Matoas is quite logical. The better known ancient
name - Danubius is also Slavic one. It corresponds to O.Blg. dunovenie – movement, blow
of the wind. The connection water – wind-movement, we find even in Latin word – ventus.
It means wind, but also changing current, flow...
Another explanation for Slovene name Donava, Slovak Dunaj is root don or dun which
means doneti – sound that are river noise in upper part of river. Spreading of such names
is numerous in Europe that is shown in next figure [12]:
Colapis was the Latin name of Slovene river Kolpa. Its meaning we can find in O.Ch.Sl.
клопотъ (klopot)– noise. Colapis had the meaning noisy river. It could be also explanation
with Croat name Kupa, the river for bathing, while in summer it is quite worm. There
could be toss of letters LAP to PAL and give Kopalis. Croats kupati and Slovene kopati
means take a bath.
Timachus and Timavus are mentioned by Pliny [8] III-XXV-144, III- XXVI-151.
The particle tim was translated by Geogiev as darkness and corresponding to O.Blg.
тьма –darkness. [7: 34]. Slovene tema or dialectical tima means Dark. Similar hydronyms
we find in Old Britain, that is Thamesis – modern Thames. Other related names are the
mentioned above Tamuraca and the Phrygian Tembrogios. [8: VI-I-4].
Herodotus wrote about river Hypanis in Europe [3: IV-47]. Its name corresponds to
Vedic river Kubha [10] 78. The etymology can be offered with O.Ch.Sl. kupati se – to take
81
1 Danube, 2 Thamez, 3 Dvina, 4 Tana, 5 Dunajec, 6 Timis, 7 Tamar, 8 Dneper,
9 Dnester, 10 Don, 11 Donec, 12 Dordogne, 13 Don [12]
a bath, Blg. word kъpane -bathing, Slovene word kopanje – bathing (in river). In ancient
times the rivers were natural place to take a bath.
Not only ancient rivers have Slavic names, but also few seas. Strabo testifies that the
Adriatic Sea received its name from a river Adria [11: VII-9], called Atrianus by Ptolemy,
who puts its delta at the coast of Venetic lands [6: III-1.21]. Adria and Adrianus (Atrianus)
correspond to Slovene word jadәrn – quick and to O.Blg. jandrъ –quick. So the meaning
of river Adria, which gave the name of the Adriatic Sea, was quick, fast, and it is perfectly
explainable from Slovene language. It could be also possible meaning jadro, jadrati – sail,
while the sea give good surface for sailing which is efficient and quick, so the meaning is
the same. Similar river name is the mentioned by Herodotus Athrus [3: 4-49] – modern
Jantra (Bulgaria).
Another sea with Slavic name is the mentioned by Pliny Morimarusa – the Baltic [8]
IV-xiii- 95. It is northern sea and of course cold one. G. Sotiroff explained Morimarusa
as More moroza – sea of the frost, sea of the cold [11: 11]. More, morje is common Slavic
word for sea, and mraz, moroz -common Slavic word for cold, frost.
Pliny gave another interesting name of the Sea. The ancient author mentioned that in
the language of the natives Azov Sea is called Temarunda, which translated into Latin is
Matrem maris – mother of the sea [8] VI-vii-20. Because Azov Sea flows in Black Sea it
82
is called in this case – mother of the Black Sea. Temarunda means exactly –mother of the
Black Sea in Slavic. The original form must have been Tem morem da. Tem corresponds to
Slovene tema- darkness, O.Blg. tьma – darkness, morem – Instr. of more – sea, and da - dati
means give. Dati corresponds to dajati - dojiti, dojilja, dojka – nurse ( Slovene, Bulgarian).
Conclusion
Judging by the fact that even in the Antiquity Slavic hydronyms are to be found on two
continents, points out that the Slavs were numerous people and dispersed over enormous
area – from India till Britain. The division of the Old Slavs must have begun before Vedic
era, judging by the fact that Vedic rivers (Barbara, Rasa, Kubha) have Slavic names.
This data shows that the accepted in the past model of the emerging of Slavs just in
the Late Antiquity should be regarded as incorrect. The researchers in the 19th and early
20th century did not have a lot of important information at their disposal and inevitably
that lead to their mistakes.
Sources
1. Internet, Slavonic names in Greek and Roman Antiquities, Onomastica 37, Canadian Institute of
Onomastic Science, Winnipeg 1969, http://www.eric.ed.gov/PDFS/ED030346.pdf
2. Procopius, Buildings, Harvard University Press, London 2002.
3. Herodotus, Histories, Wordsworth Classics of the World Literature, Herefordshire 1996.
4. Jordanis, The Origin and the deeds of the Goths, Ch. Mierow, Princeton University Press, Princeton
1908.
5. T. Simocattes, cited by G. Tsenov, Praotecestvoto i praezika na Bulgarite, Heliopol, Sofia 2005.
6. C. Ptolemaei, Geographia, Simtibus et typis Caroli Tauchnitii, Lipsiae 1843.
7. V. Georgiev, Trakite i tehnija ezik, BAN, Sofia 1977.
8. Pliny, Natural History, Harvard University Press, London 1999.
9. J. Lempriere, Lemriere’s Classical Dictionary, Braken Books, London 1994.
10. D. Frawley, Gods, Sages and Kings: Vedic Secrets of the Ancient Civilization, Janendra Prakshi Jain
at Shri Janendra Press, New Delhi 1995.
11. Strabonis, Geographica, Prostrat in Libraria Friderici Nicolai, Berolini 1852.
12. M. Mitrović, Onomastic structures, Zbornik sedme mednarodne konference, Izvor Evropejcev,
Jutro, Ljubljana 2010, 7-30.
Abstract
Analysis of ancient hydronyms from Europe and Asia shows that long before the 6th
century AD the Slavs were already dispersed people. In the matter of fact the whole Slavic
topographical terminology can be found in the documented in the Antiquity works of
different authors.
83
Pavel Serafimov, Giancarlo Tomezzoli
NEW READING OF THE LINEAR
A INSCRIPTION ON THE GOLDEN PIN
Cr-Zf-1 FROM CRETE
This article is the revision of a previous article already presented at the Second
International Congress - Pre-Cyrillic Writing and Pre-Christian Slavic Culture - Sanct
Petersburg - Town Pushkin - 14 May 2009.
Povzetek
Novo branje Linear A napisa na zlati sponi Cr.Zf.1 s Krete
Linearni A napis na zlati sponi Cr-ZF-1 iz Minojske Krete kaže dobra ujemanja besed in
slovničnih podobnosti med minojsko slovanskimi ter starimi in sodobnimi slovanskimi
jeziki. To predstavlja dodatno razvidno povezavo, da je bil otok, ki je postal dom visoko
razvite evropske civilizacije, naseljene že v 2. tisočletju pr. Kr., z minojsko praslovansko
skupnostjo.
Introduction
In a previous paper [1], in line with the Continuity Theory [2], p. 134, which suggests
the presence of the Slavic cultures in the South-Eastern Europe from the Palaeolithic, we
examined the facts supporting a Slavic presence in the ancient Minoan Crete. The presence
in Crete of a multi-ethnic society in the second millennium BC is testified by Strabo [3],
pp. 3-4, and Faucounau [4], p. 99, although mainly dealing with Proto-Ionians, admits
that: »the impression is to have in Crete a population non-homogeny that came from
different horizons.
This impression will maintains itself up to the historical epoque because, from one
side, Homer tells of Crete - of hundred towns - and, on the other side, the inscriptions
written in the Linear A script could, perhaps, belong to different languages«. However,
our deciphering of the Linear A inscription on the golden signet ring of Mavro Spelio,
provided in our previous paper [1], gives the first evidence of the presence in Crete of a
Minoan Slavic community speaking a Minoan Slavic language similar to the present Slavic
languages. In this work we want to add more evidence of the existence of such a Minoan
Slavic language and community.
84
The Artefact
The golden pin Cr-Zf-1 is displayed at the Museum of Hagios Nikolaos in Crete and
shown in Fig. 1. The inscription on the pin consists of 18 characters separated by four dots,
which provide a subdivision of the inscription in five words shown in Fig. 2. Because the
second and fourth characters correspond respectively to the syllables MA and SI, executed
in the style of Linear A the inscription can be defined as belonging to the Linear A writing
system. This script was in use in the Minoan Crete up to 1450 BC, and judging from the
style of the characters, the inscription can be dated aprox. 1700 BC.
1
2
3
4 * 5
6
7
8 * 9 10* 11 12 13 14 15 * 16 17 18
Fig. 1: Golden pin Cr-Zf-1
1
2
3
4
*
5 6 7
8 * 9 10 * 11 12
13 14 15 * 16 17 18
Fig. 2: Inscription on the golden pin Cr-Zf-1
Previous spellings and translations.
Younger [5] offered the following spelling of the inscription without trying a translation:
A-MA-WA-SI * KA-NI-JA-MI * I-JA * QA-KI-SE-NU-TI * A-TA-DE
In our opinion the Younger’s reading of 9th, 11th and 13th characters - see Figs. 3, 4 is
not correct. In the matter of fact, the 9th character, according to the generally accepted
phonetic values of Linear A characters [6], Fig. 5, appears to conform to the character
SE instead of character I in Fig. 3, the 11th character appears to conform to character ZA
instead of character QA in Fig. 4, the 13th character appears to conform to character I
instead of character SE Fig. 5.
1 2 3
Fig. 3: 9th character, comparison of Linear A characters
1: generally accepted Linear A character SE, 2: generally accepted Linear A character
I, 3: golden pin 9th character conforming to Linear A character SE.
85
1
2
3
Fig. 4: 11th character, comparison of Linear A characters
1: generally accepted Linear A character ZA, 2: generally accepted Linear A character
QA, 3: golden pin 11th character conforming to Linear A character ZA.
1
2
3
Fig. 5: 13th character, comparison of Linear A characters
1: generally accepted Linear A character I, 2: generally accepted Linear A character
SE, 3: golden pin 13th character conforming to Linear A character I.
Faucounau [7] suggested a slightly different spelling:
A-MA-WA-NE * KA-NI- JA-MI * I-JA* ZA-KI-SE-NU-TI * A-TA DE
He analysed the inscription on the basis of a language called by him Proto-Greek
Hurrianoid Language as follows:
A-MA-WA-NE - To the (-NE) female harvester (probably the Goddess Demeter), Greek
corresponding word amafw: to harvest;
KA-NI-JA-MI – Kanija-mi a proper name with probable meaning: I am from the reeds
country - Canaan, Greek corresponding words kanna: reed, kaneion: basket;
I-JA – Let her relieve the pain! - Imperative expressing the wish, the prayer), Greek
corresponding word iaomai: to relieve pain, Mycenaean: – i-ja-te;
ZA-KI-SE-NU-TI – may be to be read Za-Kisse-Nu(s)ti(s) – proper name with meaning:
the one, who wishes to sleep, Greek corresponding words: za: very much, kissaw: to wish,
nustazw: to doze of;
A-TA-DE – probably to be read At(l)de – Let him to be like youngster!, Greek
corresponding words atallw – to jump as young person or animal, atalos – young.
He considers the inscription as a supplication to Demeter (?), which would be supported
by the vegetal decoration of the gold pin, which in his opinion represents a wild rose (Rosa
Canina) [7], although in [8], Object 54, this decoration is indicated as brambles.
In addition to the Younger’s mistakes concerning the 9th and 13th characters - I instead
of SE, SE instead of I, he introduced another mistake: the 4th character definitely appears
to conform to Linear A character SI instead of character NE, see Fig. 6.
1
2 3
Fig. 6: 4th character, comparison of Linear A characters
1: generally accepted Linear A character SI, 2: generally accepted Linear A character
NE, 3: golden pin 4th character conforming to Linear A character SI.
86
Moreover, in the Faucounau’s interpretation [7] some explanations are missing. If the
so called Proto-Greek Hurrianoid Language was a Greek or Mycenaean language, its use
for translating the inscription would be inappropriate. In fact, according to [9], p. 1, the
oldest Cretan toponyms: Knossus, Tulissos and Aminisos, cannot be explained with the
help of the Greek language. This would support the generally accepted fact set out in [10],
p. 269, that Greeks or Mycenaeans came to Crete around 1450 BC, about 250 years later
than the date of the inscription.
If this Proto-Greek Hurrianoid Language was a Proto-Ionians language, he himself
observes [4], pp. 81-83 that the Proto-Ionians had different port of call »ports de relaches«
during the Ancient Minoan I and II (2700-2200BC) but they never established real colonies
in Crete, contenting themselves with storehouses »comptoirs« allowing them to commerce
with local kings. Thus, although not impossible, the use of such a Proto-Greek Hurrianoid
Language for writing inscriptions in Crete at the date of the inscription appears very
improbable.
If such a Proto-Greek Hurrianoid Language was the language spoken by a sort of ProtoGreek community present in the multi-ethnic society of Crete in the second millennium
BC, it would be attested, at least at the moment, only by this inscription, giving the doubt
about the real existence of said Proto-Greek Hurrianoid Language.
Hicks
A further attempt of translating the inscription is offered by Hicks [11]. She accepts
the spelling of Younger [5].
A-ma-wa-si ka-ni-ja-mi i-ja qa-ki-se-nu-ti a-ta-de
She provides the following translation:
For the Harvester I kill (kaino, in Greek) here / [the pin] will stick into (pegnumi,
Greek) this (ata with allative –de).
She adds that: »This pin was most certainly used during the ceremony of an animal
sacrifice. It is interesting to note in connection with the Harvest-goddess that two axes
(AR Zf1 and AR Zf2 are inscribed I-da ma-te – mother Ida, the earliest form of Demeter«.
However, because the spelling she proposes corresponds to that of Younger [5], the above
objections about the reading of 9th, 11th and 13th characters of the inscription still apply.
Hick’s suggestion that the Greek verb pegnumi – to stick at, corresponds to the Linear A
word qa-ki-se-nu-ti seems not possible. Indeed Linear A syllable QA could evolve into PA
(qasireu = parireu – basileus), but in this case qa-ki-se-nu-ti would evolve, probably, into
pa-gi-se-nu-ti → pagsenti, which would corresponds to verbal form of 3 pers. pl. (because
of the ending enti), not to the verbal form of the 1st. pers. sing. Also the combination GS in
pagsenti is alien to the Greek language. So neither Hick’s reading, nor her interpretation
can be accepted as even probable.
87
New spelling and translation
Our reading of the inscription, on the basis of the above observations, is only slightly
different from that of Younger [5] and Faucounau [7].
A-MA-WA-SI * KA-NI-JA-MI * SE-JA * ZA-KI-I-NU-TI * A-TA-DE
But our translation is rather different:
Amawasi to the priestesses (women) this offering gave.
In a loose translation can be rendered as:
Amawasi gave to the priestesses this pin as an offering.
A-MA-WA-SI - personal name, subject, with meaning: strong one. Best match offers
the Avestanic word amava – strength. But on the other hand Avestan does not have
any etymology for this word, there is no root MAV in any word covering the concept of
power. But Avestan word MAZDA means mighty, so we can assume that the Minoan word
AMAWASI corresponds to Proto Indo-European word MAG – mighty, variants of which
we can find in Sanskrit MAHA - great, Latin MAGNUS - great, Gaulish MAGALO - ruler,
chief, Germanic MACHT - power and Slavic MOSHT - power, MOGU- I am able and also
Old Bulgarian word MAГOTЪ - ruler.
Apparently in the Minoan Slavic language G and W/V were interchangeable. That
peculiarity is typical also for the Thraco-Pelasgian language as can be seen from the
personal names Gaidrus – bright one, and Vaidra (Faidra) – bright one. There are proofs
that Thraco-Pelasgians were present in ancient Crete. Thracian personal names were
documented on Linear A tablets [12]; Pelasgians were mentioned as ancient Cretan
inhabitants [13]. Archaeologically Thraco-Pelasgian migration is attested by the spread of
the so called band pottery [14].
KA-NI-JA-MI – female noun, plural, in Dative case with meaning to the women.
Kanijam(i) corresponds to the Dative case plural of Old Church Slavonic female noun
ЖЕНАМЪ – to the women. However, here the word women should be used in the sense
of virgins, priestesses. In fact, on Cretan seals, sculptures and rings often are depicted
goddesses and priestesses [15], Figs. 76, 79.
Avestanic again has a good match in the word kanya – virgin, related to Sanskrit kanya
– virgin, kaninasa – young one; Hittite hantesiya – front, begin; Latin recens – new, fresh;
Celtic (Welsh) cynta – begin, cyntaf – initial. Slavic languages have the corresponding
root KAN, KON which we find in the Russian words накануне – eve, begin, and O. Ch.
Sl. - КОНЪ – begin, ИСКОНЕНЪ - initial, first, КЪНЬЗЪ – prince, first one.
The meaning of Minoan word KANIJA - virgin was thus probably derived from the
concepts – first, firstling, initial, young, fresh, bright.
SE-JA – demonstrative pronoun – this one, corresponding to O. Ch. Sl. СЬ, se – this
one, here indicating the pin.
ZA-KI-I-NU-TI – substantive best matched by the Russ. verb закинуть - to throw, to
cast, to sacrifice, to offer, i.e. something to sacrifice, something to offer, i.e. offering. Other
88
matches: Ukrainian кинути – to throw; Polish kidac – to throw; Slovene skidaj se! – go
away! Serbian скинути – to throw off; Wendish zakitovanje – defence; Old Blg. кина – I tear.
Note that in the Slavic languages, normally, the substantives do not differ much from
the corresponding verbs, for example: Russ. видеть - to see, вид - appearance, vision,
aspect; Russ. делать - to do, дело = work, activity, affaire; Blg. opa – I plough, opaлo plough; Blg. даря - I make a gift, дар – gift; Slove. briti – to shave, britva – razor; Slove.
varati – to cheat, varalec – cheater; Serb. болети – to pain, бол – pain; Serb. речи– to say,
talk, tell, реч – speech, talk.
Thus, probably the original ZAKIINUTI was read as ZAKIINUT, but because Linear
A was a syllabic script and there was no character for T alone, than TI was used instead.
The double I in ZAKIINUTI could be an indication that this word is not the verbal form
but rather its corresponding substantive, or it could simply mark the presence of the accent
in the same position, i.e. on the и, as in закинуть.
A-TA-DE – corresponds to the Aorist tense, 3rd pers. sing. of generally Slavic verb
dati - to give. ОТДАДЕ is its Blg. variant, which means definitive alienation, definitive
separation. ATADE has parallel variants in the Blg. Dialectal: атдаде gave Rodopi Dial.,
утдаде gave Plovdiv Dial., удади gave Karlovo Dial.
The reason for which both the Minoan Slavic words AMAWASI and KANIJA have close
matches with the Avestan words AMAVA and KANYA does not appear to be determined
by the influence of a possible Avestan community in the multi-ethnic society of Crete in
the second millennium BC, the presence of which is not attested at all, but rather to the fact
that the Minoan Slavic language, like Avestan, preserved Indo-Europeans words closest to
their original form. We wish to add also that the further we go back in time, the larger is
the amount of similar and even identical words between Slavic and Avestanic:
Av. KADA-when = O.Ch.Sl. KAДA – when
Av. TA – this one = O. Ch. Sl. TA – this one
Av. DVA – two = O.Ch. Sl. ДВA – two
Av. KAYA – who (fem. sing) = Blg. KOЯ – who (fem. sing.)
However, the good matches of the Minoan Slavic words ZA-KI-I-NU-TI and A-TA-DE
with corresponding words in Slavic languages reinforce our opinion about the presence in
Crete in the second millennium BC of a Minoan Slavic community of probably ThracoPelasgians origin. The same identity between Slavs and Thracians is well documented in
the works of Simokates [16], and the biography of St. Theodosius [17], where the Thracian
tribe Bessi (Vessi) were called Slavs.
Conclusion
Because all the words from the inscription have Slavic etymology and we can detect
Slavic grammatical peculiarities (Dative plural, demonstrative pronouns, verbal noun) it
will not be exaggeration to say that this Linear A inscription was made by person(s), who
belonged to Slavic ethnos.
89
The surprising similarity of the Slavic-Minoan words: AMAWASI and KANIYAMI
with corresponding Avestan words, suggests that the Slavs, who inhabited Crete in 2nd
millennium BC, could have moved from South-Eastern Europe, where Slavs and Aryans
lived together for millennia. Trade, alliances and marriages between Slavs and Aryans
influenced both the peoples linguistically and anthropologically.
References
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
P. Serafimov, G. Tomezzoli, Evidence for early Slavic Presence in Minoan Crete. New Reading of
the Linear A Inscription on the Golden Signet Ring of Mavro Spelio, Pre-Cyrillic Slavic Inscriptions
and Pre-Christian Slavic Culture, St. Petersburg – Puskin Town, 2008, pp. 337-346.
M. Alinei, Darwinism, traditional linguistics and the new Palaeolithic Continuity Theory of Language
Evolution, Evolutionary Epistemology, Language and Culture. A non-adaptionist, systems theoretical approach, Gonthier, Natalie; Bendegem, Jean Paul; Aerts, Diederik (Eds.), Springer, Berlin,
Heidelberg, New York, pp. 121-147.
Strabo, Geography, Harvard University Press, London 1995, Book V, 2.
J. Faucounau, Les Origines Grecques À L’Age du Bronze, L’Harmattan, Paris, Budapest, Torino 2005.
J.Younger, Texts on Presumably Religious Objects, http://www.people.ku.edu/~jyounger/LinearA/
religioustexts.html#part2
D. Packard, Minoan Linear A, University of California Press, Berkeley, Los Angeles, London 1974.
J. Faucounau, Do Inscriptions in Linear A Script belong to different languages? http://www.anistor.
gr/english/enback/v011.htm
C. Davaras, Catalogus of Hagios Nikolaos Museum, Editions Hanibal, Athens 1972.
J. Chadwick, The Mycenaean World, Cambridge University Press, fourteen editions, Cambridge 2005.
R. W. Hutchinson, Prehistoric Crete, Penguin books Ltd., Harmondsworth 1965.
V. Hicks, The Language of the Minoans, http://www.anistor.gr/english/enback/v011.htm
A. Soesbergen cited in: K. Porozanov, Obshtestvo i darzavnost u Trakite, BAN, Sofia 1998, p. 18
Strabo, Geography, Harvard University Press, London 1995, Book X, 4-8.
B. Hrozny, Ancient History of Western Asia, India and Crete, Artia, Prague, p. 220.
S. Hood, De voorouders van de Grieken, Elsevier-Amsterdam, MCMLXIX, translated by G.
Metselaar from the original - S. Hood, The Home of the Heroes, Thames and Hudson, London
1967, Figs. 76-79.
T. Simokates cited in: G. Tsenov, Praotechestvoto I praezika na Bulgarite, Heliopol, Sofia 2005 p. 14.
St. Theodosius, the Cenobiarch, AD 529, from his life by Theodorus Bishop of Petra, some time
his disciple, in Surius and Bollondus, and commented by Fleury, Baillet &c, http://www.ewtn.
com/library/MARY/THEOCENO.HTM
Abstract
The Linear A inscription on the a golden pin Cr-Zf-1 from Minoan Crete shows good
word matches and grammatical similarities between the Minoan Slavic and old and modern
Slavic languages. This provides additional evidence that the island, who become home of
one of the more sophisticated European civilization, was inhabited in the 2nd millennium
BC by a Minoan Slavic community.
90
91
Igor Tureček
Bronze Age Inscriptions
On The Ambers Of Bernstorf
Povzetek
NAPIS IZ BRONASTE DOBE NA JANTARJU IZ BERNSDORFA
Leta 1994 sta Manfred Moosauer in Traudl Bachmaier odkrila v bližini Bernstorfa v Nemčiji
urbano naselje, zgrajeno okroglo 1350 pr. Kr. Leta 1998 so našli izdelke z visoko čistostjo zlata,
predantične tehnologije čiščenja zlata pa so bile znane samo v Egiptu. Dve leti kasneje so našli
še pomembnejše stvari, en rumenkast in en rdečkast izdelek iz jantarja z napisi v pisavi Linear
B. Najdeno zlato in jantar sta med najpomembnejšimi arheološkimi odkritji na Bavarskem do
konca 20. stoletja. Tako se je prepričljivo vzpostavila povezava med starim Egiptom in virom
jantarja vzdolž obale Baltskega morja; ter povezava najdenih napisov s grškimi in predgrškimi
napisi Pelasgov.
Preface
In 1994 Manfred Moosauer and Traudl Bachmaier discovered in the vicinity of
Bernstorf, Germany, an urban settlement constructed round 1350 BC. Bernstorf is
about 40 km north of Munich. Settlement reconstruction is in figure 1. Settlement
Figure 1: Settlement reconstruction [1]
92
reconstruction in view from north based on archeological research; today we know
that the settlement was about 1/3 bigger southwards. The findings locality is at the
eastern wall (left) [1].
Gold pieces
In 1998 Moosauer and Bachmaier found various pieces of thin gold plates, which are
presented in figure 2 and are similar that in figure 3. On the left figure up there is a piece
similar to a stylus. Styluses were used for writing on wax tablets. For example in the right
picture we see a stylus of the same shape from Novgorod (Russia). This stylus shaped piece
of gold served perhaps as symbol of a scribe or for design coating. Ancient technology for
purifying gold was known in Egypt only [2-3].
Figure 2: Gold pieces
Amber pieces
Figure 3: Presentation of use
Two years later they made another great find. One yellowish and one reddish amber
with inscriptions in Linear B, are presented in figures 4 and 5. These findings are connected
with ancient Greek and former settlements of Pelasgian. In connection with Egyptian
technology for purifying gold, this find established a compelling link between Ancient
Egypt and the source of ambers along the Baltic Coast.
93
Figure 4: Yellow amber
Figure 5: Red amber
Amber sources and transport ways
A correlation between Proto-Slavs, once called Veneti and amber can be determined
(J. Richter: Der Brenner Codex, p. 31) [4].
Different ways from Baltic to Egypt are shown in figure 6. There are the sea way, and
some ways through continent. The best connection is directly from Baltic to the Adriatic
Sea with the lower route.
Figure 6: Ambers transporting ways [4]
94
Figure 7: Veneti at 1000 year BC [5]
Figure 8: Names of amber [4]
Distribution of the ancient Venets (Proto-Slavs) round 1000 BC and different names
of ambers are presented in figure 7 and 8.
Figure 7: At the time of burn-out of Bernstorf settlement large areas of Europe have
been populated with various Veneti tribes which we today also call Proto-Slavs. These ProtoSlavs called themselves also as Wana‘s. Documented on a spindle whorl found at Hlinsko
(Czech Republic, Moravia) and tablets from Pylos (PY Ta 711) and Mycenae (MY V 659).
Figure 8: Todays spheres of names jantar, čilibar, ambra and Bernstein as you cansee
are in four main groups:
Orange – jantar (Slovenian, Croatian, Czech, Polish); jantár (Slovakian); янтaрь [jantar]
(Russian); јантар [jantar] (Serbian); dzintars (Lettish); gintaras (Lithuanian).
Violet - Ћилибар [čilibar] (Serbian); chihlimbar [čihlimbar] (Romanian); qelibar
[čelibar] (Albanian), кеxлибáр (Bulgarian); кεχριμπάρι [kechribári] (Grecian).
Red – âmbar (Portugese); ambra (Italian); ambre (French); ambar (Spanish); amber
(English); ómra (Ireland);
Blue – Bernstein (German); bursztyn (Polish); бурштин or смола (Ukrainian); бурштын
(Belorussian); borostyánkő (Hungarian); bärnsten (Swedish); barnsteen (Netherlandian).
Other notions: meripihka = sea resin (Finnish); merevaik = sea resin (Estonian); rav
(Norvegian, Danish); [kachlimen] Arabian; kehribar (Turkish).
Is this a diadem?
95
Striking similarity between »Diadem«
and amber sign. There is a striking similarity
between Bernstorf »Diadem« and the sign
on the yellowish amber.
Among the Bernstorf pieces of gold (right
upper corner) this one was named Diadem. One
amber became The Face of Bernstorf (right down
corner). A hypothesis makes two analogies:
between so-called Agamemnon‘s mask and the
Bernstorf Face and, second, between Bernstorf
»Diadem« and Mycenae Diadem (from the Shaft
Grave III of Grave Circle A) with the conclusion
the upper right find is a diadem as well.
The conclusion is, gold find and amber sign belong in symbolic sense together. So, if
both symbolize same meaning, what is it?
Similarity with Slavonic cross
Slavonic cross also called »God‘s
hands“. The god spreads his
hands (fingers) in all four world
directions.
Slavonic funeral urn
Vessel with the symbol
»Hands of God« was discovered
in 1936 during archaeological
excavations in Białej, Poland, Lodz
region, and dated from 3rd - 4th
century AD (Przeworsk culture).
The funeral urn disappeared
during the withdrawal of the
Germans in Lodz in World Word
II, and today is known only by a
plaster copy.
Łukasz Antosik: Popelnica ze
stara swastyka.
96
Slavonic mythological genesis of the world
Proto-Slavs were convinced that everything has a Beginning and an End. Human life
is restricted by birth and death. None of us from our own experience knows anything
about the time preceding our birth and considerations what awaits us after death is just
a mumble. Before us and after us there were people. In the same way the Proto-Slavonic
people were thinking about gods and their actual originator of the gods - the Proto-God
(Pra-Bůh or prabůh). Him they called Svarog.
If a man‘s life is a Beginning and an End, then life of mankind has a Beginning and
an End. The life of humanity they called Era. About our Era just Proto-God Svarog knows
everything, which sleeps in the sun as a child in a transparent egg. We humans are also
born from eggs that our mother wore inside. Golden sun paints splendour like that of
beautiful Easter eggs and only God can see it, the beauty is blinding a man.
Svarog inside the sun sleeps and gathers strength. When our Era ends, another Era
comes. The son of Svarog – Svarožic – arose from third leg, which Svarog has grown
during his sleep. After Svarožic started to govern over the new Era, he invented names for
directions. These directions are symbolized with four hands in the Slavonic cross.
So the beginning of the Slavonic genesis of the world could be presented here.
Inscriptions
The yellowish amber holds an inscription consisting of three Linear B signs v[6-7].
Reading from right to left gives TI NVA PA. Look at figure 4.
In old Czech »týn« ment »castle-fortress« or »market« »-pa« is a suffix of Proto-Slavonic
origin like in »pahrbek« (hrb = top hump, »-ek« deminutivum suffix, »pa-« affix meaning
pseudo, not real). The translation might be »Great Castle« or »Old Castle« (ancient = great
= old).
From left to right the Linear B signs give the reading PA NVA TI”. Panvati was the
name of a Greek Argonaut (Moosauer and Bachmaier). Found in a writing of Apollonios
Rhodios 300 BC (e.g. in Ichor Mykhinaika Eyphmata, Band 18, Athen, p.3, left column and
others). A gap of 1050 years (300 BC Appolonios Rhodios – 1350 BC burn-out of Bernstorf)
makes this interpretation less probable compared to TI NVA PA.
Yellow amber summary
The inscription in Linear B holds folowing possible meaning:
Right to left reading: TINVAPA or TIN VAPA meaning Greate Castle or Old Castle
Left to right reading PANVATI as argonaut´s name or PARVATI as jagged mountains.
I do not know what the icon of the »Diadem« bellow the Linear B signs symbolizes. It
could be symbol of a hand, settlement, rivers, mountains, the World, a heraldry sign - the
fantasy is endless. We could make a working hypothesis it is symbol of the settelment with
relation to Slavonic cross.
Red amber
Red amber – left to right reading – look at figure 5.
97
The »comma« sign between DO and KA represents a consonant in a syllabic alphabet.
So far known consonants used are:
c–č–d–ch–j–k–m–n–r-s–šč–t–v
and two of them help to give a meaning.
DO-č-KA? or DO-s-KA ?
Reading of the first three signs left to right gives either Russian word »dočka« (daughter)
or »board« in several Slavonic languages. In Russian (доска), Belorussian (дошка),
Slovakian (doska).
Ideograms and phonograms.
Antonín Horák in his book The Paradigm About The Slavs – Inverted (O Slovanech
úplně jinak, 1991) presented a whole alphabet of such language specific phonograms [6]:
Ideograms and phonograms can be interpreted by any language: example.
Handfläche
palm
tenyér
palma
paume
delanj
dlaň
длан
dłoń
dlán
German
Engl.
Hung.
Italian
French
Pro.Sla.
Czech
Bulg.
Pola.
SrbCh
Egyptian hieroglyphs?
There is no equivalent for the last two signs
in Linear B but the pieces of gold allow to make a
connection to Egyptian hieroglyphs.
The left sign looks like a mirror inverted Egyptian
hieroglyph called »throwing stick«. The right one
is similar the hieroglyph »map of house« with a
determinant [7].
A determinant tells us the sign should be
considered as an ideogram, i.e. the sign stands for
whole notion or concept.
The phonogram of »map of house« is »pr«.
»p« stands for »palěh« (field) and
»r« stands for »ris« = {cut | drawing | plan}
In Czech (půdorys) and Slovak (pôdorys) language »pr« has the same meaining, »půdo-«
means »ground like« or »field like« and -rys = ris.
so: map of house (or foundations) = půdorys.
As determinant the hieroglyphic sign throwing stick gives one of the following meanings:
1. to throw
2. foreign {country | person | enemy | palace | house | castle | market}
3. create (phonem kma)Red amber – right to left reading
98
The only meaningful combination of the syllabic signs and the comma was the
Serbocroatian word »kanda“.
KA-n-DO ≈ SrbC. kanda = {as if | as though | perhaps | maybe}.
So, the reading might be:
„{country | person | enemy | palace | house | castle | market} foreign maybe“.
Red amber summary
Sign side holds probably the meaning »foreign country daughter« or »foreign palace
daughter“. Face side shows a bearded man or a woman with a yashmask.
Summary
1. Inscriptions on ambers is a remarkable mixture of Linear B and Egyptian hieroglyphs.
2. On the yellow amber there is probably the name of the settlement - TIN VAPA meaning Great Castle followed by a heraldry or a mythological symbol.
On the red amber there is probably the text »foreign palace daughter“.
3. Proto-Slavonic influence on Egyptian hieroglyphs has been examplified: »map of house«
has Proto-Slavonic phonogram »pr« which means »palěh ris« (ground plan, foundation).
Literature
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
M. Moosauer, T. Bachmaier, Bernstorf – Das Geheimnis der Bronzezeit, Theiss – Verlag, 2005.
Bading, Zur religions und stadtgeschichte des bronzezeitlichen Mitteleuropa, 2010, http://studgendeutsch.blogspot.com/2010/01/zur-religions-und-stadtgeschichte-des.html
Photographies by M. Eberlein.
J. Richter, Der Brenner Codex, http://en.wikipedia.org/wiki/File:Amber_sources_in_Europe.jpg.
Splet, Veneti about 1000 years BC, http://www.veneti.info/veneti/venetipedia/maps-europe
A. Horák, The Paradigm About The Slavs – Inverted (O Slovanech úplně jinak), Lípa Publishing
House, Vizovice 1991.
Splet, Hyeroglyfs, The Unicode Consortium, http://www.unicode.org/charts/PDF/U13000.pdf
Abstract
In 1994 Manfred Moosauer and Traudl Bachmaier discovered in the vicinity of
Bernstorf, Germany, an urban settlement constructed round 1350 BC. In 1998 they found
products of high purity gold. Ancient technology for purifying gold was reputedly known
in Egypt only. Two years later they made another great find, that is one yellowish and one
reddish amber with inscriptions in Linear B script. Gold and ambers are among the most
important archaeological discoveries in Bavaria up to the end of the 20th century. Thus,
this find established a compelling link between Ancient Egypt and the source of ambers
along the Baltic Coast, but also a link with inscriptions in old Greek and with more older
inscriptions of Pelasgian.
99
Vinko Vodopivec
PRIMERJAVE OBRAVNAV
NAPISA PERUGIA
Ključne besede
Napis Perugia, Umbri, Etruščani, Veneti, Mesapci, Pyrgi, Slovenci, Čehi, Albanci
Key words
Cippus Perusinus, Umbrian, Etruscan, Veneti, Messapian, Pyrgi, Slovene, Czech, Albanian
Abstract
COMPARISONS OF TREATING OF PERUGIA INSCRIPTIONS
Cippus Perusinus inscription has already been studied by many language experts and
researchers. Transliteration of linguists is a quite unique but wrong at sign for the letter O
as TH and the sign for the letter B with its mutations as the letter F, which as a rule did not
have the Etruscans. It is clear that at transliteration of Etruscan inscriptions should also be
considered different options, while many mutations in the pronunciation of similar letters
are present.
Understandings are much more limited, but by translation exceed the Albanian version,
which correctly takes into account appropriate dialect, as the old inscriptions are written in
the then dialects. Despite the good treatment and compliance with the limits, after a detailed
comparison with the Slovenian translation loses its meaning, so Albanian may not prove
adequate language of comprehension.
Czech translation of Horak based on the different, unfortunately inadequate transliteration
that not gives good understanding. Therefore, it is worse than the Albanian translation, but
the correlation clearly indicates a better chance of understanding with the Slavic languages.
Czech translation of Kollar based on the incumbent explaining with names, which does
not give good results of understanding, so it is only a little better than translation of Horak.
Slovene translation of Berlot is based on a modified transliteration, which is obviously wrong
and not consistent with the transcription of other Etruscan inscriptions. Incorrect transcription
also gives worse results, and achieving only a similar probability as the Albanian translation.
Slovenian with numerous and diverse dialects again proved to be an effective tool in
understanding the Etruscan Perugia inscription, while translation achieves exceptional results
by the recognized letters and words. Content describes the importance of the deceased, the
reasonableness and his work for the community as perceived by relatives.
Uvod
Perugia je naselje Umbrijcev in se prvič pojavi v pisni zgodovini kot Perusia, eno od
dvanajstih zveznih etruščanskih mest. Prvič je omenjena v zapisih Q. Fabius Pictor-ja, ki
jih uporablja Livy, za opis odprave Fabius Maximus Rullianus-a proti etruščanski zvezi v
letu 310 ali 309 pr. Kr.
100
Cippus Perusinus je kamnita tabla odkrita na hribu San Marco, v bližini Perugie v
Italiji leta 1822. Tabla ima 46 vrstic odlično vklesanega etruščanskega besedila in je eno
najdaljših etruščanskih besedil.
Domneva se, da je besedilo pravna pogodba med etruščanskima družinama Velthina
in Afuna glede izmenjave ali uporabe premoženja in zemljišča, na katerem je bila grobnica,
ki je pripadala plemenitemu Velthinasu.
Datum napisa se ocenjuje na 3. ali 2. stoletje pr. Kr. Kamen z napisom se hrani v
Narodnem Arheološkem muzeju v mestu Perugia [1].
Za primerjavo imamo kar nekaj različnih prečrkovanj tako, da je možno določiti
zanesljiva, verjetna in možna prečrkovanja.
Tudi prevodov je nekaj, ki pa so tako različni, da je možna le splošna primerjava po
prepoznanih črkah in besedah, medtem ko besedna - pomenska primerjava ni smiselna.
Nagrobni etruščanski kamen iz Perugie je prikazan na naslednji sliki.
101
Prečrkovanje
Wikipedija
Prečrkovanje napisa - Wikipedija [1] – poševno so označene drugače prečrkovane črke
Sprednja stran preglasi vse napake
Teurat tan-na larezu-l am-e vaχr.
1
1
Lautn Velθina-ś, eśt-la Afuna-ś, spel eθcar-u tezan,
1
5
fuśler-i tesn-ś tei-ś Raśne-ś ipa am-a hen.
0
2
Naper XII Velθinaθur-aś ar-aś,
0
3
peraścem-ul mlesc-ul, zuci enesθi ep-l, tular-u.
3
4
Aule-śi, Velθina-ś Arnza-l, clen-śi,
12
θi-i θi-l ścuna cen-u, e-nθfelic Larθal-ś Afune-ś,
39
clen, θunχul θe fala-ś.
25
Χiem fuśl-e, Velθina hinθa cap-e, municle-t, mas-u,
3
6
naper śranczl, θi-i falś-ti.
14
Velθina hut naper penez-ś mas-u.
0
1
Acnina cl-el Afuna, Velθina mler zin-ia.
2
4
In temam-er cn-l Velθina zi-a śaten-e tesn-e,
1
1
Eca Velθinaθur-aś θaura hel-u tesn-e Raśn-e ce-i.
25
Tesn-ś tei-ś Raśne-ś χimθ, śpel θuta ścu-na, Afuna men-a hen. 3
6
Naper ci cn-l har-e ut-uś-e.
2
2
Bočna stran
Velθina śatena zuci enesc-i ipa spelane-θi fulum-χva. 36
spel-θi, rene-θi.
0
2
Estac Velθina, acil-un-e, tur-un-e, ścu-n-e.
34
Ze-a zuci enesc-i aθumicś.
34
Afuna-ś penθ-na am-a.
0
2
Velθina, Afun[a]θur, un-i ei-n zeri, una cla θi-l θunχulθ-l.
2
8
Iχca ceχa ziχ-uχ-e. [1]
6
6
92 – 42 = 50
42
92
Pri preglasih so upoštevane črke: χ kot G in c kot K
Delež napačno prečrkovanih črk: 92 / 657 = 14,00 %
Delež brez preglasnih črk: 50 / 657 = 7,61 %
Z upoštevanjem možnih preglasov prečrkovanje ustreza pogoju manj kot 10 % napak.
Komentar
Pri prečrkovanju so opazne nekatere nedoslednosti in napake:
–– Zamenjujeta ali se po potrebi mešata etruščanski črki L, ki je L in L, ki je P, čeprav je
njun pomen nedvoumen.
–– Znak G za črko G je pisan kot grška črka χ, ki pa jo zahodnoevropski jezikoslovci pri
razumevanju nadomeščajo s črko G.
–– Znak b za črko B prečrkujejo napačno kot F, saj Etruščani tako kot drugi predantični
predslovanski narodi glasu in črke F niso imeli.
–– Znak j za črko K berejo kot C po podobnosti z latinščino, v etruščanščini pa praviloma
pomeni glas črke K.
102
–– Znak O berejo kot θ ali TH, kar je možno, je pa malo verjetno, saj imajo Etruščani le
majhen delež samoglasnikov in naj bi se ta znak kot θ uporabljal šele v novejši dobi
okoli 1. stoletja pr. Kr., napis pa je vsaj stoletje starejši.
Razumevanje ni podano, čeprav je predvidena delitev delno zveznega besedila in
so navedena le predvidena imena pisana z veliko začetnico: Velthinaš, Afunaš, Rašneš,
Velthinathuraš, Velthinaš, Arnzal, Larthalš, Afuneš, Velthina, Velthina, Afuna, Velthina,
Velthina, Velthinathur, Rašne, Rašneš in Afuna.
Zaradi napačnega prečrkovanja črke O kot TH in črke B kot F, ki se pojavita pri večini
previdenih imen, izgubijo navedena poljubna imena še svoj morebitni smisel.
Facchetti
Transcription submitted by / Prevod je povzet po Prof. Dr. Giulio M. Facchetti. [2]
Čelna stran
preglasi vse napake
1. [t]eurat . tanna . la . rezu l
0
0
2. ame vaχr lautn . velθinas . e
1
3
3. stla afunasšleleθcaru
16
4. tezan fusleri tešns teis
0
5
5. rasnes ipa ama hen naper
0
2
6. XII velθinaθuras aras pe
0
4
7. rasc emulm lescul zuci en
3
5
8. esci epl tularu [vacat]
23
9. aulesi . velθinas arznal cl
14
10. ensi . θii . θil scuna . cenu . ep
2
6
11. lc . felic larθals afunes
2
8
12. [vacat] clen θunχulθe
3
5
13. falas . χiem fusle . velθina
1
6
14. hinθa cape municlet mašu
1
4
15. naper . sran czl θii falsti v
1
5
16. elθina hut . naper . penezs
02
17. mašu . acnina . clel . afuna vel
2
4
18. θina mlerzinia . inte mame
0
1
19. r . cnl . velθina . zia satene
13
20. tešne . eca . velθinaθurasθ
15
21. aura helu tešne rasne cei
13
22. tešns teis rasnesχimθsp
18
23. el θuta scuna afuna mena
1
4
24. hen . naper . ci cnl hare utuse
23
Bočna stran
25-29 velθina . s / atena . zuc / i . enesci . ip /
a . spelane / θi . fulumχ
38
30-34 va . spelθi. / reneθi . est / ac . velθina /
acilune . / turune . sc
39
35-39 une . zea . zuc / i . enesci . aθ / umics . afu
nas . penθn / a . ama . vel
39
103
40-46 θina . afun[a] / θuruni . ein / zeriuna . cl
a . θil . θunχ / ulθl . iχ . ca / ceχa . ziχuχ / e [2]
139 – 44 = 95
8
14
44139
Delež napačno prečrkovanih črk: 139 / 657 = 21,57 %
Delež brez preglasnih črk: 95 / 657 = 14,46 %
Komentar
G. M. Fachetti podaja prečrkovanje, kjer so napačno prečrkovani: znak O za črko O,
ki ga bere kot θ ali TH, znak G za črko G piše kot grško črko χ, znak b za črko B prečrkuje
napačno kot F, znak j bere namesto K kot C po podobnosti z novejšo latinščino, znak J
za črko Š bere kot S, znak s sa črko S pa bere kot Š.
Tudi z upoštevanjem možnih preglasov prečrkovanje ne ustreza pogoju največ 10 %
napačnih prečrkovanj.
Razumevanje ni podano, ob napačnem prečrkovanju, ki zajema več kot 20 % črkovnih
znakov in je tudi z izločitvijo možnih preglasov neustrezno, pa tudi ni smiselno.
Albansko prečrkovanje
Copyright © 2010 Petrit Laze [3]
Čelna stran
TEURAT. TANNA. LA REZ UL
AME VAXR LAUTN. VELTHINAŠ E
ŠTLA AFUNAŠ SLELETHCARU
TEZAN FUŠLERI TESNŠTEIŠ
RAŠNEŠ IPA AMA HEN NAPER
XII VELTHINATHURAŠ ARAŠ PE
RAŠCEMULMLESCUL ZUCI EN
ESCI EPL TULARU
AULEŠI. VELTHINAŠ ARZNAL CL
ENŠI. THII. THIL ŠCUNA. CENU. E
PLC. FELIC LARTHALŠ AFUNEŠ
CLEN THUNXULTHE
FALAŠ. XIEM FUŠLE. VELTHINA
HINTHA CAPE MUNICLET MASU
NAPER ŠRANCZL THII FALŠTI V
ELTHINA HUT. NAPER. PENEZŠ
MASU. ACNINA. CLEL. AFUNA VEL
THINAM LERZINIA. INTE MAME
R. CNL. VELTHINA ZIA ŠATENE
TESNE. ECA. VELTHINATHURAŠ TH
AURA HELU TESNE RAŠNE CEI
TESNŠTEIŠ RAŠNEŠ XIMTH ŠP
preglasi vse napake
0
0
1
2
13
0
1
0
0
0
2
3
3
1
1
12
2
4
26
24
14
2
3
1
3
1
1
2
3
0
1
1
2
14
11
1
2
104
EL THUTA ŠCUNA AFUNA MENA
1
3
HEN. NAPER. CI CNL HARE UTUŠE
2
2
Bočna stran
VELTHINA Š / ATENA. ZUC / I ENESCI. IP / AŠPELANE /
THI. FULUMX
36
VA ŠPELTHI. / RENETHI EŠT / AC. VELTHINA / ACILUNE. / TURUNE. ŠC
37
UNE. ZEA. ZUC / I. ENESCI. ATH / UMICŠ. AFU /
NAŠ. PENTHN / A. AMA. VELTH
37
INA. AFUNA / THURUNI. EIN / ZERI UNA. CL / A. THIL THUNX / ULTHL. IX. CA / CEXA. ZIXUX / E
8
13
4489
89 – 44 = 45
Delež napačno prečrkovanih črk:
89 / 657 = 13,55 %
Delež brez preglasnih črk: 45 / 657 = 8,22 %
Komentar
Prečrkovanje ne ustreza smiselno postavljenemu pogoju, saj delež napačno prečrkovanih
črk prekoračuje mejo 10 %.
Napačno prečrkovanih znakov podobne izgovorjave G in K je skupno 44, zato je izid
brez njih bistveno boljši in z 8,22 % zadovoljuje zahteve še ustreznega prečrkovanja.
Horak [4]
Napis na dveh straneh kamnite plošče širine 80 cm in višine 150 cm, je eden najdaljših
etruščanskih napisov. Napis je nekoliko poškodovan in restavrator je nekatere črke morda
napačno popravil.
Prečrkovanje čelne strani
E U HUT TANČIJA LAJEC U
NAŠČEVACHDLA UTČIJ VELOJ NAME
MYL A AWUČIJ A M-SLEL E O ČARU
VEZAČIJWU MLE JA ITE WČIMY EJIM
PAMNEM ICA AŠČA HEČIČIJACEJAH
JICH VELO INAO. U RAMA RAMCE
RAMČE ŠČUL ŠČLES ČUL ŽUČIEČIJ
ESOTECU TULARU.
A U ZEMJI VELO INA MJA ZČIAL ČI
EČIMI W JI OCL MČU JA ČENU E
ČIČWELIČI A DO ALM AWUČIEM
ČIEČI O UČICHULO E
WALEMCHIEŠČWU MLE VELO INA
HIČIO A ČACE ŠČUČIČ LET ŠČASU
NADZEJAMAJAA ČIČ ZLO IIWAL MUJ
VELO INA HUT ČIJACEJAC EČIZM
ŠČASU AČČIJČIJAČ LEL AWUČIJA VELO
preglasi
vse napake
0
4
17
1
6
210
09
05
07
0
4
04
1
8
29
1
5
3
8
0
7
19
07
1
7
105
INAŠČ LEJA ZIN IA IN TEŠČ A ŠČER
ČČIL VELO INA ŽIJA MATJEČI E
Tesne eča velošč ao uramo
A U RAHELU TESNE RAMČIEČEN
TESNoM TEJM RAMČIEMCHIŠČO ME
VELO U TAMČUČILA AWUČIJA ŠČENA
HEČIČIJACEJAČI ČČIL HAREUT U ME
156 – 15 = 141
Delež napačno prečrkovanih črk:
156 / 480 = 32,50 %
Delež brez preglasnih črk:
141 / 480 = 29,36 %
0
4
0
5
03
03
19
1
8
08
15156
Komentar
Horak podaja prečrkovanje le čelne strani, ne pa tudi bočne, zato je njegov prikaz
pomanjkljiv. Ker istočasno podaja tudi razumevanje, nekatere črke dodaja, nekatere pa
izpušča, zato je kontrola prečrkovanja nezanesljiva.
Pri njegovem prečrkovanju so razvidne bistvene napake, saj znak J za črko Š bere kot
M, znak M za črko M kot ŠČ, znak r za črko R kot D ali kot H, znak đ za črko N kot ČIJ,
znak L za črko P kot C in podobno, poleg tega pa uporablja tudi druge podobne različice.
Nepravilno prečrkovanih znakov je kar 156, kar predstavlja 32,50 %. Tudi z upoštevanjem
preglasov črk W, je napačnega prečrkovanja še vedno 29,36 %, kar bistveno prekoračuje
smiselno postavljeno mejo 10 %.
Na osnovi tako napačnega prečrkovanja je verjetnost razumevanja bistveno manjša,
saj je v podrobni primerjavi treba izločiti vse napačno prečrkovane črke.
Berlot [5]
Oznake:
N – napaka, P – preglasi, V- vse črke
Sprednja stran
N
-EULAT TANNA LAPEŽVL 2
AŠEVAHPL AVTN VELOINAM E
3
MTLAATUNAMŠLELEOSAPU 4
TEŽAN TUMLEPI TEŠIMTEIM 6
PAMNEM IDAAŠADENNADEP 8
XII VELOINA OUPAM APAMDE 6
PAMSEŠUL ŠLEŠCUL ŽUSIEN 4
EŠCIEDLTULAPU 2
AVLEMI VELOINAM APŽNALKL 3
ENMI OII OILMSUNA SENU E
2
DLSTELICLAPOALMATUNEM 7
KLENOUNHULOE 0
TALAMHIEŠTUMLE VELOINA
5
DINOA KADE ŠUNISLET ŠASU 4
NADER MPAN SŽLOII TALMTIV 5
ELOINA DUT NADEPDENEŽM 5
ŠAŠU AKNINA KLEL ATUNAVEL 2
P
V
217
2
21
220
221
020
021
521
213
222
2
20
120
112
1
21
221
222
120
122
106
OINAŠLEPŽINIA INTEŠ AŠE
4
PSIL VELOINA ŽIA MATENE 3
TEŠNE ESA VELOINAOUPAM O
2
AUPADEL UTEŠNE PAMNESEI 4
TEŠIMTEIMPAMNEMHIŠOMD 9
EL OUTA MSUN A ATUNA ŠENA
3
DEN NADEPSI SNLDARE UTUME 5
Bočna stran
VELOINAM / ATENAŽUS 2
IENEŠCIID / AMDELANE 3
OI TULUŠH / VAMDELOI 3
PENEOIEMT / ASVELOINA 2
ASILUNE / TUPUNEMS 3
UNEŽEA TUS / IZNEŠCI AO
2
UŠISM ATU / NAMDENON 5
AAŠAVELO / INA ATUNA 3
OUPUNI EIN / ŽEPIUNASH 3
AOILOUNH / ULOUIHSA 1
SEHAŽIHUH / E
0
176
176 – 60 = 116
Delež napačno prečrkovanih črk:
176 / 657 = 26,79 %
Delež brez preglasnih črk:
116 / 657 = 17,66 %
1
21
220
2
21
221
121
1
20
222
216
217
116
118
115
3
18
116
016
218
416
4
10
60657
Komentar
Berlot podaja prečrkovanje, kjer nekatere črke dodaja, nekatere pa piše v simbolih
vendar je možno določiti njihovo glasovno vrednost, zato je kontrola dovolj zanesljiva.
Pri njegovem prečrkovanju so razvidne bistvene napake, saj znak J za črko Š bere kot
M, znak M za črko M kot ŠČ, znak r za črko R kot P, znak G za črko G kot H, znak H za
črko H kot D, znak j za črko K kot C, S ali Š, znak L za črko P kot Dj in druge podobne
zamenjave.
Nepravilno prečrkovanih znakov je kar 176, kar predstavlja 26,79 %. Tudi z upoštevanjem
preglasov črk C, S, Š, Ž, H, je napačnega prečrkovanja še vedno 17,66 %, kar bistveno
prekoračuje smiselno postavljeno mejo 10 %.
Na osnovi tako napačnega prečrkovanja je verjetnost razumevanja bistveno manjša,
saj je treba pri podrobni obravnavi izločiti vse napačno prečrkovane črke.
Kollar [6]
Oznake:
N – napaka, P – preglasi, V- vse črke
Sprednja stran
-EULAT TANNA LAREŽUL
AMEFAHR LAUTN VELTINAS-
STLAAPUNAS SLELETCARU
TEŽAN PUSLERI TESNSTEIS
N
P
V
1
1
17
2 220
2 320
1 421
107
RASNES IPAAMAHENNAPER
0
2
20
XII VELTINA TURAS ARASPE 2 321
RASCEMUL MLESCUL ŽUCIEN 0 521
ESCIEPLTULARU 0 113
AULESI VELTINAS ARŽNALCL 1 522
ENSI TII TILSCUNA CENU E
2
4
20
PCPELICLARTALSABUNES 3 420
CLENTUNCULTE 2 212
HALASHIEM BUSLE VELTINA 2 321
HINTA CAPE MUNICLET MASU
1
2
21
NAPER SRAN CZLTII HALSTIV 2 322
ELTINA HUT NAPER PENEŽS
1
2
20
MASU ACNINA CLEL AHUNAVEL 1 222
TINAMLERŽINIA M-TEM AME
2
1
20
R CNL VELTINA ŽIA SATENE 1 320
TESNE ECA VELTINATURAST 3 221
AURAHEL UTESNE RASNECEI 0 221
TESNSTEIS RASNESTIMTSP 2 521
EL TUTA SCUN A APUNA MENA
2
2
20
HEN NAPER CI CNLHARE UTUSE 0 322
Bočna stran
VELTINAS / ATENAŽUC / IENESCIIP / ASPELANE2 5 33
TI PULUMH / VASPELTI / RENETIEST / ACVELTINA5
4
34
ACILUNE / TURUNESC / UNEŽEA ŽUC / IZNESCI AT1
7
33
UMIKS APU / NAS PENTN / AAMAVELT / INA APUN-4
2
31
TURUNI EIN / ŽERIUNACH / ATILT-UNH / ULTLIHCA
CEHAŽIHUH / E
6
9
44
52 145655
145 – 52 = 93
Delež napačno prečrkovanih črk:
145 / 655 = 22,04 %
Delež brez preglasnih črk:
93 / 655 = 14,20 %
Komentar
Kollar podaja prečrkovanje, kjer so razvidne bistvene napake, saj znak b za črko B
bere kot PH, znak O za črko O kot TH, znak Z za črko Z kot Ž, znak G za črko G kot H,
znak J za črko Š kot S, znak j za črko K kot C.
Nepravilno prečrkovanih znakov je 145, kar predstavlja 22,04 %. Z upoštevanjem
preglasov je napačnega prečrkovanja bistveno manj, a z 14,20 %, ne ustreza meji 10 %.
Vodopivec
Napis se bere od desne na levo, tako kot starejši venetski napisi in Pyrgijske zlate
ploščice, ter od zgoraj po vrstah navzdol.
Znane in značilne so črke, ki so pisane v levi smeri: A = A, E = E, I = I, O = O, U = U,
G = G, H = H, j = K, L = L, m = M, đ = N, L = P, x = R, s = S, J = Š, w = T, V = V in Z = Z
108
Manj značilne črke so:
b = B, ki ga jezikoslovci berejo kot F, kar je napačno, saj črke F predantični predslovanski
jeziki niso imeli in se je v slovanske jezike vrinila šele mnogo kasneje [7].
T = D, črka se pojavi le enkrat in mesapskih napisih pomeni črko Š, v venetskih napisih
pa pomeni črko T, ker pa sta za črki Š in T že drugačna znaka, najverjetneje pomeni D, ki
je tudi oblikovno blizu znaka D za venetsko črko D.
Sprednja stran
TEURAT TANNA LAREZUL
18
AMEVAGRL AUTN VELOINAŠ E
21
ŠTLAABUNAŠ SLELEOKARU
20
TEZAN BUŠLERI TESNŠTEIŠ
21
RAŠNEŠ IPAAMAHENNAPER
20
DII VELOINA OURAŠ ARAŠPE
21
RAŠKEMUL MLESKUL ZUKIEN
21
ESKIEPLTULARU13
AULEŠI VELOINAŠ ARZNALKL
22
ENŠI OII OILŠKUNA KENU E
20
NKBELIKLAROALŠABUNEŠ20
KLENOUNGULOE12
BALAŠ GIEM BUŠLE VELOINA
21
HINOA KAPE MUNIKLET MASU
21
NAPER ŠRAN KZLOII BALŠTIV
22
ELOINA HUT NAPER PENEZŠ
20
MASU AKNINA KLEL ABUNAVEL
22
OINAMLERZINIA INTEM AME
21
R KNL VELOINA ZIA ŠATENE
20
TESNE EKA VELOINAOURAŠ O
21
AURAHEL UTESNE RAŠNEKEI
21
TESNŠTEIŠ RAŠNEŠ GIMOŠP
21
EL OUTA ŠKUN A ABUNA MENA
20
HEN NAPER KI KNLHARE UTUŠE
22
Bočna stran
VELOINAŠ / ETENAZUK / IENESKIIP / AŠPELANE / OI BULUMG 41
VAŠPELOI / RENEOIEŠT / AKVELOINA / AKILUNE / TURUNEŠK 41
UNEZEA ZUK / IZNESKI AO / UMIKŠ ABU /
NAŠ PENON / AAMAVELO
42
INA ABUNA / OURUNI EIN / ZERIUNAKL /
AOTLOSUNG / ULOLIGKA / OEGAZIGUG / E
53
177658
Komentar
Vodopivec je združil najverjetnejša prečrkovanja, zato so napačna prečrkovanja
primerjana z njegovim, ki je podkrepljeno tudi z analizo predvidenih glasov.
109
Primerjava prečrkovanj
Primerjava prečrkovanj je podana v tabeli 1 in v grafu 1.
Tabela 1: Primerjava prečrkovanj z deleži v odstotkih
Prečrkovanja
Napake
Brez preglasov
Wikipedija
14,00
7,61
Giulio-Facchetti
21,57
14,46
Horak
32,50
29,36
Berlot
26,79
17,66
Kollar
22,04
14,20
Albanski
13,55
8,22
Graf 1: Primerjava prečrkovanj z deleži v odstotkih
Neustrezna so prečrkovanja Giulio-Facchetija, Horaka in Belota, ki močno presegajo
mejo še zadovoljivega prečrkovanja.
Primerjava najverjetnejšega prečrkovanja z deleži črk je prikazana tudi z primerjalnimi
jeziki in napisi ter je prikazana v grafu 2 in v tabeli 2.
PYR
Pyrgijske zlate ploščice
[8]
PER
Cippus Perusinus
Vodopivec
UMB
Umbrijski napisi
[9]
ETR
Etruščanski napisi
[9]
VEN
Venetski napisi
[10-12]
MES
Mesapski napisi
[13-15]
SLO
Slovenska knjižna besedila
[16]
LAT
Latinska besedila
[17]
110
Graf 2: Primerjava deležev črk v navedenih jezikih v odstotkih
–– Izrazito izstopa perusinska črka N, ki se delno pokriva s črko M; črka S, ki bi se lahko
delno pokrivala s črko K in L ter črka U, ki se pokriva s črko V.
Tabela 2: Števila in deleži črk v navedenih jezikih
Števila črk
Črke PYR PER UMB ETR VEN MES
Deleži v odstotkih
SLO
LAT
PYR PER UMB ETR VEN MES SLO LAT
A
65
90 2152 4337 739 1177 1493812
94413 20,31 13,70 8,85 14,04 9,38 18,09 10,47 9,19
B
3
12
63 136 276435
15995 0,94 1,83 0,79 0,02 0,80 2,09 1,94 1,56
C
0
0
88
1 305818
42410 0,00 0,00 0,00 4,95 1,12 0,02 2,14 4,13
D
0
1
6 129 244 483353
28209 0,00 0,15 0,70 0,02 1,64 3,75 3,39 2,74
193
6
0 1528
170
E
36
G
0
10
88 3536 3329 676 695 1529542 122232 11,25 13,39 14,55 10,78 8,58 10,68 10,72 11,89
55
H
8
6
294
I
31
452 176
231
30
86 233506
11908 0,00 1,52 0,23 1,46 2,23 1,32 1,64 1,16
2 149351
8589 2,50 0,91 1,21 0,75 0,38 0,03 1,05 0,84
54 2353 3269 1370 921 1955896 103853 9,69 8,22 9,68 10,59 17,39 14,15 13,71 10,10
K
19
32
753
387 261 114 528202
21394 5,94 4,87 3,10 1,25 3,31 1,75 3,70 2,08
L
25
52
350 2352 241 271 712366
32597 7,81 7,91 1,44 7,62 3,06 4,16 4,99 3,17
M
15
16
739 1088 248 143 471258
55881 4,69 2,44 3,04 3,52 3,15 2,20 3,30 5,44
N
16
69 1237 2326 544 375 902311
63007 5,00 10,50 5,09 7,53 6,90 5,76 6,33 6,13
O
6
34 1298
5 990 525 1296149
58076 1,88 5,18 5,34 0,02 12,57 8,07 9,09 5,65
P
2
14 1178
684 101 108 481082
28121 0,63 2,13 4,85 2,21 1,28 1,66 3,37 2,74
111
R
13
S
19
Š
0
T
28 2676 1759 366 359 714326
69091 4,06 4,26 11,01 5,70 4,65 5,52 5,01 6,72
12 1961 1837 472 465 720550
82429 5,94 1,83 8,07 5,95 5,99 7,15 5,05 8,02
72 142079
0 0,00 5,94 0,69 3,14 0,75 1,11 1,00 0,00
18
24 2245 2703 716 528 617265
85192 5,63 3,65 9,24 8,75 9,09 8,11 4,33 8,29
U
19
49 2591 2284 299
43 306424
88823 5,94 7,46 10,66 7,40 3,79 0,66 2,15 8,64
V
19
13
321
961 287 125 552382
15620 5,94 1,98 1,32 3,11 3,64 1,92 3,87 1,52
Z
5
14
35
VSE
39
168
971
368
59
24 117 392006
45 1,56 2,13 0,14 1,19 0,30 1,80 2,75 0,00
320 657 24305 30883 7879 6507 14264113 1027885
100
100
100
100
100
100
100
Primerjava prečrkovanj je izvedena tudi z utežnimi deleži posameznih skupin glasov
za iste jezike in napise ter je podana v tabeli 3. Posamezno razmerje je izračunano kot
razlika posamezne skupine do deleža perusinskega napisa, pomnožena z njegovim
deležem [18].
Tabela 3: Primerjava jezikov po utežnih razmerjih posameznih skupin glasov
Jezik
PYR
PER
UMB
ETR
VEN
MES
SLO
LAT
Samoglasniki: a, e, i, o, u
49,06 47,95
48,08
41,91
51,84
51,65
46,15
45,47
Razmerje
53,22
Zvočniki: m, n, l, r, v
27,50 27,09
Razmerje
11,11
Ostali soglasniki
23,44 24,96
Razmerje
37,94
Vsota razmerij
102,27
0
6,23 289,62 186,53 177,42
21,90
0 140,60
28,39
21,32
19,57
86,31 118,92
23,50
22,98
35,22 156,31 203,72
97,25 111,34
29,70
22,11
28,78
30,35
0 101,34 118,31
71,14
95,35 134,53 139,53
29,02
0 248,17 443,15 413,97 476,48
30,55
318,1 369,78
–– Perusinskemu napisu so po črkah najbližji: Pyrgijska napisa, umbrijski, slovenski,
latinski, venetski, etruščanski in mesapski jezik.
Primerjava samo za samoglasnike je podana v tabeli 4.
Tabela 4: Primerjava jezikov le po razlikah deležev samoglasnikov
Jezik
PYR
PER
UMB
ETR
VEN
MES
SLO
LAT
Samoglasniki
49,06
47,95
48,08
41,91
51,84
51,65
46,15
45,47
Razlika
1,11
0
0,13
6,04
3,89
3,70
1,80
2,48
–– Samo po samoglasnikih je po vrsti najbližji: umbrijski, pyrgijski, slovenski, latinski,
mesapski, venetski in etruščanski jezik. Mesti sta zamenjala umbrijski in pyrgijski ter
mesapski in etruščanski jezik.
Izjemno nizek delež etruščanskih samoglasnikov opozarja na dosedaj napačno branje
nekaterih črkovnih znakov. Najverjetneje gre za znake, ki jih zahodnoevropski jezikoslovci
berejo kot TH in PH, morda pa tudi za branje črke L kot glasu U, tako kot v slovenščini.
100
112
Razumevanje
Podrobna primerjava razumevanj obravnava:
–– prepoznane črke brez imen, neprevedenih besed in napačnih prečrkovanj, ki so označene
krepko in morajo preseči mejo 25 % ter
–– prepoznane besede, ki imajo vsaj polovico prepoznanih črk v izvirnem besedilu, ki so
podčrtane in morajo preseči mejo 30 %.
Na voljo imamo pet razumevanj.
–– Prevod v albanščino
[3]
–– Horakov delni prevod v češčino
[4]
–– Berlotov prevod v slovenščino
[5]
–– Kollarjev prevod v češčino
[6]
–– Vodopivčev prevod v slovenščino
Obstaja tudi prevod v angleščino, ki pa ni prirejen za podrobno primerjavo, saj ni
dobeseden in podaja le razumevanje v angleščini, zato ni prikazan [19].
Albanski prevod
Prečrkovanje, delitev delno zveznega besedila in razumevanje v albanščini. Avtor
posebej opozarja na ustrezno delitev delno zveznega besedila in na razumevanje v narečju,
kar je bistveni napredek glede na obravnavo zahodnoevropskih jezikoslovcev. Podrobna
obrazložitev podanih besed je podana v navedeni literaturi [3].
At last a full and real translation of Cippus Perusinus. / Končno popolni in pravi
prevod Perusinskega napisa [3].
Translated in Gheg Albanian, in Standard Albanian and in English. / Prevod v Gheg
Albanščini, knjižni albanščini in angleščini.
Po vrsticah so podani:
– Numbered lines in bold are in Etruscan. / Oštevilčene vrstice krepke so v etruščanščini.
– G: Translated in Gegean Albanian dialect. / Albanski Gheg narečni prevod.
– S: Translated in standard Albanian. / Albanski knjižni prevod.
– Translated in English. / Angleški prevod.
– Prevod Vodopivca v slovenščino.
Both Etruscan and Gegean Albanian are written in the same alphabet. / Etruščanski
in Gheg Albanski sta v isti pisavi.
Standard Albanian is written in Albanian alphabet. / Knjižna albanščina je pisana v
albanski pisavi.
Kratice:
E/D eno in dvočrkovne besede I imena Č črke
B besede PČ prepoznane črke PB prepoznane besede
Pri prepoznanih črkah so upoštevani možni preglasi črk.
113
Delitev in prevod po stavkih
E/D
I
Č
B
PČPB
1-Te urat tan na la rez ula me vaχr.
0/40/0 259
G Te urәt tan na lan rrez ulә mә varr. eno in dvočrkovne besede
21
9
S Të urtët tanë na lanë rreze (dritë) poshtë në varr. 198
Our nobles left us rays (light) down the grave.
Naši plemiči so nam zapustili žarke navzdol do groba.
2-Lautn Velθinaš› eštla Afuna š’slel, eθca ru te zan fušl,
e ri tesn.
1/5
3/8 5014
G Eštrat e te Lartit (La-urtni) Velθina, -Afuna š’siell,
eð ca ru te zan pusn (guvn), e rri teš. 199
S Eshtrat e të Urtit Velthina, -Afuna ç’sjell, dhe
ka ruajtur të zënë guvën (pusin), e rri tash. 158
Noble Velthina‘s remains Afuna brings, and has kept the cave
occupied and rests now.
Plemič Velthina ostaja, Afuna prinaša, in je ohranil jamo
zasedeno in počiva zdaj.
3-Š’te iš Rašneš i pa ama, hen naper χi i Velθinaθuraš araš. 2/3 1/12 4312
G š’teiš etrusc i pa cen, hin naper χir i Velθinas art. 188
S Si të ish etrusk i pa qenë, hyn nëpër hir të Velthinas së artë. 146
Like to be a nonexistent Etruscan, enters through the grace
of the golden Velthina.
Kot da bi ne-Etruščan, vstopil skozi milost zlatega Velthina.
4-Peraš cem ul, mlescul.
0/10/0 17 4
G Periašt cem ul, mplecsun. 144
S Përjashta jemi ulur, mpleksur (bashkë).
11
4
Outside (of the cave) we are seated, together.
Zunaj sedimo skupaj.
5-Zu ci enesci epl tu laru Auleši, Velθinaš arznal clenši.
0/3 2/14 4510
G Zu ci prifti epr tu lartu Aulesin, birin e ziarrt (e ndritun)
te Velθinas.3 115
S Zuri ky prifti epër të lartojë Aulesin, birin e zjarrtë
(e ndritur) të Velthinas.
10
5
The old priest began to laud Aulesi, Velthina’s virile (radiant) son.
Stari duhovnik je pohvalil Aulesija, svetlečega Velthina sina.
6-Θi i θil šcuna cenu, eplcfelic.
1/10/0 247
G Θir e θir šcun cetu, plac e filic (bir). 134
S Thirr e thirr shkuan këtu, plak e filik (bir).
11
2
114
While speaking they came here, the old man and the junior.
Medtem ko je govoril so prišli sem, stari in mladi.
7-Larθal, š’Afuneš clen, θunχul θe falaš.
0/12/13 30 6
G Larθali, diali Afunes, dәgion θenie fialaš. 61
S Larthali, çuni i Afunës, dëgjon thënie fjalësh. 40
Larthal, Afuna’s son, hears words -saying.
Larthal, sin Afuna, je slišal govorjene besede.
8-Χie m’fušl e Velθina.
1/01/7 16 4
G Χie m’pus (guv) e Velθinas. 52
S Hije në pus (guvë) e Velthinas.
3
1
Ghost of Velthina into the cave.
Velthinov duh v jamo.
9-Χin θa cap e, mu ni clet, ma su.
1/50/0 21 9
G Xin ta cap, e mu ni cret, amasu.
189
S Hyn ta kap, e mu në kryet ( kokë), ama s’mund.
14
8
Enters to catch him, just around the head, but can‘t.
Vstopi, da ga ujame, samo okoli glave, vendar ne more.
10-Naper šranc zlθi i falšti Velθina.
1/01/7 18 6
G Naperš mancie, zәθi i folšti Velθina.
154
S Nëpër shmangie, zëthi i folte Velthina.
10
2
While shrinking back, in a gentle voice spoke Velthina.
Medtem ko se krči nazaj, v nežnem glasu govori Velthina.
11-Xut naper penezš, ma su.
0/20/0 18 5
144
G Xutet naper pamie, amasu.
S Hutohet nëpër pamje (fantazmë ), ama s’mund.
9
3
Confuses through the vision, but can’t.
Zmedel bi s pomočjo domišljije, vendar ne more.
12- Ac ni na! -clel Afuna.
0/31/5 15 5
G A ca na ni! -cliθ Afuna.
63
S A ka ndo nji! -klith Afuna.
6
3
Is there any one! Cries Afuna.
Ali še obstaja! Zakriči Afuna.
13-Velθina mler zinia.
0/01/7 16 3
G Velθinan e mler (mlon) zinia.
92
S Velthinën e mbulon zija (terri).
4
1
115
The darkness covered Velthina.
Tema pokrije Velthina.
14-Inte ma mer cnl.
0/10/0 12 4
G Ende ma mer rrugen (levizien).
73
S Ende ma merr rrugën (lëvizjen ).
7
3
Again he takes the way (move).
Spet se premakne.
15-Velθina zia, š’aten e tesne.
1/01/7 21 5
93
G Velθina zi, š’at’her e teš.
S Velthina zi (terr), si atëherë e tani. 73
Velthina dark, now and then.
Velthina v temi, tu in tam.
16-E ca Velθinaθuraš! - θa urah, e lutes ne Rašne.
2/32/12 34 9
G Eca trupi Velθinas! - θa urata e lutet ne Rašne. 137
S Eka trupi Velthinas! – tha urata e lutet në Rashne.
14
7
It belongs to Velthina’s body! -said the prayer,
and prays on Rashne.
Spada k telesu Velthina! - je dejal duhovnik in moli za Rasene.
17-Ce i tesn, š’te iš Rašneš χimθ, špelθ uta šcuna;
Afuna mena hen.
1/2 2/11 4713
G ce i teš, š’te iš Hiu Rašneš, špellt ata šcun; Afuna mrena hin. 2410
S Që tani, si të ishHyu Rashnesh, në shpellë ata erdhën; Afuna hyn brenda.126
Just now, like He was Rashnesh God, they came at the cave;
Afuna enters in.
Prav zdaj, kot bi bil Rasenski Bog, pride k jami; Afuna vstopi noter.
18-Naper ci cnl - hare, utu še Velθina š’atena.
0/21/7 32 8
G Naper cio levizie – hare, aty še Velθinan si at’hera. 174
S Nëpër këtë lëvizje – hare, aty sheh Velthinan si at’herë. 122
Through this delight way (move), there hi sees Velthina again.
Skozi to svetlobo, tam ponovno vidi Velthina.
19-Zu ci enesci i pa špela ne θi fulumχva.
1/50/0 309
G Zu ci prifti i pa yjt ne θenie špelle. 115
S Zu ky prifti i pa yjet në rrëfimin e shpellës.
9
5
The priest saw the stars through the cave‘s saying.
Duhovnik je videl zvezde v prikazni jame.
116
20-Špel θi, rene θi.
0/20/0 12 4
G Špella θir, rena θir.
92
S Shpella thirr (thotë), retë thirr (thonë).
7
2
The cave says (tells), the clouds say (tell).
Jama pravi, oblaki pravijo.
21-Ešt ac Velθina; aci lun, e tu ru ne šcu ne Zea.
1/5 1/7 3312
G Ešt aty Velθina, aty lun, e tu ru ne šcu ne Zoti. 208
S Është aty Velthina, atje luan (lëviz), e duke
na ruajtur ne, shkon në Zoti.
14
6
There is Velthina, there he moves, and guarding (watching) us,
goes to the God.
Tu je Velthina, tam se premika in nas varuje ko gre k bogu.
22-Zu ci enesci: A θu mi cš Afunaš, pen θ’na ama Velθina? 1/6 2/13 3912
G Zu ci prifti: A θu mi cuš Afunas, pat’na qe Velθina? 136
S Zu ky prifti: A mi thotë kush Afunës, pa të na qe Velthina?
11
5
The priest said: Who can tell me, Afunas, if he saw
there was Velthina?
Duhovnik je rekel: Mi lahko poveš, Afunas, če si videl Velthina?
23-Afunaθur u ni ei n’zeri una claθil θunχulθl.
1/21/8 35 8
G Afuna e niu e n’zeri nia cliθm cχe digχion.
124
S Afuna e njeh madje n’zëri thirrjen që dëgjon.
6
2
Afuna knew even by the voice, the cry hearing.
Afuna je to vedel, saj je celo prepoznal jok.
24- Iχca ceχa ziχuχe.
0/20/0 14 4
G I cәt cena nziχun (škruit).
83
S Këtë kemi nxirë (shkruar).
3
1
That we have blackened (written).
To smo zapisali.
Skupaj 15/5824/145 675 181
232 90
Narečna albanščina
Dolžine besed
Povprečna dolžina besed je
657 / 181 = 3,63 črk
Povprečna dolžina besed
brez imen je 657 - 145 / 181 - 24 = 512 / 157 = 3,25 črk
Povprečna dolžina besed brez imen je le nekoliko večja od pričakovane dolžine, ki je
ocenjena na tri črke na besedo [10, 13, 20-22].
117
Ocena razumevanja
Delež prepoznanih črk je 312 / 657 = 47,49 %, kar je več od mejnega pogoja 25 %.
Delež prepoznanih besed je 119 / 181 = 64,67 %, kar je več od mejnega pogoja 30 %.
Oba izida sta izjemno dobra, kar zahteva dodatne primerjave, saj albanščina ni imela
večjega vpliva na srednjeitalske jezike.
Knjižna albanščina
Delež prepoznanih črk je 232 / 657 = 35,31 %, kar je več od mejnega pogoja 25 %.
Delež prepoznanih besed je 90 / 181 = 49,72 %, kar je več od mejnega pogoja 30 %.
Tudi knjižna albanščina dosega dobra izida; upoštevana je tudi pravilna izgovorjava
črke C kot glas K.
Pri prepoznanih črkah je slabša za 47,49 - 35,31 = 12,18 %, pri prepoznanih besedah
pa za 64,67 - 49,72 = 14,95 %.
Tudi ta izid je presenetljiv in zahteva dodatno primerjavo.
Horak [4]
Delitev in razumevanje
Podrobna obrazložitev podanih besed je podana v navedeni literaturi [4].
Pri prepoznanih črkah so upoštevani možni preglasi črk.
Kratice:
E/D eno in dvočrkovne besede Č črke B besede PČ prepoznane črke
PB prepoznane besede
Prečrkovanje in delitev ter prevod
E U HUT TANČIJA LAJEC U
Je u chut tančìt, dlíc na
To je okus plesa, lažnivi v
NAŠČEVACH DLA UTČIJ VELOJ NAME
návtšěvách u předků? Velké jméno
naštevanju prednikov? Veliko ime
MYL A AWUČIJ A M-SLEL E O ČARU
měl jako vůdce a myslel, že (pohází) od kouzla
kot vodja je mislil, da je kot mag
VEZAČIJ WU MLE JA ITE W ČIMY EJIM
vězícího ve mně. Já jdoue ve stínu jeho
zaljubljen vame. Grem v njegovi senci
PAMNEM ICA AŠČA HEČIČIJACEJAH
pamětliv jsa ještě věčí (a) vnímal
pozoren še vedno na stvari (a) zaznava
JICH VELO INAO. U RAMA RAMCE
je velice jinak. V rámu rámce
je zelo različna. V okvir krste
E/D
Č
B
3/0
18
6
8
4
0/0
26
5
9
2
4/0
22
8
13
5
1/2
26 8105
0/0
26
5
PČ PB
6
1
1/0 22 6136
118
RAM ČE ŠČUL ŠČLES ČUL ŽUČIEČIJ
rám te srazil, přes víko vhozený
0/1 25 673
sem trčil, vrgli so čez pokrov in
ESOTECU TULARU.
jsem ted v hrobce.
1/0
13
4
5
3
jaz sem zdaj v grobu.
A U ZEMJI VELO INA MJA ZČIAL ČI
A vzemi zcelajiné moje tělo. Či
2/1
24
8
10
5
In v zemlji je povsem drugačno moje telo. Ali
EČIMI W JI OCL MČU JA ČENU E
jsem v něm vůbec, musím ovšem cenu jeho
2/2 21 873
jaz sem v njej, vendar sem moral svojo ceno
ČIČ WELIČI A DO ALM AWUČIEM
cítit strašně, ale pro požitky vládnutím
1/2
22
6
2
1
občutit grozno, vendar koristi za obvladanje
ČIEČI O UČICHULO E
vonící, ó utichlo jest.
2/0 15 463
vonji oj so utišani.
WALEM CHIEŠČ WU MLE VELO INA
Valem (vší) touhu ve mně zcela jínam
0/1 23 6104
Vali (vsi) želja so v meni popolnoma drugačni
HIČIO A ČACE ŠČUČIČ LET ŠČASU
vrhám a doufaje srazit běh doby
1/0 24 621
udan in v upanju, da čas delovanja
NADZEJAMAJA A ČIČ ZLO IJ WAL MUJ
tot’naděje moje! A pocítit zlo, tot’ osud můj!
1/126871
in upanja mine! In čutim zlo to mojo usodo!
VELO INA HUT ČIJACEJAC EČIZM
Velice jiná (je) chut’, vnímající věčnost
0/0
24
5
10
3
Zelo različno (je) okus, zaznava večnosti
ŠČASU AČ ČIJČIJAČ LEL AWUČIJA VELO
času. Ačnyní-tušíc marnost vládnutí velice
0/1 29 673
čas. Čeprav je zdaj nečimrnosti upravljanja
INAŠČ LEJA ZIN IA IN TEŠČ A ŠČER
jináč marností smysl, aj jiných radosti a strastí.
1/2
25
8
7
4
dober ali slab občutek, in drugih radosti in naporov.
ČČIL VELO INA ŽIJA MATJEČI E
Nyni-vše zcela jiné, co-živé matoucí je
1/0 23 683
Zdaj sem popolnoma drugačen, kar dela zmedo je
Tesne eča velošč ao uramo
děsně, jsa množství běd napácháno.
0/1 21572
grozno počutje z bedo povzročeno.
119
A U RAHELU TESNE RAMČIEČEN
Ale v rakvi těsně omezován
2/0
22
5104
Toda v krsti sem tesno omejen
TESNoM TEJM RAMČIEM CHIŠČO ME
těsným tím rámcem, teskno mi
0/1
25 5113
blizu tega okvira, občutim domotožje
VELO U TAMČUČILA AWUČIJA ŠČENA
velmi, jako tam čučíčí panovník sténám.
1/0 26 6103
močno, saj tu čakam odprtje stene.
HEČIČIJACEJAČI ČČIL HAREUT U ME
Věci belestivé včíl hárají vemně.
1/1 27 694
Večje bolečine učeč trgam stvari v meni.
25/15 480 14619476
Dolžine besed
Povprečna dolžina besed je 480 / 146 = 3,29 črk, kar je blizu pričakovane dolžine, ki
je ocenjena na tri črke na besedo [10, 13, 20-22].
Ocena razumevanja
Delež prepoznanih črk je 194 / 480 = 40,42 %, kar je več od mejnega pogoja 25 %.
Delež prepoznanih besed je 76 / 146 = 52,05 %, kar je več od mejnega pogoja 30 %.
Komentar
Horak podaja razumevanje le čelne strani, ne pa tudi bočne, zato je njegov prikaz
pomanjkljiv.
Pri njegovem prečrkovanju so razvidne bistvene napake, zato je verjetnost razumevanja
bistveno manjša, saj je bilo treba izločiti vse napačno prečrkovane črke.
Berlot [5]
Napis Peruggia, je eden najdaljših etruščanskih napisov in je dokaj dobro ohranjen.
Avtor podaja obsežno primerjavo dela jezikoslovcev, njihovo možno število besed, sam pa
podaja delitev na besede in razumevanje v slovenščini in nemščini. Podrobna obrazložitev
podanih besed je podana v navedeni literaturi [5].
Delitev in razumevanje
Pri prepoznanih črkah so upoštevani možni preglasi črk.
Kratice:
E/D eno in dvočrkovne besede Č črke B besede PČ prepoznane črke PB prepoznane besede
120
Prečrkovanje, delitev in prevod
-EULAT TANNA LAP EŽ
Poroča Tanna Lap je
Pomni Tanna Lap je
VL/AŠEVAH PLAV TN VELOINA ME/M
ovlaščena plava ta velika naša
ovlaščen in moder ta veliki naš
TLA ATU NAM ŠLELEO SAPU/T EŽ
tla atu nam želeu šepet je
tu atu nam želel šepet je
ANTU M LEPI TEŠIM TE IM
Antonu mi lepi tešim te jim
Antonu mi lepo tešim te in
PAMNEM IDA AŠA DEN NA DEP
pomnem ide an den na grob
pomnem da gre na grob
XII VELOINA OUPAMA PAMDE
12 velika upamo pomne
12 veliko upamo pomnemo
PAMSEŠ U LŠ LEŠCU LŽ U SIENEŠCI
obisk v gaju leščevju le u senci
obisk v gaju v senci leščevja
EDL TU LAPU AVLE MI VELOINAMA
jedel tu teletino. Tu mi velikimi
je jedel tu teletino. Tu mi velikim
PŽNAL KLENMI OII OILM SUNA SENU
ponižen priklonjen oj oljen soncem senco
ponižni in priklonjeni maziljeni soncem in senco
EDL S TELIC LAP OALM ATU NEM
jedel si telečje meso oljeno atu njemu
jedel si telečje meso darovano atu njemu
KLENOUN HULOE TALAM HI EŠ TUMLE
nudi vsem tisto ki je tamle
nudi vse tisto ki je tam
VELOINA DINO AKADEŠU NIS LETŠASU
velika Diana padel niz leta
velika Diana pade niz leta
NA DER MPAN S ŽLOI I TALM TI
na grob sprejel s žalostjo in tale ti
na grob sprejet z žalostjo in tu ti
VELOINA D UT NA DEP DE NEŽ MŠAŠU
velika Diana uteši na grob da ne maščuje
velika Diana uteši grob da ne maščuje
E/D Č
B
PČ
PB
0/1 15 4 11
0/1
24
5
14
4
0/1 22 6 145
1/2 18 6 93
0/1
20
6
8
3
0/0 21 4 81
2/2 25 7 124
0/2 24 6 103
0/1 26 6 143
1/0 24 7 102
0/2 26 6 62
0/0 28 5 123
2/2 21 8 104
1/3 25 8 133
121
AK NINA KLEL ATU NA VELOINA
ak Nina klije atu na velikem
če Nina klije atu na velikem
ŠLEP Ž I NIA INTEŠAŠE P SIL
šlemu je in njim odlaša pa sila
šlemu je in njim odlaša pa silna
VELOINA ŽIAMA TENE TEŠNE E SA
velika žeja duše tešenje je za
velika žeja duše teši za
VELOINA OUPAMO A U PADELU TEŠNE
veliko upamo a v nebesih tešenje
veliko upanje v nebesih teši
PA MNE SE I TEŠIM TE IM PAMNEM
pa nam se i tešim ter jih pamnem
pa nas sam se tešim ter jih pomnem
HIŠOM DELOU TAM SU NA ATU NAŠE
dobro delo tam so na atu naše
dobro delo tam so atu našem
NADEN NA DEP SI SNL DARE U TUME
nade na grobu si snel darove v temi.
nade na grobu si snel darove v temi.
Bočna stran
VELOINA M/A TEN AŽ U SIENEŠCI
Velika moja duša až v senčnem
Velika moja duša ko v senci
ID/A MD ELANE OI TULUŠ H / VAM DELOI
ide med jelovje oj tuli k vam delaj
gre med jelovje oj tuli k vam delaj
PENEOIEM T/A S VELOINA ASILU NE
popevaj tu z veliko silo ne
popevaj tu z veliko silo ne
/ TU PUNEM SUNE ŽE AT U S/IZNEŠCI
tu nakljub suncu že tam v senci
kljubuj soncu že tam v senci
AOUŠISM ATU / NAM DENONA AŠA
uči atu nam prijateljem ena
uči atu nam prijateljen eno
VELO/INA ATUNAO UPUNI EIN / ŽE PIU
velika atuna upolni ki že pije
veliko atu izpolni ki že pije
0/2 22 6 124
3/0 21 7 63
1/1 24 6 155
2/0 26 6 145
1/4 23 8 146
1/2 29 7 146
1/2 24 8 167
E/D
Č
B
PČ
PB
1/2 23 6 124
1/2 26 8 144
1/2
25 6 144
1/3 24 7 114
0/0
22 5 62
0/1 26 6 165
122
NAS HAO ILOSUN H/ULOU IH SASEH AŽ
nas ko iloun vse jih izsuši až
nas ko ilo vse jih izsuši kot
IHUH/E
(jelov) storž.
jelov storž.
Dolžine besed
0/2 26 7 124
0/0
5
1
0
0
18/42 658 178 317104
Povprečna dolžina besed je 658 / 178 = 3,70 črk, kar je precej več od pričakovane
dolžine, ki je ocenjena na tri črke na besedo [10, 13, 20-22].
Ocena razumevanja
Delež prepoznanih črk je
Delež prepoznanih besed je
317 / 658 = 48,18 %, kar je več od mejnega pogoja 25 %.
104 / 178 = 58,43 %, kar je več od mejnega pogoja 30 %.
Komentar
Berlot podaja razumevanje na osnovi v precejšnjem obsegu privzetega prečrkovanja,
saj so razvidne bistvene napake glede na prečrkovanja drugih etruščanskih napisov, zato
je verjetnost njegovega razumevanja bistveno manjša, saj je bilo treba izločiti vse napačno
prečrkovane črke.
Kollar [6]
Delitev in razumevanje
Podrobna obrazložitev podanih besed je podana v navedeni literaturi [6].
Pri prepoznanih črkah so upoštevani možni preglasi črk.
Kratice:
E/D eno in dvočrkovne besede Č črke B besede PČ prepoznane črke
PB prepoznane besede
Prečrkovanje, delitev in prevod
E/D Č
-EULAT TANNA LAREŽUL /
AMEFAHR LAUTN VELTINAS E/STLA APUNAS
Oulad dana Laržuv obepachat slavetno
Volotinah jest: Lar ohnoš 0/1 48
Sklad dne Laržuv obhaja slavnost Volotina je: predstavljene žrtve
SLEL ETCARU / TEŽAN PUSLERI TESNS TEIS/
RASNES IPAAMA HEN NAPER /
slal te kaži težanu poslovo desione dviech
Rasnech župamach hen imjapro 0/1 49
poslal da oznani ljudem in slom dvanajstih Rasenskih žup imenovanih
B
PČ PB
9
15
3
11 26
6
123
XII VELTINA TURAS ARAS PE/RAS CEMULMLESCUL ŽUCI EN/
ESCI EPL TULARU /
12: Volotina turach jarach perach homolmojech
chce honositi pre hrobku
0/0 55
10 17 3
12 točk: Volotina z visokim silnim kamenim nasipom bo slavil, da grob
AULESI VELTINAS ARŽNAL CL/ENSI
TII TILS CUNA CENU E /
Aulovi Volotinah Jarnov člensi. Dvie dils kona syn a
1/0 42
9
15 4
Aulovi Volotina Jarnov članu si. Dva dela zakona in sin
PC PELIC LARTALS ABUNES/ CLEN TUNCULTE /
plk velik Larthovah ohneh. Člen Žahvolote
0/1 31
6
11 2
človek velik Larthova je žrtev. Član Žahvololte
HALAS HIEM BUSLE VELTINA /
HINTA CAPE MUNICLET MASU /
palach sjem pošle. Volotina gonta chopi imanislem maso0/0 42 8 22 6
polena sem pošilja. Volotina hiša zbere dar mesa
NAPER SRANC ZL TII HALSTI V/ELTINA HUT
NAPER PENEŽS/
imjapre sronec 20 liber. Dvie plasti Volotina
hut imjapre penezech, 0/1 42
9
26 6
za težo 20 £. Dva dela Volotinina hiša in sicer denar
MASU ACNINA CLEL AHUNA VEL/TINAM
LERŽINIAM TEMAME /
masa jahnina slal ohnovu Volotinie lechinie. Temumech 0/042 7205
meso jagnjeta poslal v dar Volotina plemeniti. Temni
RCNL VELTINA ŽIA SATENE / TESNE ECA VELTINATURAS
konal Volotina chce sotnech desiat eša. Volotina turaho0/0 39 8 16 3
stori da Volotina bo boril enajste. Volotina, velikega
T/AURA HELU TESNE RASNE CEI / TESN STEIS
RASNES TIMTS P/EL
tura hul, desjat Rasnech dzivich desione dvech
Racnech kutech pre
0/0 45
10 13 2
vola za raženj, Rasen bogu dvanajst Rasenskih hiš za
TUTAS CUNA APUNAMENA / HEN NAPER
CI CNL HAREUTUSE
cudach kona ohenumena, hen imjapre dzivy konal Harature 0/1
40
8
22 5
kraje dela žrtvene, župa imenuje bogu dela Harature
Bočna stran
VELTINA S/ATENA ŽUC/I ENESCI IP/A SPELANE/
TI PULUMH / VA SPELTI /
Volotina sotna chce ohnesiti. Župah spoluneti polomech,
ve spalty 0/1
49
9
27
7
124
Volotina bitko bo slavil. Župe naloge dele v požaru
RENETI EST / AC VELTINA / AC ILUNE / TURUNESC/
UNEŽEA ŽUC/ IZNESCI AT /
odneti jest. Jak Volotina, jak Vilune furensk honežu
hoče ohnesci do 0/3 51
11 23 7
odneso. Kako Volotina kot Vilune vola gonijo bo držal do
UMIKS APU/NAS PENTN / AAMA VELT/INA APUN- /
TURUNI EIN/ŽERIUNAC H / A
umiey tohenach poutnama. Volotina
ohen tureny nažerovnat chce. 0/1 50
11 22 5
ujete žrtve pentlje. Volotina žrtev vola žrtvovati hoče.
TIL T-UNH/ULTL IH CA / CEHAŽI HUH/E
Dil Žahvolotuv ich sasekati hoche.
Sev Žahvolotuv jih sesekati hoče.
0/2 25
6
11 3
Vse
1/12 655 131286 67
Dolžine besed
Povprečna dolžina besed je 655 / 131 = 5,00 črk, kar je bistveno več od pričakovane dolžine,
ki je ocenjena na tri črke na besedo in celo več kot je povprečna slovenska leposlovna
beseda, ki ima le 4,55 črke [10, 13, 20-22].
Imena po vrsti in številu črk: 7, 8, 2, 7, 6, 8, 6, 7, 8, 7, 7, 8, 7, 7, 5, 6, 9, 7, 7, 6, 7, 9.
Skupaj 22 imen s 151 črkami, zato je dolžina besed brez imen 655 – 151 / 131 – 22 = 504 /
109 = 4,62 črk, kar je še vedno več od obeh pričakovanj.
Ocena razumevanja
Delež prepoznanih črk je 286 / 655 = 43,66 %, kar je več od mejnega pogoja 25 %.
Delež prepoznanih besed je 67 / 131 = 51,15 %, kar je več od mejnega pogoja 30 %.
Komentar
Kollar podaja razumevanje na osnovi v precejšnjem obsegu privzetih imen, ki zaradi
poljubnosti in postavljenih zahtev ne morejo biti upoštevana, zato je verjetnost njegovega
razumevanja bistveno manjša.
Vodopivec
Delitev delno zveznega besedila in prevodi v narečno dobesedno in prosto knjižno
slovenščino ter v angleščino.
125
Kratice:
E/D eno in dvočrkovne besede Č črke B besede PČ prepoznane črke PB prepoznane besede
Sprednja stran
Prvi stavek
TEU RAT TANNA LA REZUL AME VAGRLAU TN
VELOI NAŠ
Tvoj rat Tanna le rezal zame zagrlau ten veljak naš
Tvoj boj Tanna je rezal zame, ko te je našega veljaka
zagrnila tema
Your fight Tanna had cut for me, when you our worthy
wrapped dark
E/D
Č
B
PČ PB
0/2 3810 27 9
E Š TLA A BU NAŠ SLE LE OKARU TEZAN BUŠL ERI
TESN ŠTEIŠ
je šl tla a bi naš sel le okaru tesan pošl rei tesn stojiš
3/2 4214 3914
si šel tja, da bi naš sel le okaran tesen došel v raj, tesen stojiš
you go there, that our messenger csolded and tight come to
paradise, you tight stand
RAŠNEŠ IPA AMA HEN NAPER DII VELOI NA
OURAŠ ARAŠ PE
rašneš ipak nama žen naber daj veljak na rovaš araš pa
0/2 40 11
raševinast čeprav nam žena bere, daj veljak na rovaš in zaaraš
sackclothes while wife read us, give worthy on score and advanced
RAŠKE MUL MLESKUL ZUKI ENE S KIE PL TULARU.
raške mal mleka tuki ene s kje pol tolaru.
raševino za malo mleka in si tukaj ti po tolarju.
sackcloth for little milk and you are here by living gift.
1/1 34
9
36
11
29
9
Drugi stavek
AULEŠI VELOI NAŠ AR ZNAL KLEN Š IOI
IOI L ŠKUNA KENU
Auleši veljak naš raj znal klen šo joj joj le škoda cenu 2/1 41 12 3612
Umrli veljak naš, raj te je poznal, klen šel joj joj, škoda cene
Our deaths worthy, paradise knew you, oh oh you go vigorous,
harm price
EN K BELI KLA RO AL ŠA BUNEŠ.
en k beli kla roj al ša budeš.
1/4 21 8 208
in v beli tu raj boš šel.
and in white heaven you will go.
126
Tretji stavek
KLEN OUN GULOE BALAŠ GIEM BUŠLE VELOINA
HINOA KAPE
Klen uon gule valaš grem pošle veljak gino kape
Klen ven gol ležiš, grem potem veljak, ginil glava
Vigorous out naked lie, then I go worthy, pine head
0/0 429 349
MUNI KLE T MASU NAPER Š RAN K ZLOI I
BALŠ TI VELOINA HUT14
meni kle tu masu naber še ran ko zlodej je bolš ti veljak hud4/1 43 14 37 14
meni, tu to meso naberi še mlad ko zlodej je, boljše ti veljak hud
mine, here that meat gather still young when the devil is,
better you worthy angry
NAPER PENEZŠ MASU AK NINA KLEL
A BUNA VELOINA M LER
naber penez še masu ak nina klel a ven veljak mi lep
naberi penez, še meso če leži boš klel, a ven veljak mi lep
coin collect, even if the meat lies you cursed, but out
of my nice worthy
3/1 41 12 3612
ZINIA IN TEM AME R KNL VELOINA ZIA ŠAT ENE
TESNE E KA
zini in tem zame rs konc veljak zija šaht ene tesne je ko 2/2 41 13 3613
sin in s tem je zame res konec veljak, zija grob in tesen je ko
son and with this is ifor me really the end worthy, grave
gapet and tightis when
VELOINA OURAŠ O AURAHEL U TESNE RAŠNE KEI
TESN ŠTEIŠ
veljak turaš u urakel u tesne rašne koj tesn stojiš
2/0 4310 3510
veljak potuješ u orakel v tesni raševini ko tesno stojiš
worthy to oracle travel in tightsackcloth when you stand tightly
RAŠNEŠ GIMO Š PEL OUTA ŠKUNA A BUNA MENA
HEN NAPER11
rašneš himno še pel ta škoda a ven meni žen naber
2/0 3911 3111
raševinast himno še pel si a škoda da ven meni ženi nabereš
sackclothes you still sang the hymnbut a loss that out
of to me wife gather
127
KI KNL HARE U TUŠE.
ko konc hara u duše.
ko konec para u duši.
when the end destroyin the soul.
1/1 14
5
11
5
Bočna stran
VELOI NAŠ ETE NAZ UKI ENESKI IPAŠ PEL ANE
OI BUL UMG VAŠ
Veljak naš ate nas uči enesti ipak pel ane oj bul umik vaš0/1 44 13 39 13
Veljak naš ate nas uči enosti, čeprav je pel in oj bil umnik vaš
Worthyour father teaches us of unity, even he sang
and oh intellectual your
PEL OI RENE OIEŠ TAK VELOINA AKI L UNE TURU
NEŠK UNE ZEA
pel oj rane ajaš tak veljak aki le une turu nesk une zla 1/1 4413 3913
pel, oj rane ajaš tak veljak, če le ene potuješ neseš in zlo
sang, oh wounds you dandle such worthy, if you
onla travel and carry and evil
ZUK IZNES KI AO UMIK ŠA BU NAŠ PE NONA AMA
VELOINA A BUNA
tuk iznes ki au umik šal bu naš po noni nama veljak a vun1/5
tu izneseš, ko joj umnik šel bo naš po noni, nam veljak ven,
carry out here, oh when an intellectual you will go after
nana,worthy out of for us
44
14
37
14
OURUNI EIN ZER IUNAK L AO TLO SUN GULO LIG KA
OE GAZI GUG E.
ohrani en zelo junak le au tlo sin guli glih ko oj gazi grub je.2/3 45 15 35 15
ohranjen en cel junak, le joj tla sin guli enako kot joj ga gazi grob.
saved is one full hero, but the son oh grind the earth equally
as the grave tremple him oh.
25/27 658 193 557 192
Neprepoznana je le ena beseda Tanna, ki pomeni ime, lahko pa bi pomenila tudi temna.
Povprečna dolžina besed je 658 / 193 = 3,41¸ črk, kar je več od pričakovane dolžine 3
črke na besedo, vzrok pa je v lepem napisu brez okrajšav.
Ocena razumevanja
Delež prepoznanih črk je 557 / 658 = 84,65 %, kar je več od mejnega pogoja 25 %.
Delež prepoznanih črk je 192 / 193 = 99,48 %, kar je več od mejnega pogoja 30 %.
128
Glosar po stavkih in vrsticah
Kratice pri glosarjih / Abbreviations at glossary
SK
SN
HK
PL
Slovensko knjižno
Slovensko narečno
Hrvaško knjižno
Pleteršnikov slovar
Prvi stavek
Literary Slovenian
[23]
Dialectal Slovenian
Literary Croatian
[24]
Pleteršnik‘s dictionary[25]
okr
preg
prem
sin
okrajšava
preglas
premet
sopomenka
abbreviation
mutation
toss
synonym
TEU
RAT
TANNA
različica
TANNA
LA
REZUL
AME
VAGRLAU
TN
VELOI
NAŠ
toj, tvoj – okr, preg, SN, SK
rat, boj – SN, HK, SK
Tanna – ime
your
fight
Tanna – name
tamna, temna – preg, SN, SK
lә, le – preg, SN, SK
rezәl, rezal – preg, SN, SK
ame, zame – okr, SN, SK
zagrnau, zagrnil – preg, SN, SK
tm, temi – okr, preg, SN, SK
veloi, veljak – okr, preg, SN, SK
naš – SK
dark
just
cut
for me
wrap
dark
worthy
our
E
Š
TLA
A
BU
NAŠ
SLE
LE
OKARU
TEZAN
BUŠL
ERI
TESN
ŠTEIŠ
e, je – oke, SN, SK
ša, šel – okr, SN, SK
tla, tle, sem – preg, sin, SN, SK
a, da – okr, SN, SK
bu, bi – preg, SN, SK
naš – SK
sel – prem, SK
le – SK
okaru, okaral – okr, preg, SN, SK
tesan, tesen – preg, SN, SK
došl, došel – okr, SN, SK
rei, raj – prem, preg, SN, SK
tesn, tesen – okr, SN, SK
šteiš, stojiš – okr,preg, SN, SK
was
went
here
that
will
our
messenger
just
scold
tight
come
heaven
tight
stand
RAŠNEŠ
IPA
AMA
HEN
NAPER
DII
rašneš, raševinast – preg, SK
ipak, vendar – okr, HK, SN, SK
ama, nama – okr, SN, SK
žen, ženi – okr, preg, SN, SK
naber , naberi – preg, okr, SN, SK
dij, daj – preg, SN, SK
sackcloth
still
to us
to wife
gather
do
129
VELOI
NA
OURAŠ
ARAŠ
PE
veloi, veljak – okr, preg, SN, SK
na – SK
rovaš – prem preg, SN, SK
araš – SK
pә, pa – preg, SN, SK
worthy
on
score
advance
however
RAŠKE
MUL
MLESKUL
ZUKI
ENE
S
KIE
PL
TULARU
raške, raševine – preg, SK
sackcloth
mal, malo – okr, preg, SN, SK
little
mlekul, mleka – SN, SK
milk
tuki, tukaj – preg okr, SN, SK
here
ene, in – SN, SK
and
s – SK
with
kje, tu – sin, SN, SK
here
pol, po – okr, SN, SK
after, by
tular, tolar – preg, sin – življenjski dar, SN, SK
tolar – living gift
Drugi stavek
AULEŠI
VELOI
NAŠ
AR
ZNAL
KLEN
Š
IOI
IOI
L
ŠKUNA
KENU
uleši, umrli – HK, SN, SK
veloi, veljak – okr, preg, SN, SK
naš – SK
raj – okr, prem, SK
znal – SK
klen – SK
šo, šel – okr, SN, SK
joj – SK
joj – SK
l, le – okr, SN, SK
škoda – preg, SK
cenu, ceno– preg, SN, SK
dead
worthy
our
heaven
know
vigorous
went
oh
oh
only
harm
price
EN
K
BELI
KLA
RO
AL
ŠA
BUNEŠ
en – SK
k – SK
beli, belini – okr, SN, SK
kla, tu, sin, SN, SK
roj, raj – okr, preg, SN, SK
al, ali – okr, SN, SL
ša, šel, okr, preg, SN, SK
budeš, boš – HK, SN, SK
one
to
white
here
heaven
but
went
you will
Tretji stavek
KLEN
OUN
klen – SK
uәn, ven – prem, preg, SN, SK
vigorous
out
130
GULOE
BALAŠ
GIEM
BUŠLE
VELOINA
HINOA
KAPE
gule, gole – preg, SN, SK
valaš, ležiš – preg, sin, SN, SK
grem – preg, SK
pošle, poslej, potem – preg, SN, SK
veloi, veljak – okr, preg, SN, SK
gina, gine – preg, SN, SK
kapo, glava, vodnik – sin, SN, SK
naked
lie
go
after
worthy
pine
head
MUNI
KLE
T
MASU
NAPER
Š
RAN
K
ZLOI
I
BALŠ
TI
VELOINA
HUT
mәni, meni – preg, SN, SK
kle, tu – sin, SN, SK
t, to – okr, SN, SK
masu, meso – preg SN, SK
naber, naberi – preg, SN, SK
še – okr, SK
ran, zgodnji – sin, SN, SK
ko – okr, SK
zlodej – okr, SK
je – okr, SK
balš, bolje – preg, SN, SK
ti – SK
veloi, veljak – okr, preg, SN, SK
hut, hud – SN, SK
to me
here
this
meat
gather
just
early
when
evil
is
better
you
worthy
angry
NAPER
PENEZ
Š
MASU
AK
NINA
KLEL
A
BUNA
VELOINA
M
LER
naber, naberi – okr, preg, SN, SK
penez, denar – SN, SK
še – okr, SK
masu, meso – preh, SN, SK
ak, če – sin, SN, SK
nina, spi – SN, SK
klel – SK
a, toda – SN, SK
bun, ven – preg, SN, SK
veloi, veljak – okr, preg, SN, SK
m, mi – okr, SN, SK
lep, preg – SK
gather
money
still
meat
if
sleep
coursed
but
out
worthy
to me
nice
ZINIA
IN
TEM
AME
R
KNL
sina, sine – preg, SN, SK
in – SK
tem – SK
ame, zame – okr, SN, SK
res – okr, SK
knc, konc, konec – okr, preg, SN, SK
son
and
to these
for me
really
end
131
VELOINA
ZIA
ŠAT
ENE
TESNE
E
KA
veloi, veljak – okr, preg, SN, SK
zja, zija – okr, SN, SK
šat, šaht, grob – okr, sin, SN, SK
ene, in – SN, SK
tesne – SK
je – okr, SK
ka, ko – preg, SN, SK
worthy
gape
shaft, grave
and
tight
is
when
VELOINA
OURAŠ
O
AURAHEL
U
TESNE
RAŠNE
KEI
TESN
ŠTEIŠ
veloi, veljak – okr, preg, SN, SK
turaš, potuješ – preg, SN, SK
o, v – preg, SN, SK
orakel, preročišče – preg, sin, SN, SK
u, v – SN, SK
tesne – SK
rašne, raševinaste – preg, SK
kej koj, takoj – okr, preg, SN, SK
tesn, tesen – okr, SN, SK
šteiš, stojiš – preg, SN, SK
worthy
travel
to
oracle
in
tight
sackcloth
immidiately
tight
stand
RAŠNEŠ
GIMO
Š
PEL
OUTA
ŠKUNA
A
BUNA
MENA
HEN
NAPER
rašneš, raševinast – preg, SK
himno – okr, preg – SK
š, še – okr, SN, SK
pel – SK
outa, tu – SN, SK
škuda, škoda – preg, SN, SK
a, toda – SN, SK
uen, ven – preg, SN, SM
mena, meni – preg, SN, SK
žen, ženi – preg, SN, SK
naber, naberi – preg, SN, SK
sackcloth
hymn
still
sing
here
damage
but
out
to me
to wife
gather
KI
KNL
HARE
U
TUŠE
kә, ko – preg, SN, SK
when
knc, konc, konec – okr, preg, SN, SK
end
hare, hara, uničuje – preg, sin, HK, SN, SKdestroy
u – SK
in
duše – preg, SK
soul
Četrti stavek
VELOI
NAŠ
ETE
NAZ
veloi, veljak – okr, preg, SN, SK
naš – SK
ete, ate ata – preg, SN, SK
naz, nas – preg, SN, SK
worthy
our
father
us
132
UKI
ENESKI
IPAŠ
PEL
ANE
OI
BUL
UMG
VAŠ
uki, uči – preg, SN, SK
enesti, enosti – preg, SN, SK
ipak, čeprav – HK, SN, SK
pel – SK
ane, ene – preg, SN, SK
oj – SK
bәl, bil – preg, SN, SK
umik, umnik – okr, preg, SN, SK
vaš – SK
teach
unity
though
sing
one
oh
was
intellectual
your
PEL
OI
RENE
OIEŠ
TAK
VELOINA
AKI
L
UNE
TURU
NEŠK
UNE
ZEA
pel – SK
oj – SK
rene, rane – preg, SN, SK
oješ, ajaš – preg, SN, SK
tak – SK
veloi, veljak – okr, preg, SN, SK
aki, ki – SN, SK
lә, le – okr, SN, SK
une – SK
turati, potovati – okr, SN, SK
nesk, nes, nese – preg, SN, SK
une, ine, in – preg, SN, SK
zla, zlo – preg, SN, SK
sing
oh
wounds
dandle
such
worthy
who
just
their
travel
carry
and
evil
ZUK
IZNES
KI
AO
UMIK
ŠA
BU
NAŠ
PE
NONA
AMA
VELOINA
A
BUNA
tuk, tukaj – okr, preg – SN, SK
iznes, iznesi – SN, SK
ki, ko – preg, SN, SK
ou, joj – preg, sin, SN, SK
umik, umnik – okr, SN, SK
ša, šel – okr, preg, SN, SK
bu, bo – preg, SN, SK
naš – SK
pe, po – preg, SN, SL
nona, babi – SN, SK
ama, nama – okr, SN, SK
veloi, veljak – okr, preg, SN, SK
a, toda – SN, SK
vuna, ven – SN, SK
here
carry out
when
oh
intelectual
went
will be
our
after
nana
to us
worthy
but
out
OURUNI
EIN
ZER
ohrani – preg, SK
ein, en – SN, SK
zer, zelo, pravi – SN, SK
save
one
real
133
IUNAK
L
AO
TLO
SUN
GULO
LIG
KA
OE
GAZI
GUG
E
junak – SK
l, le – okr, SN, SK
au, joj – SN, SK
tlo, ilo, zemljo – SN, SK
sin – preg, SK
gulo, guli – SN, SK
lih, glih, ravno, enako – okr preg, SN, SK
ka, ko – preg, SN, SK
oj, joj – preg, SN, SK
gazi – SK
grub, grob – okr, preg, SN, SK
e, je – okr, SN, SK
hero
just
oh
clay, earth
son
grind
equally
when
oh
tremple
grave
is
Najpogostejša beseda VELOI 4x in VELOINA 6x s pomenom veljak angleško worthy
se s enakim pomenom pojavi tudi v drugih predantičnih napisih.
Reti
VELGANU
Veneti
VALEI
VALI
VALOI
Mesapci
VALAT
VALDAN
VALDES
VALE
VALETAS
VALLA
VALLAI
VALLAID
VALLAS
velmož – preg, prem, SK
worthy
Ce1
[20-21]
valei, veljak – okr, preg, SN, SK worthy
valij, veljak – okr, preg, SN, SK worthy
valoj, veljak – okr, preg, SN, SK worthy
Pa25
Pa26, Ca11
16
[10-12]
valak, veljak – okr, preg, SN, SK worthy
valdn, veljak – okr, preg, SN, SK worthy
valdes, veljak – okr, preg, SN, SK worthy
valei, veljak – okr, preg, SN, SK worthy
valed, veljak – sin, SN, SK
worthy
valai, veljak – okr, preg, SN, SK worthy
valai, veljak – preg, SN, SK
worthy
valaig, veljak – preg, SN, SK
worthy
valas, veljak – preg, SN, SK
worthy
150
100
100
88
60, 60, 60, 60
107, 120, 132
158
158, 166
62
[13-14]
Primerjava razumevanj
Primerjava razumevanj napisa je prikazana z deleži prepoznanih črk in prepoznanih
besed v tabeli 5 in na grafu 3, za:
HOR
Horakov prevod v češčino
[4]
KOL
Kollarjev prevod v češčino
[6]
BER
Berlotov prevod v slovenščino
[5]
ALB-N
albanski prevod v narečno albanščino
[3]
ALB-K
albanski prevod v narečno albanščino
[3]
VOD
avtorjev prevod v narečno slovenščino
134
Tabela 5:Primerjava prepoznanih črk in besed v odstotkih
Primerjava razumevanj
Črke
Besede
HOR
40,42
49,34
KOL
43,66
51,15
BER
48,18
58,43
ALB-N
47,49
64,67
ALB-K
35,31
49,72
VOD
84,65
99,48
Graf 3: Primerjava prepoznanih črk in besed v odstotkih
–– Horakov prevod je najmanj verjeten, vendar le zaradi izjemno slabega prečrkovanja,
zato vseeno kaže na ustreznost razumevanja v slovanskih jezikih.
–– Kollarjev prevod je po kazalcu prepoznanih črk in besed sicer verjetnejši, z opustitvijo
predvidenih imen pa bi bil lahko izid še bistveno boljši.
–– Berlotov prevod je bolj verjeten in je že bliže albanskemu, vendar je zaradi bistveno
napačnega prečrkovanja slabši kot bi lahko bil, kaže pa na prikrojevanje prečrkovanja,
delitve na besede in razumevanja, kar ne daje ustreznih izidov.
–– Albanski narečni prevod ima po prepoznanih črkah in besedah boljša izida od
Horakovega in Kollarjevega češkega, pa tudi od Berlotovega slovenskega prevoda,
čeprav imajo razen Kollarjevega bistveno slabše prečrkovanje. Knjižni prevod pa
je že slabši ob navedenih prevodov. To kaže na to, da albanski jezik ni imel večjega
vpliva na srednjeitalske jezike in na okoliško predslovansko prebivalstvo in so opazne
celo nekatere slovanske izposojenke v albanščini. Albanščina ima le malo povezav z
značilnimi indoevropskimi jeziki: z germanskimi ima le okoli 3,0 %, s slovanskimi
le okoli 3,6 % in z romanskimi jeziki okoli 6 % [26]. Večji romanski vpliv je možna
posledica dolgotrajne rimske zasedbe.
–– Po verjetnosti izstopa prevod avtorja, ki je zaradi ustrezne primerjave uporabil slovenska
narečja, podobno kot albanski prevod.
135
Albanski, Horakov in Kollarjev češki, Berlotov slovenski in prevod avtorja izpolnjujejo
mejne pogoje, so pa bistveno različni, zato je umestna še dodatna primerjava.
Jezikovni vidik
Albanski jezik nima značilnih povezav z germanskimi, romanskimi in slovanskimi
jeziki, zato je podano razumevanje jezikovna stranpot.
Češčina ni najprimernejši jezik za razbiranje starih jezikov, saj v primerjavi s slovenščino,
slovaščino, wendščino, kašubščino, bolgarščino in makedonščino ne izkazuje ustreznih
pokazateljev arhaičnosti.
Slovenščina ima z vsemi slovanskimi jeziki daleč najboljše povprečne povezave [26] in
s svojimi številnimi in raznolikimi narečji omogoča najustreznejše razumevanje.
Vsebinski vidik
Albansko razumevanje daje le malo verjetno vsebino, saj je le preveč mistično obarvano,
kar ni skladno s praktično naravnanostjo tedanjih ljudstev.
Razumevanje Horaka v češkem jeziku smiselno opisuje možno počutje pokojnika v
grobu v spremenjeni in omejeni možnosti, kot si ga predstavljajo sorodniki, pri čemer so
kljub bistveno različni vsebini opazne skupno prepoznane besede.
Razumevanje Kollarja v češkem jeziku opisuje žrtvovanje, kjer sodeluje 12 rasenskih
rodov, pri čemer so kljub različni vsebini opazne skupno prepoznane slovenske in slovaške
besede, ki pa se v prostem prevodu pojavijo kot češke. Prevod je zaradi različnih podanih
možnostih težaven, vendar se da razbrati bistvo vsebine razumevanja.
Berlotova vsebina je sicer možna je pa podobno albanskemu prevodu le preveč privzeta,
da bi realno opisovala pomen očitno nagrobnega spomenika. Uporablja božanstva sonca,
teme, vode in očeta, ki sem jih pustil kot besede in ne kot imena, saj imajo nedvoumen
pomen, zato je smiselni prevod nekoliko težji, saj se mešajo stvarne in mistično darovanjske
vsebine.
Avtorjevo razumevanje opisuje stvarne želje, ki so jih svojci želeli zapisati mrtvemu
v spomin. Opisujejo njegovo pomembnost, umnost in delo za skupnost. Številne daljše
besede so nespremenjene razumljive v sedanjem slovenskem jeziku in njegovih narečjih.
Dolžine besed
Albanski prevod ima povprečno dolžino besed 3,63 črke, brez predvidenih imen pa ima
povprečno dolžino besed 3,25. Z največjim deležem kratkih besed pa kaže na prikrojevanje
prečrkovanja in razumevanja.
Češki prevod nima imen in ima najkrajšo dolžino povprečne besede, le 3,16 črk.
Berlotov prevod ima povprečno dolžino 3,72, kar je precej več in z velikim deležem
kratkih besed kaže na prikrojevanje prečrkovanja in razumevanja.
Kollarjev prevod ima povprečno dolžino 5,00, kar je največ in celo z izločitvijo imen je
dolžina še vedno 4,62, kar je celo več od povprečne dolžine slovenskih leposlovnih besed,
ki je 4,55 črke. Z daleč najmanjšim deležem kratkih besed kaže na slabo razumevanje.
Avtorjev prevod ima le eno ime, ki je razumljivo tudi pomensko, brez njega pa povprečno
dolžino 3,40 črk na besedo.
136
Razlike v dolžinah so pomemben pokazatelj in pri slovenskem prevodu kažejo na večjo
povprečno dolžino od pričakovane dolžine treh črk, saj napis nima običajnih okrajšav in so
praviloma prisotne le narečne okrajšave, zato je povprečna dolžina precej večja od drugih
predantičnih predslovanskih napisov.
Število imen
Največ 24 imen ima albanski prevod, sledi mu Kollarjev prevod z 22 imeni, Berlotov
prevod s 5 imeni brez imen bogov sonca, zemlje, vode, teme in ata; avtojev in Horakov
prevod pa nimata nujnih imen, kar potrjuje smiselno razumevanje, saj ni bilo treba iskati
rešitev v poljubnih imenih.
Pregled po najkrajših besedah
Pogoste najkrajše eno in dvočrkovne besede kažejo na prilagajanje razumevanja z bolj
podrobno delitvijo [27], in so po številu in deležih prikazane v tabeli 6.
Tabela 6: Eno in dvočrkovne besede po številu in deležih v odstotkih
Prevod
enoč.
delež
dvoč.
delež
skupaj
delež
Albanski
15
8,29 %
58
32,04 %
73
73 / 181 = 40,33 %
Horakov
25
17,12 %
15
10,29 %
46
46 / 146 = 24,70 %
Berlotov
18
10,11 %
42
23,60 %
60
60 / 178 = 33,71 %
Kollarjev
1
0,76 %
12
9,16 %
13
13 / 131 = 9,92 %
Slovenski
25
12,95 %
27
13,99 %
52
52 / 193 = 26,94 %
–– Število albanskih besed prevoda je 181, Horakovih je zaradi le prednje strani samo 146,
Berlotovih je 178, Kollarjevih je le 131, avtorjevih slovenskih pa je 193.
–– Enočrkovne besede so značilnost slovenskih in slovanskih narečij, ki knjižne dvočrkovne
besede krajšajo na enočrkovne besede in tu izstopa avtorjev slovenski prevod kot
najustreznejši. Kollarjev se razlikuje od slovenskega za razliko 17,02 %, albanski za
13,39 %, Berlotov za 6,77 %, Horakov pa le za 2,24 % in je smiselno ustreznejši od
Berlotovega in albanskega prevoda.
–– Bistveno večje število dvočrkovnih albanskih besed pa kaže na nujnost pogostejše delitve,
ki daje več možnosti različnega razumevanja, zato je večja verjetnost prikrojevanja
besedila. Horakov in avtorjev slovenski prevod sta po tem kazalcu bistveno boljša
od albanskega, kar kaže na manjšo potrebo prikrojevanja besedila in na smiselnost
razumevanja v slovanskih jezikih. Slabši pa je Berlotov prevod, kar kaže na prikrojevanje
izkazano že pri prečrkovanju in je razvidno tudi pri delitvi na besede in pri razumevanju.
–– Kollarjev prevod se drži predhodnih obravnav z imeni, kar se pozna tudi v tej primerjavi,
kjer izrazito odstopa in je od vseh najmanj verjeten, saj z najmanjšim številom besed
in kratkih besed izkazuje slabo razumevanje.
–– Slovenski prevod ima daleč najboljši skupni izid, kar potrjuje pravilnost razumevanja
v slovenskem jeziku.
137
Delitve
Delitve naj bi bile pri postavljenih pikah, ki niso nujno ločila in pri novih vrsticah, ki
tudi ne pomenijo vedno ločenih besed, zlasti pri bočni strani, kjer so vrstice krajše. Kljub
temu je število združevanj s pikami ali vrsticami možnih ločenih besed odličen kazalec
večje nujnosti prikrojevanja takega združevanja. Preveritev je narejena glede na spletno
prečrkovanje, ki zajema tudi pike v besedilu in je prikazana v tabeli 7.
Število albanskih besed prevoda je 130 + 51 = 181, Horakovih je zaradi le prednje strani
samo 146, Berlotovih je 132 + 46 = 178, Kollarjevih je 94 + 37 = 131, avtorjevih slovenskih
pa je 138 + 55 = 193.
Tabela 7: Deleži združevanja besedila pri pikah in vrsticah v odstotkih
Avtor
prevoda
prednja stran
pike vrst.
delež
Albanski
12
7
19/130=14,62
Horak
20
4
24/146=16,35
bočna stran
pike vrst.
13
6
delež
25/51=49,02
vsa združevanja
vse pike vse vrst. vse
25
delež
13
38 38/181=20,99
Berlot
19
11
30/132=22,73
11
15
26/46=56,52
30
26
56 56/178=31,46
Kolar
9
8
17/94=18,09
12
0
12/37=32,43
21
8
29 29/131=22,14
Vodopivec 14
5
19/138=13,77
11
7
18/55=32,73
25
12
37 37/193=19,17
–– Največjo zanesljivost po tem kazalcu kaže prevod avtorja, Albanski prevod se mu
približuje, Horakov prevod kaže večjo zanesljivost, Kollarjev prevod je slabši, Berlotov
prevod pa je daleč najslabši.
Pogoste besede
Pogoste in vsaj dvočrkovne besede so podane po prevodih. Števila pomenijo: DB – dolge
besede, PDB – pravilne dolge besede, VB – vse, vsaj dvočrkovne besede, PB – pravilne, vsaj
dvočrkovne besede. Napačna prečrkovanja so označena krepko poševno, smiselni preglasi
pa poševno. Pravilne so besede, ki nimajo napačno prečrkovanih črk.
–– Številke pri imenih pomenijo število imen in število pravilno preslovenjenih imen.
DB PDBVBPB
Albanski
Imena: 6x Veltina, 4x Afuna, 2x Veltinaš, Veltinaturaš, Rašneš
14
1
Besede: 4x ci, naper, ne, ti 3x ca, enesci, ma, ni, zu 2x ac,
ama, snl, hen, iš, na, pa, ru, su, šcuna, šte, ta, te, tesn, tu, zu 22
22
63 63
Horak
Imena: -
Besede: 7x – velo, 4x – ina, 2x – awučija, ččil, čič, heči, hut,
ja, me, mle, ščasu, tesne, wu
30 30
Berlot
Imena: 2x Lap
Besede: 10x veloina, 6x na, 5x atu, 3x dep, 2x asa, až, edl,
ež, ida, im, nam, pamnem, sienešci, tešim, tesne, tu, že
16
14
0
0
3333
20
50
28
138
Kollar
Imena: 8x Veltina, 2x Rasnes, Veltinas 112
Besede: 4x naper, 2x ac, apunas, cuna, enesci, est, hen,
masu, teis, tesne, tesns, tii, turas, žuci
28 22 3024
Vodopivec
Imena: Tanna
Besede: 7x veloina, 5x naš, 4x naper, veloi, 3x buna, pel,
2x ama, ame, ao, bu, ene, hen, ioi, ka, ki, klen, masu, oi,
ouraš, pe, rašneš, ša, škuna, šteiš, tesn, tesne, une
54, 54
1
1
68
68
Imena ne podajajo osnove za razumevanje napisov, zato so navedena ločeno in niso
posebej primerjana. Podane primerjave po navedenih skupinah besed so po njihovem
številu podane v naslednjem grafu 4.
Graf 4: Primerjava pogostih besed glede na prečrkovanje in daljše besede v odstotkih
–– Kollarjev prevod ima dovolj dobro prečrkovanje, zato se le malo spremeni, pa tudi
dvočrkovnih besed ima le zelo malo.
–– Horakov prevod se sicer le malo spremeni, upoštevati pa je treba daleč največji obseg
preglasov, ki so le preveč privzeti.
–– Berlotov prevod se bistveno spremeni z upoštevanjem napačnega prečrkovanja, ima
pa tudi precej dvočrkovnih besed.
–– Albanski prevod ima visoko vrednost, ki ostane, saj v pogostih besedah nima napačnih
prečrkovanj, bistveno pa se spremeni z izpustitvijo dvočrkovnih besed.
–– Vodopivčev prevod se z izpustitvijo dvočrkovnih besed le malo spremeni.
139
Besedni pomen
Zbrane so skupne pogoste besede, ki se primerjajo po svojem pomenu z najverjetnejšim
slovenskim prevodom.
Albanski
4x - naper – skozi, 2x – ama – bil, hen – vstopil, šcuna – šel, tesn – zdaj
Horak
7x velo – zelo, 2x – tesne – tesno
Berlot
10x veloina – velika, 2x – tesne – tešenje
Kollar
4x – naper – imenovan, 2x – hen – župa, masu – meso, tesne – deset
Vodopivec
7x – veloina - veljak, 4x – naper – naber, 2x – ama – nama, hen – žen,
masu – meso, škuna – škoda, tesn – tesen
Albanski prevod ima različne pomene pri skupnih pogostih besedah glede na primerjalni
slovenski prevod.
Horakov prevod ima le eno enako besedo - tesne, besedo veloina pa deli na velo, ki
ima enak pomen in na besedo ino, ki ima različen pomen.
Berlotov prevod ima podoben pomen le pri najpogostejši besedi, pri drugi skupni
besedi pa ima bistveno različen pomen.
Kollarjev prevod ima pri skupnih pogostih besedah le pri besedi masu enak pomen
pri drugih pa je pomen bistveno različen.
Vodopivčev primerjalni prevod ima tudi pri skupnih pogostih besedah razvidno
največjo podobnost med stvarnim zapisom in slovenskim pomenom.
Skupnost primerjav
Prav vse primerjave dajejo bistveno prednost zadnjemu prevodu v slovenskem jeziku,
zato je gotovo najzanesljivejši.
Skupni prevod
Skupni prevod v slovenščino
Tvoj boj Tanna je rezal zame, ko te je našega veljaka zagrnila tema, si šel tja, da bi kot
naš sel le okaran tesen došel v raj, tesen stojiš raševinast čeprav nam žena bere, daj veljak
na rovaš in zaaraš raševino za malo mleka in si tukaj ti po tolarju.
Umrli veljak naš, raj te je poznal, klen si šel joj joj, škoda cene in v beli tu raj boš šel.
Klen ven gol ležiš, grem potem veljak, ginil si glava meni, tu to meso naberi še mlad
ko zlodej je, boljše ti veljak hudi naberi peneze, še meso če leži boš klel, a ven veljak mi
pridi lep sin in s tem je zame res konec veljak, zija grob in tesen je ko veljak potuješ u
orakel v tesni raševini ko tesno stojiš raševinast, himno še pel si a škoda je, da ven meni
ženi nabereš ko tvoj konec me para u duši.
Veljak naš ate nas uči enosti, čeprav je pel in joj bil umnik je vaš pel, oj rane ajaš tak
veljak, če le ene potuješ in neseš in zlo tu izneseš, ko joj umnik šel bo naš po noni, nam
veljak ven, ohranjen je cel junak, le joj tla sin guli enako kot joj ga gazi grob.
Skupni prevod v angleščino
Your fight Tanna had cut for me, when you our worthy wrapped dark, you go there,
that you our messenger scold and tight come to paradise, you tight stand sackclothes while
140
wife read us, give worthy on the score and advanced sackcloth for little milk and you are
here by tolar – the living gift.
Our death worthy, paradise knew you, oh oh you go vigorous, that is harm price and
in white heaven you will go.
Vigorous out and naked you lie, then I go worthy, you the head of mine pine here, that
meat gather still young when the devil is, better you worthy angry coin collect, even if the
meat lies you cursed it, but out of my nice worthy son come and with this is for me really
the end worthy, grave gaped and tight is when worthy to oracle travel in tight sackcloth
when you stand tightly sackclothes, you still sang the hymn but a loss is, that out of to me
wife you gather when the end destroy me in the soul.
Worthy our father teaches us of unity, even he sang and oh intellectual your sang, oh
wounds you dandle such worthy, if you only travel and carry and evil carry out here, oh
when an intellectual you will go after nana, worthy out of for us saved is one full hero, but
the son oh grind the earth equally as the grave tremple him oh.
Razlikovanje različnih prevodov
Nepoznavalci ugotavljajo, da gre za različne vsebinske prevode istega besedila, ki
povrhu dosegajo še bistveno boljše izide kot so predvideni za še smiselno razumevanje
predantičnih slovenskih napisov, zato naj ne bi bili znanstveni. To je še posebej razvidno pri
albanskem prevodu, kjer šele dodatne analize kažejo na prikrojevanje besedila s pretirano
delitvijo delno zveznega besedila. Trditev o neznanstvenosti prevodov je napačna, zato je
treba podati širši pregled pojmov, dejstev in zaključkov.
Prečrkovanje
Obravnavani napisi so praviloma podani v večinoma znanih in zanesljivih črkovnih
znakih, saj je le nekaj znakov, ki jih jezikoslovci zaradi nerazumevanja obravnavanih napisov
še niso uspeli ustrezno prečrkovati. Pri njih upoštevajo grški in latinski črkovni vpliv, kar
pa je za staroslovenske napise stranpot saj grščina nima večjih povezav z germanskimi,
romanskimi in slovanskimi jeziki, latinščina pa ni izvorni jezik in ima drugačne glasove:
F, ki ga tedanji slovenski jeziki nimajo in take, ki se s časom spreminjajo, kar nedvoumno
velja za C, ki se je od prvotne vrednosti K prelevil v C.
Meje še smiselnega razumevanja
Meje smiselnega razumevanja z deleži 25 % prepoznanih črk in 30 % prepoznanih
besed so postavljene kot najmanjše zahteve in podajajo razlikovanje glede razumevanja v
slovenščini od razumevanj v latinščini, nemščini in grščini, saj slednje po obeh kazalcih
ne dosegajo niti 10 %, različna razumevanja v slovanskih jezikih pa izkazujejo precej večje
verjetnosti.
Izgovor jezikoslovcev
Jezikoslovci praviloma pojasnjujejo predantične slovenske napise s poljubnimi imeni in
sami priznavajo, da obravnavanih napisov ne razumejo. Ker nimajo dokazov za zavračanje
razumevanj v slovenskem jeziku trde, da je zaradi različnosti razumevanj tako razumevanje
141
poljubno in zato ni znanstveno. Te trditve prevzemajo novinarji in s tem tudi ljudstvo,
čeprav ne temelje na znanosti, ampak gre za trditve ob pomanjkanju dokazov.
Različnost razumevanja je temeljno jezikovno pravilo
Delno različna razumevanja istega besedila so smiselna, saj še v neposrednem govoru
pride do nesporazumov, ki se jih ob obojestranski zavzetosti za razumevanje lahko pojasni
s vprašanji in obrazložitvami. Zapisana beseda pa je nespremenljiva mumija in še pri
normiranem jeziku zapisano vsebino praviloma razumemo drugače, zato so potrebna
dodatna pojasnila, ki lahko razbistre morebitne različice razumevanja.
Pri predantičnih napisih razumljivih v slovenščini, takih pojasnil ni, zato je treba
upoštevati tudi podatke o starosti napisa, o mestu najdbe, o vsebini sorodnih napisov in
druge podatke, ki nam lahko vsaj nakažejo verjetno vsebino obravnavanega napisa.
Različna razumevanja v različnih slovanskih jezikih izkazujejo značilne besedne
podobnosti, ki so glede na zelo dobre jezikovne povezave slovanskih jezikov smiselne in
po primerjavi podobnih besed, utemeljujejo jezikovne značilnosti obravnavanih napisov.
Razvidno je, da je zapisana beseda nespremenljiva in ker ni dodatnih pojasnil, je
različnost razumevanja temeljno jezikovno pravilo.
Primerjalne verjetnosti razumevanja
Dejstvo je, da so različna razumevanja nekaj običajnega, zato se šele z analizami določi
večjo ali manjšo primerjalno verjetnost. Najustreznejše so primerjave razumevanj istega
besedila v različnih jezikih, ki nedvoumno podajajo tako najustreznejši jezik razumevanja,
kot najustreznejše razumevanje.
Razločevanje različnih razumevanj in njihovih primerjalnih verjetnosti predstavljajo
analize pogostosti smiselnih jezikovnih značilnosti: število besed, povprečna dolžina besed,
število imen in neprevedenih besed, število eno in dvo črkovnih besed, združevanje besed
pri ločilih in vrsticah, zlasti pa deleži prepoznanih črk in prepoznanih besed.
Stvarna verjetnost razumevanja
Stvarna verjetnost je težje določljiva in zahteva še druge analize. Posebno pomembne
so primerjave besed po začetnih črkah, ki praviloma predstavljajo tudi začetek besednega
korena, saj v predantičnih besedilih praviloma ni sestavljenih besed s predponami. Korenska
primerjava nam daje neposredno razumevanje, saj lahko primerjamo pomen besed v
slovarjih normiranih jezikov.
Primerjave po zadnjih črkah niso zanesljive, saj so predantični slovenski napisi pisani
v narečjih, kjer so zelo pogoste narečne okrajšane, ki pa niso normirane in zato primerjave
ne dajejo nedvoumnih izidov. Prav to pa delajo jezikoslovci, ki upoštevajo privzete končnice
kot v normiranih jezikih in vsebino pojasnjujejo s poljubnimi imeni, kar nima ustrezne
jezikovne osnove in ne daje ustreznih rezultatov.
Osnova stvarnega razumevanje je lahko delež prepoznanih besed, ki se pri primerjalno
najverjetnejšem prevodu ohrani ali le malo zniža, pri vsebinsko različnih prevodih pa
ustrezno zmanjša. Ob analizi besed na začetno črko se tako dobljeno verjetnost še podkrepi.
142
Načini primerjalnega jezikoslovja
Primerjalno jezikoslovje je močno orodje, ki z različnimi primerjavami lahko daje
ustrezne rezultate, lahko pa tudi lažne izide. Za vsako analizo je treba izbrati ustrezen
postopek in jo tudi ustrezno izpeljati. V znanosti velja načelo odprtosti, kar pomeni, da je
dobra vsaka analiza, ki daje ustrezne rezultate. Običajni postopki primerjalnega jezikoslovja
niso dovolj povedni, zato je bilo treba vpeljati analize, ki neposredno ugotavljajo primerjalno
pogostost pokazateljev razumevanja.
Kot najustreznejša primerjava različnih razumevanj se je pokazala analiza prepoznanih
črk in besed; kot najustreznejša primerjava verjetnosti različnih razumevanj pa se je pokazala
analiza besed po začetnih črkah.
Izvorne analize
Izvorne analize so lahko v pomoč pri razumevanju posameznih besed, če so izvedene
stvarno in ne po sedanjih etimoloških slovarjih, ki ne upoštevajo slovenščine kot
najustreznejšega in temeljnega sodobnega indoevropskega jezika. Izvorne analize ne dajejo
neposrednega razumevanja, ki je vezano na prepoznavnost posameznih besed v normiranih
ali nenormiranih narečjih in jezikih, zato so le okvir, ki kaže na ustrezen jezik razumevanja.
Etimološki slovarji podajajo možen izvor iz starih jezikov, ne iščejo pa stvarnega
izvora besed, ki so nastale z ubesedenjem tega kar so ljudje videli, slišali, otipali, okusili
in občutili ter razumeli, zamislili in naredili.
Zaključek
Dobro ohranjen etruščanski napis iz Perugie je izjemno dobro razumljiv v slovenskem
jeziku in njegovih številnih in različnih narečjih. Prečrkovanja zahodnoevropskih
jezikoslovcev kažejo na pomanjkljivosti, ki so posledica dosedanjega nerazumevanja, kar
posebej velja za črko O, ki jo prečrkujejo kot TH in za črko B s preglasi, ki jo prečrkujejo
kot črko F, ki je predantični predslovanski jeziki niso imeli.
Presenetljivo dobro je podan albanski prevod, ki ob zadržanju dosedanjega delno
napačnega prečrkovanja, pravilno upošteva ustrezno narečje, saj so tedanji napisi pisani
v narečjih. Prav pri vseh primerjavah izkazuje slabše izide od slovenskega, zato je manj
verjeten. Kljub dobremu deležu prepoznanih črk in beseda pa izgubi svoj smisel glede
na bistveno boljši slovenski prevod, saj sta razumevanji napisa bistveno različni, čeprav
opisujeta pokop, napis pa je vendar le en sam.
Slovenski prevod je prepričljiv in potrjuje razumevanje tega napisa v slovenskem jeziku,
ki je v svojih narečjih najbolje ohranil značilnosti predantičnega predslovanskega govora.
Literatura
1.
2.
Napis iz Perugie, Prečrkovanje napisa in razumevanje s poljubnimi imeni, http://en.wikipedia.
org/wiki/Cippus_Perusinus
G. M. Facchetti, Napis iz Perugie, Cippus Perusinus, podaja le rečrkovanje napisa, http://webu2.
upmf-grenoble.fr/Haiti/Cours/Ak/Etrusca/Cippo_Perugia.gr.htm
143
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
Cippus-perusinus, Prečrkovanje, delitev delno zveznega besedila in razumevanje v narečni albanščini,
http://cippus-perusinus-translation.blogspot.com/
A. Horak, 50. Perusínský obelisk, O Slovanech úplne jinak, co nebylo o Slovanech dosud zmámo,
Lipa, Vizovice 1991, 173-177.
A. Berlot, Cypus aus Peruggia, Eine Studie uber die Sprachen der Rassen oder der Etrusker, Burlett,
Zurich 1966, 6-45.
J. Kollar, Staroitalija slavjanska, Objevy a dukazy živlu Slavskih, Mesapia, Cisarske kralovske
dvorske a statni tiskarne, Viden 1853, 249-261.
M. L. Greenberg, Zgodovinsko glasoslovje slovenskega jezika, Aristej, Maribor 2002, 63. (M. L.
Greenberg, A Historical Phonology of the Slavic Languages, Universitätverlag C. Winter, Heidelberg
2000).
V. Vodopivec, Primerjava branj Pyrgijskih zlatih ploščic, zbornik posveta: Praprebivalstvo na tleh
srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2003, 51-63.
A. Perdih, G. Tomezzoli, V. Vodopivec, Comparison of contemporary and ancient languages,
Primerjava sedanjih in nekdanjih jezikov, Zbornik šeste mednarodne konference Izvor Evropejcev,
Jutro, Ljubljana 2008, 40-87.
V. Vodopivec, Nabor venetskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik četrte mednarodne
konference Evropski staroselci, Jutro, Ljubljana 2006, 118-144.
V. Vodopivec, Katalog venetskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske
etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 80-175.
V. Vodopivec, Slovar venetskih besed, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro,
Ljubljana 2010, 176-204.
V. Vodopivec, Zbir mesapskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik devete mednarodne
konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2011, 87-130.
V. Vodopivec, Kalalog mesapskih napisov, delitev, prevod in slovar, Razbiranje ilirskih jezikov,
Jutro, Ljubljana 2011, 197-287.
V. Vodopivec, Slovar Mesapskega jezika, Razbiranje ilirskih jezikov, Jutro, Ljubljana 2011, 288-317.
P. Jakopin, Doktorska disertacija, Zgornja meja entropije pri leposlovnih besedilih v Slovenskem jeziku,
Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana, 1999. http://www.ff.uni-lj.si/hp/pj/disertacija/statopis.html
G. Tomezzoli, M. Silvestri, Latin Language Database – iz datotek/from data base: Propertius, The
Latin Library, The Classics Homepage
V. Vodopivec, Jezikovne primerjave črk, dvojčkov in trojčkov, Zbornik desete mednarodne konfe­
rence Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2011, 49-66.
Splet, Prevod v angleščino, http://www.maravot.com/Cippus_Perusinus_trans.html
V. Vodopivec, Zbir retijskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik šeste mednarodne konference
Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2008, 118-136.
V. Vodopivec, Katalog retijskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske
etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 224-270.
V. Vodopivec, Besednjak retijskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro,
Ljubljana 2010, 271-287.
DZD, Slovar slovenskega knjižnega jezika, Državna založba Slovenije, Ljubljana 2002.
J. Jurančič, Slovensko – srbohrvaški slovar, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1989.
M. Pleteršnik, Slovensko – nemški slovar, ponatis, Cankarjeva založba, Ljubljana 1974.
V. Vodopivec, Primerjava sodobnih evropskih, indoevropskih in nekaterih starih jezikov, Zbornik
tretje mednarodne konference Staroselci v Evropi, Jutro, Ljubljana 2005, 86-106.
V. Vodopivec, Primerjava branj napisa na skrilu iz Kjolmena, Zbornik osme mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 180-188.
144
Povzetek
Perusinski napis je obravnavalo že več jezikovnih strokovnjakov in različnih raziskovalcev.
Prečrkovanja jezikoslovcev so precej enotna in napačna pri prečrkovanju znaka za črko
O kot TH in znaka za črko B kot črko F, ki je Etruščani praviloma niso imeli. Očitno je
pri prečrkovanju etruščanskih napisov treba upoštevati tudi drugačne možnosti, saj je
razvidno večje število preglasov pri izgovorjavi podobnih črk.
Razumevanja so bistveno bolj omejena, po obdelavi pa izstopa albanski prevod, ki
pravilno upošteva ustrezno narečje, saj so stari napisi pisani v tedanjih narečjih. Kljub
dobri obdelavi in izpolnjevanju postavljenih meja pa po podrobni primerjavi s slovenskim
prevodom izgubi svoj smisel, albanščina pa se ne izkaže kot ustrezen jezik razumevanja.
Češki Horakov prevod temelji na drugačnem, žal neustreznem prečrkovanju, ki ni
dalo dobrih izidov razumevanja. Zato je slabši od albanskega prevoda, primerjalno pa
nedvoumno kaže na boljše možnosti razumevanja v slovanskih jezikih.
Češki Kollarjev prevod temelji na dotedanjih pojasnjevanjih z imeni, kar ni dalo dobrih
izidov razumevanja, zato je le malo boljši od Horakovega prevoda.
Berlotov prevod temelji na zelo spremenjenem prečrkovanju, ki pa je očitno napačno
in ni skladno s prečrkovanji drugih etruščanskih napisov. Napačno prečrkovanje daje tudi
slabše rezultate, saj dosega podobno verjetnost kot albanski prevod.
Slovenščina s številnimi in raznolikimi narečji se je ponovno izkazala kot uspešno
orodje pri razumevanju etruščanskega napisa iz Perugie, saj prevod dosega izjemne izide
tako pri prepoznanih črkah, kot pri prepoznanih besedah. Vsebina opisuje pokojnikovo
pomembnost, umnost in delo za skupnost, kot so jo občutili svojci.
145
Vinko Vodopivec
PRIMERJAVA RAZUMEVANJ NAPISA
Z LEMNOSA
Ključne besede
Lemnos stela, Etruščani, Veneti, Slovenci, primerjalni jezikoslovje, zgodovinsko jezikoslovje
Key words
Lemnos stelle, Etruscan, Veneti, Slovenes, comparative linguistic, historical linguistic
Abstract
Comparison of reading of inscription from Lemnos
The inscription in the Lemnos language, from the 6th century BC on tablets of stone called
Lemnos Stele, discovered in 1885 in Kaminija is written in letters like Etruscan and older
Phrygian letter signs and is understandable in the Slovenian language.
Comparison of transliterations showed some errors, especially the replacement of
Etruscan P with Venetic L, which much varies understanding of the content of the
inscription. Letter comparison showed the best correlation with the old Phrygian
and the minimum with the Etruscan, reflecting the influence or repopulation of
Phrygian area. Into question puts the existing linguists’ transliteration, since the
Etruscan has the minimum content of vowels, and the significant proportion of the
letters L, which is pronounced in Slovenian also as U.
All present understands corresponding to the request, but by probability exceed Škibin’s
translation and translation of the author, who has upgraded his understanding. The content
is about robbing the peoples, so call for armed resistance against the invaders. However,
Greeks just a few centuries later occupied the island and cut off ancient Slavic living.
Uvod
Lemnijski jezik so v 6. stoletju pred našim štetjem še govorili na otoku Lemnosu.
To v glavnem potrjuje napis na nagrobni Steli, imenovani Lemnos Stela, odkrite leta
1885 pri Kaminiji, pa tudi napisi na lokalni keramiki. Lemnijski jezik je tesno povezan z
Etruščanskim jezikom po črkovnih znakih in po razumevanju. Ko so Atenci zavzeli otok
v drugi polovici 6. stoletja pr. Kr. je Lemnos postal grški. Napis je shranjen v Narodnem
muzeju v Atenah.
Napis je pisan v črkah podobnim etruščanskim in starejšim frigijskim črkovnim
znakom. Napis sestavlja 198 znakov in vsebuje 33-40 besed, ločitev besed je včasih označena
z eno do tremi pikami [1].
146
Napis je na lepo obdelani kamniti plošči, ki ima na čelni strani napis v treh smereh, ki
je pojasnjevalno okrašen z likom vojščaka s sulico. Daljši serpentinasti napis v treh vrstah
pa je tudi na bočni strani plošče.
Prebivalci Lemnosa naj bi bili Etruščani, ki pa so se imenovali Pelazgi ali Tirseni in
verjetno izvirajo iz maloazijskih predslovanskih ljudstev, bodisi Venetov, ki jih opisuje
Homer ali Starofrigijcev, ki so nam zapustili napise razumljive v slovenskem jeziku. Njihova
naselitev je lahko prvobitna ali pa predstavljajo ljudstva z morja, ki so se zaradi izjemno
poslabšanih življenjskih pogojev priselila iz Severne in Srednje Evrope.
Napis je prikazan na sliki 1.
Prečrkovanje
Za primerjavo prečrkovanj imamo 5 različnih obravnav. Nekateri so poskušali napis
tudi razumeti, zato so prečrkovanja delno prilagojena njihovemu razumevanju.
WWikipedija
[1]
HHorak
[3]
AAmbrozic
[4]
ŠŠkibin
[5]
VVodopivec
Črkovni znaki
Različni črkovni znaki napisa, z njihovo najverjetnejšo glasovno vrednostjo, so uvrščeni
tako kot se pojavljajo v napisu.
đ – H, o – O, L – P, n – A, I – I, Đ – E, N – N, ϕ – B, t – U, u – D, ć – M, x – R, V – V,
š – Š, G – G, k – K, t – T, O - O
Večina črk je dobro znana in nesporna, to so H, O, A, I, E, N, M, R, V, G, K in T.
Nekateri znaki so prečrkovani napačno, to je L, ki je P, φ, ki je B in χ, ki je G. Nekaj znakov
pa ima težje določljivo glasovno vrednost, zato se jih je avtor odločil prečrkovati: znak t
kot U, znak u kot D in znak š kot Š, podobno kot nekateri drugi avtorji.
Primerjava prečrkovanj
W
H
A
Š
V
Čelna stran
hulaieš:naφuθ:šiaši maraš:mav sialχveiš:aviš evisθu:šerunaiθ šivai aker:tavaršiu
vanalasial:šerunai:murinail HOCAIEZ NAŠČCh ŽLAŽI MARAŽ MAVUIACChVEIŽ
AVIZEVIUHO ZERONAIH ŽIVAI AKER TAVARŽIČ VAMACAUIAČ
ZERONAI MORIMAIC HOLAIEŚ NAPhOTh ŚIAŚI MARAŚ MAV SIALKhVEIŚ AVIŚ EVISThO
ŚERONAITh SIVAI AKER TAVARiŚIO VANALASIAL ŚERONAI MORINAIL hopaie: z : naphdt ziazi : maraž : mav šiapkveiž : aviž evišto : žeronait živai aker :
tavaržit vamapašiap : žeronai morinaiv HOPAIE Z NABUD ZIAZI MARAZ MAVŠIAPGVEIZ AVIZEVIŠTO
ZERONAIT ZIVAI AKER TAVARZIT VAMAPAZIAP ZERONAIMORINAIV
94
94
94
94
94
147
Slika 1: http://www.carolandray.plus.com/Eteocretan/Lemnian.html [2]
Bočna stran
Whulaieši:φukiasiale:šerunaiθ:evisθu:tuveruna rum:haraliu:šivai:eptešiu:
arai:tiš:φuke šivai:aviš:sialχviš:marašm:aviš:aumai
HHOCAIVŽI POKIASIACE ZEROZAIH EVIŽHO TOVERONA ROM
HARAČIO ČIVAI ECTEŽIO
ARAI TIH POKE ŽIVAI AVIŽ SIACHVIŽ MARALM AVIŽ AOMAI
AHOLAIEŚI PhOKIASIALE ŚEROSAITh EVISThO TOVERONAROM
HARALIO ŚIVAI EPTEŚIO ARAI TIŚ PhOKE ŚIVAI AVIŚ SIALKhVIŚ
MARAŚM AVIŚ AOMAI
Š hopaiezi : fokiašiape žeronait evišto : toverona dom harabio : živai :
ebiežio arai : tis : foke : živai : aviž : šiapgviž : maražm : aviž : aomai
V HOPAIEZI BOKIASIAPE ZERONAIB EVIŠBO TOVERONAROM
HARAPIO ZIVAI ETIEZIO ARAI TIZ BOKE ZIVAI AVIS SIAPGVIS
maraZm avis aomai
105
105
105
105
105
148
Črkovna analiza
Očitna so nekatera različna prečrkovanja, zato je treba z analizo zajetih prečrkovanj
ugotoviti napake in možnost najustreznejšega prečrkovanja. Podatki so razvidni iz tabele 1.
Tabela 1: Prečrkovanje po črkah z njihovimi števili v napisu
A B
J
K
L M N O P
0
0 14 0
2
3 34 0
3
9
7
7
H 37 0 10 5
0 13 0
0
9 33 0
3
2
9
4 16 2 12 2
A 37 0
0
0
0 14 0
0
3 34 0
5
9
7
6 18 4 12 8 19 9
0 14 0
Š 37 2
0
0
2 14 2
1
3 35 0
4
0
8
6 16 8 11 1
6
9
0 15 4 15 199
V 37 5
0
0
1 14 0
2
3 35 0
3
0
8
6 16 8 12 5
3
7
1 15 18 0 199
W 37 3
C Č D E
0
F
G H
I
0
R
S
T U V
Š
Z
Ž
1 12 6 20 9 18 14 0
1
4
Σ
0 199
3 15 6 13 199
0 199
––
––
––
––
Opazne so nekatere napake, ki so najpogostejše pri Horaku.
Dobro se ujemajo črke: A, E, H, I, J, K, M, N, O, R, T in V (J je upoštevan kot I).
Izrazita zamenjava je med L in P, kjer se zamenjujeta venetski L in etruščanski P.
Zamenjujejo se tudi črke C, Č, S, Š, Z in Ž, ki pa imajo podobno izgovorjavo, zato se
ustreznost prečrkovanja pokaže pri razumevanju.
–– Črki B in G sta na spletu označeni s φ in χ, podobna pa sta še dva znaka, ki pa sta
obrnjena pokonci in bi lahko pomenila H, sta pa pisana izrazito pomanjšano in tudi
pomenita črko B.
–– Wikipedija zamenjuje črki O in U, ki sta glasovno blizu in se pravilnost prečrkovanja
ugotavlja z razumevanjem.
–– Črka D se pojavi le pri dveh avtorjih, črka F pa je prečrkovana napačno, saj pomeni
glas za črko B.
Ustrezno prečrkovanje sme imeti manj kot 10 % napak, zato analiziram prečrkovanja
primerjalno s svojim prečrkovanjem, kjer sem upošteval najverjetnejše glasovne vrednost
posameznih črkovnih znakov. Podatki so razvidni iz tabele 2.
Tabela 2: Primerjalne napake prečrkovanja, poševno so označene podobne izgovorjave
A B C Č D E F G H I
W 0
2
0
1
0
0
H 0
5 10 5
0
1
1
0
2
J K L M N O P R S
Š
T U V Z
Ž
Σ
%
0
1
0
0
9
1
1 16 7
0
1 17 2 17 1 18 0 94
47
6
2
0
0
2
1
2
0
3
39
0
6
2
3
2
0 12 13 78
A 0
5
0
0
1
0
0
2
0
1
0
2
9
1
0
0
4
0
3 16 2
1
1 18 0 66
33
Š
0
3
0
0
1
0
2
1
0
0
0
1
0
0
0
0
0
1
4
3
2
1
0 14 15 48
24
V 0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
–– Nobeno primerjalno prečrkovanje ne izpolnjuje postavljene zahteve saj vsa bistveno
prekoračujejo mejno vrednost 10 %.
Kot možne upoštevam le napake primerjalnega prečrkovanja brez črk podobnih
glasovnih vrednosti. Napake so tako bistveno nižje in so prikazane v tabeli 3.
149
Tabele 3: Analiza prečrkovanja podobnih glasov ali črkovnih znakov
Avtor
W
H
A
Š
V
Napake
25
33
29
12
0
brez pod. glasov
25/199 = 12,56
33/199 = 16,58
29/199 = 14,57
12/199 = 6,03
0/199 = 0,00
deleži brez L/P
9/199 = 4,52
25/199 = 12,56
16/199 = 8,04
12/199 = 6,03
0/199 = 0,00
deleži brez B/H
7/199 = 3,52
14/199 = 7,04
11/199 = 5,52
9/199 = 4,52
0/199 = 0,00
–– Deležu napak brez podobnih glasov ustreza le prečrkovanje Škibina, brez zamenjave
L/P, ki spreminja razumevanje še vedno ne ustreza Horak, brez podobnih črkovnih
znakov B/H pa ustrezajo vsa prečrkovanja.
–– Primerjalno prečrkovanje avtorja je najustreznejše, Škibinovo zadovoljuje pogoje,
saj črke podobnih glasov ne spreminjajo pomena besedila, ostala prečrkovanja pa ne
ustrezajo smiselno postavljeni zahtevi.
Rezultati prečrkovanj so prikazani na grafu 1:
Graf 1: Primerjava prečrkovanj
Zanimivo je enakomerno padanje napak in drugačen razpored z izločitvijo preglasov
črk podobne izgovorjave.
Prečrkovanje po avtorjih je primerjalno s slovenščino in etruščanščino prikazano tudi
v grafu 2 in v tabeli 4. Poleg že podanih oznak avtorjev: W, H, A, Š in V se pojavijo še:
S črke slovenskih leposlovnih besedil
[6, 7],
E črke etruščanskih besedil
[8-10].
Tabela 4: Deleži črk v odstotkih v primerjavi s slovenščino in etruščanščino
A
B
C
Č
D
E
F
G H
I
J
K
L
M N O
P
R
S
Š
T
U
V
Z
Ž
W 19
2
0
0
0
7
0
1
2
17
0
2
5
4
4
0
1
6
3
10
5
9
7
0
0
H 19
0
5
3
0
7
0
0
5
17
0
2
1
5
2
8
1
6
1
1
2
2
8
3
7
A 19
0
0
0
0
7
0
0
2
17
0
3
5
4
3
9
2
6
4
10
5
0
7
0
0
Š
19
1
0
0
1
7
1
1
2
18
0
2
0
4
3
8
4
6
1
3
5
0
8
2
8
V 19
3
0
0
1
7
0
1
2
18
0
2
0
4
3
8
4
6
3
2
4
1
8
9
0
S
10
2
2
0
3
11
0
2
1
14
0
4
3
3
6
9
3
5
5
1
4
6
2
2
1
E 14
1
5
0
0
10
0
1
1
11
0
1
8
4
8
0
2
6
5
3
9
8
3
1
0
150
Graf 2: Primerjalno prečrkovanje po črkah in avtorjih s slovenščino in etruščanščino
–– Samoglasniki so dovolj dobro prečrkovani, pri soglasnikih so razvidna prečrkovanja
podobnih glasov C, Č, S, Š, Z in Ž, bistvena razlika pa je med L in P.
–– Etruščanščina nima samoglasnika O, ki ga zamenjuje U, ima pa daleč največ soglasnika
L, ki se v slovenščini predvsem na koncu besed izgovarja kot U in zelo verjetno je tudi
pri etruščini tako, saj ima daleč najnižji delež samoglasnikov.
Primerjavo izvedemo po uteženih deležih tudi med najverjetnejšim prečrkovanjem
avtorja in slovenščino, latinščino, venetščino, frigijščino [11] in etruščanščino po značilnih
črkovnih skupinah samoglasnikih, zvočnikih in soglasnikih.
Primerjava je za vsako skupino izračunana kot razlika do lemnijskega jezika in
pomnožena z njegovo vrednostjo, ki predstavlja utež posamezne skupine [10]. Utežna
primerjava je podana v tabeli 5.
Tabela 5: Utežna primerjava prečrkovanj po značilnih skupinah
Jezik
Samoglasniki: a, e, i, o, u
Razmerje
Zvočniki: m, n, l, r, v
Razmerje
Ostali soglasniki
Razmerje
Vsota razmerij
VEN
51,84
4,14
21,32
14,83
22,11
113,34
132,31
ETR
41,91
509,84
28,39
160,47
29,70
56,94
727,25
FRI
52,50
38,30
19,08
31,31
28,42
21,55
91,16
LEM
51,76
0
20,60
0
27,64
0
0
SLO
46,15
290,37
23,50
59,74
30,35
74,90
425,01
LAT
45,47
325,57
22,98
49,03
30,55
80,43
455,03
–– Lemnijskemu jeziku je po deležih črk naj bližja stara frigijščina, sledijo ji venetščina,
slovenščina in latinščina, daleč najbolj oddaljena pa je etruščanščina.
–– Etruščanščina ima daleč najmanjši delež samoglasnikov, kar postavlja dosedanje
prečrkovanje jezikoslovcev pod vprašaj, saj v slovenščini poznamo izgovorjavo črke
L kot U, kar je pri slovenščini upoštevano, vprašanje pa je ali ni tudi v etruščanščini
151
tako, saj je delež črke L daleč največji, delež črke O pa je celo nič. Etruščanski znak L
za črko L je podoben znaku U za črko U in bi lahko pomenil glas črke O, ki je najbližji
glasu za črko U.
Primerjava razumevanj
Wikipedija ne podaja razumevanj, saj jezikoslovci, kljub resnim primerjavam z
etruščanskim jezikom, niso uspeli podati smiselnega razumevanja napisa. Na spletu je
še nekaj poskusov razumevanja, ki pa ne dosegajo niti najmanjših pogojev za obravnavo.
Imamo torej le štiri primerjalna razumevanja, ki so vsa le na osnovi slovanskih jezikov.
Horak
Deljenje / Division
ŽLAŽI MA RAŽMAVUJAC CHVEIŽ AVI ZEVIU HO ZERO NA IH ŽIVAJI HOCAJ
E Z NAŠCH AKIER TAVARŽIČ VAMJACAUIAČ ZERO NAI MOR IMAJIC
HOCAJ VŽJI POKJA SIJACE ZERO ZA IH EVIJU HO TO VERO NAŽIVAJI AVIJŽ
SIJAC CHVIJŽ MARALM AVIJŽ A O MAJROM HARAČIO ČIVAJ ECTE ŽIJO A RAJI
TICH POKE
Dobesedni češki prevod/ Strain Czech translation
Žíjící mně rozmlouvajíc, chvějíc, abych zjevil, co pozoruji na nich žývich ač je z rodnýh
polí soudrug vynucovač, zirám (na) nějsmrt majic.
Ač všichni, pokud jsou sející, pozorují za nč (a) zjevují, co to vírou nazývají? abyzmeš
sejíc strachy umírali, abyzmež aj o mrtvých bojovnícíh (hlásali) dívej, ještě žíjí, aj (v) ráji,
tíší, pokojní.
Prosti slovenski prevod/ Free Slovene translation
Živeč meni tresoč govoriš, da razkriješ kaj opazim na njih živih, čeprav se z rodnih
polj sodrug uveljavi, zrem na njegovo smrt.
Čeprav si vse sejal, gledal a nič razkril, kar se imenuje vera? Če delaš stráhu umiraš,
mrtvim bojevnikom se čudi, so še vedno živi v nebesih v tišini.
Prosti angleški prevod/ Free English translation
Living shaky talking to me that reveal what I watch on them living, though from
fruitful fields companion enforce, I watch at his death.
Although everything you sow, watching but revealing nothing, what is called religion? If
you do fear dying, to the dead warriors you wonder, they are still alive in heaven in silence.
Prosti slovenski prevod sledi dobesednemu češkemu prevodu, angleški prevod pa
prostemu slovenskemu prevodu. Oba sta podana zaradi lažje primerjave. Podrobna
obrazložitev besed je podana v navedeni literaturi [3].
Ambrozic
Deljenje / Division
HOLAIEŚ NA PHO TH ŚIAŚ I MARAŚ MAV SIAL K H VEIŚ AVIŚ E VIS THO ŚE
RO NAI TH SIVAI AK ER TA VAR I ŚIO VAN AL ASIAL ŚE RO NAI MORI NAI L
HOLAIEŚ I PHO K I ASIAL ŚE RO SAI TH E VIS THO TO VERO NA ROM HARAL
IO ŚIVAI E P TE ŚIO A RAI TIŚ PHO K E ŚIVAI A VIŚ SIAL K H VIŚ MARAŚ M A VIŚ
A OMAI
152
Dobesedni slovenski prevod / Strained Slovene translation
HLOJAJEŠ NA SOPIHÁV Tә JAS’ IN MARAŠ MAV. SIJALE K’ H VEJAM SO VIŠAVE
VSE, TOJ ŠE ROV NAJ TI OBSEVAJO! AK KER TA VAR JE ŠEV AL’ IN NEBESA OBSIJAT’,
ŠE ROV NAJ MORÍ NAJ Lә!
HLOJAJEŠ IN SOPIHÁV K’ TUD’ OBSIJAL ŠE ROV SAJ TI JE VES TO TOJO VERO
NA ROVOM HARALO JO ŽIVLJENJE. JE PO TEJ ŠEV V RAJ TIH’ SOPIHÁV K’ JE
ŽIVLJENJE NA VIŠAVAH SIJALO, K’ H VIŠKU MARAŠ Mә V VI ŠAVE V ZAČARI!
Prosti slovenski prevod / Free Slovene translation
Sopihanje na jasi borovega gozda ti je le malo všeč. Sijale k vejam so višave vse, naj
obsevajo še tvoj grob! A ker ta žar je šel nebesa obsijat, še grob naj mori, naj le!
V borovem gozdu sopihaš ko je obsijan še grob, saj si ves za tvojo vero, grob je zlomil
življenje, si odšel v raj tihi, sopihal si ko je življenje na višavah sijalo, kvišku hočeš se v
višave začaraj.
Prosti angleški prevod / Free English translation
Gasping in anticipation in a glade of a pine forest, you like it little. As the whole sky
shines upon the branches, may it also light up your grave! But if this welding firealsogoes
to radiate heaven, let it also slay your death!
In the pine forest and gasping in anticipation that all of your grave but also light up
this your belief, life with the grave beat it down. Through this belief he went in to the silent
paradise, gasping in anticipation that life shines up above, that upwards to the heavens
you do want in enchantment.
Prosti slovenski prevod je prirejen po dobesednem prevodu, pojasnjenih besedah in
angleškem prevodu. Podrobna obrazložitev besed je podana v navedeni literaturi [4].
Škibin
Deljenje / Division
hopai e z napdt ziazi maraž m av šiap k veiž aviž eviš to žer onai
t živai ak er ta varžit vama pašiap žero nai morina iv
hopai ezi fokia šiape žero nai t eviš to to vero na dom harabio
živai e biežio arai tis foke živai aviž šiap g viž maraž m aviž a o mai
Dobesedni slovenski prevod / Strained Slovene translation
Kopje je za napadat. Zjezi! Maraš me javi! Šepni ko veš, javiš! Živiš tu, žre oni te. Živi!
Jak, ker to vreči. Vam pošepnem, žri onega! Morina Ive.
Kopje jezi. Fokaja šepeta: žre oni te. Živiš tu to vero na dom. Grabil. Živeli! Je bežal.
Oraj ti s Fokajcem! Živi! Javiš! Šepni ko vidiš! Maraš me, javiš. Jaz v mojem ...
Prosti slovenski prevod / Free Slovene translation
Kopje je za napadat. Zjezi se, če me maraš in ko zveš za nevarnost mi javi! Živiš tu a
oni te žre. Živi! Jak si če to kopje vržeš. Vam pošepnem, žri onega! Morina Ivo.
Kopje te zjezi. Fokaja šepeta: žre te oni. Živiš tu za vero na dom. Grabil je, hura je zbežal.
Oraj ti s Fokajcem! Živi, javi, šepni ko vidiš! Če me maraš, mi javi. Jaz v mojem imenu.
Prosti angleški prevod / Free English translation
Spear is for attacking. Enrage you, if you like me and when you know the danger you
153
report! You live here but they are eating you. Live! You are strong if you throw this spear.
I whisper to you, eat they! Morina Ive.
Spear anger you. Fokaja whispers that they‘re eating you. You live here for the faith to
home. He plundered, hurrah he run away. Plough you with Fokajs! Live, report, whispere
when you see! If you like me you report to me. I in my name.
Prosti slovenski in angleški prevod sta oblikovana glede na obrazložitve besed in sta
dodana zaradi lažje primerjave. Podrobna obrazložitev besed je podana v navedeni literaturi [5].
Vodopivec
Deljenje / Division
HOPAI E Z NABUD ZIAZI MARAZ MAV ŠIAP G VEIZ AVI ZE VIŠ TO ZERO NAIT
ZIVAI A KER TAVARZIT VAMA PAZIA P ZERO NAI MORI NAI V HOPA IEZI
HOPA IEZI BO KIA SIAPE ZERO NAI BE VIŠ BO TO VERO NAROM HARA PIO
ZIVAI
E TIE ZIO ARAI TI Z BOKE ZIVAI AVIS SIAP G VIS maraZ mav isao mai
Dobesedni slovenski prevod / Strained Slovene translation
Kopje je za nabost zjezi maraš mav zla ga viš javi če viš to žero nait žival a ker tovariš
vama pazi p žero nai mori naj v kopje jezi.
Kopje jezi bo kaj zajame žero naj bo više bo to veruj narod hara pije žival in tje zlo
hara ti z boka žival javiš zla ga viš maraš mav, jezero moje.
Prosti slovenski prevod / Free Slovene translation
Kopje je za nabost, zjezi se, ne maraš zla in če vidiš tega žrca in ga najdeš živega javi,
in ker vas tovariš pazi, naj kopje v jezi žrca mori.
Kopje naj v jezi zajame žrca to naj bo vzor, saj narod tepe in izžema kot žival in tam
zlo tepe te z boka ta žival, javiš zlo če ga vidiš saj ga ne maraš, oh morje moje.
Prosti angleški prevod / Free English translation
Spear is for spiting, enrage you, because you hate the evil you report if you see this
devouring living and because your fellow watch on you, let the spear in anger murder him.
Spear let in anger cover the devouring, let it be the model, because he beat and extort
people like a beast and there the evil beat you from the side, this animal, you report the
evil if you see him, because you do not like it, oh my sea.
Glosar
Uporabljene kratice
SK Slovensko knjižno [12]
SN Slovensko narečno
Čelo / Front
HOPAI
E
Z
NABUD
ZIAZI
okr
preg
okrajšava
preglas
kopaj, kopje – preg, prem, SN, SK
e, je – okr, SN, SK
z, za – okr, SN, SK
nabud, nabodi – okr, preg, SN, SK
zjazi, zjezi – preg, SN, SK
spear
is
for
spit
enrange
154
MARAZ
MAV
ŠIA
P
G
VEIZ
AVI
ZE
VIŠ
TO
ZERO
NAIT
ZIVAI
A
KER
TAVARZIT
VAMA
PAZIA
P
ZERO
NAI
MORI
NAI
V
HOPA
IEZI
Stran / Side
HOPA
IEZI
BO
KIA
SIAPE
ZERO
NAI
BE
VIŠ
BO
TO
VERO
NAROM
HARA
PIO
maraš, hočeš – preg, SN, SK
mau, malo – okr, preg, SN, SL
zia, vidi – preg, SN, SK
pa – okr, SK
ga – okr, SK
veiš, veš – preg, SN, SK
avi, javi – okr, SN, SK
če – preg, SK
viš, vidiš – okr, SN, SK
to – SK
žero, žrca – preg, SN, SK
najt, najdi – okr, preg, SN, SK
živaj, žival – preg, okr, SN, SK
a – SK
ker – SK
tavariš, tovariš – preg, SN, SK
vama – SK
pazi – SK
pa – okr, SK
žero, žrca – preg, SN, SK
naj – SK
mori – SK
nai – SK
v – SK
kopa, kopje – okr, preg, SN, SK
jezi – SK
want
little
see
but
it
you know
report
if
you see
this
devouring
find
beast
but
while
fellow
to you
watch
but
dovouring
let
murder
let
in
spear
anger
kopaj, kopje – preg, okr, prem, SN, SK
jezi – SK bo – SK
kua, kaj – prem, preg, SN, SK
šiape, zajame – sin
žero, žrca – preg, SN, SK
nai – SK
be, bo – preg, SN, SK
viš, više, višje – okr, SN, SK
bo – SK
to – SK
vero, veruj – okr, SN, SK
narod, narodom – preg, okr, SN, SK
hara, gara, tepe – SN, SK
pio, pije – okr, preg, SN, SK
spear
anger
will be
what, that
catch
dovouring
let
will be
higher
will be
this
believe
people
beat
drink
155
ZIVAI
E
TIE
ZIO
ARAI
TI
Z
BOKE
ZIVAI
AVIS
SIA
P
G
VIS
MARAZ
MAV
isao
mai
žival – preg, SK
e, in – oke, preg, SN, SK
tle, tu – preg, SN, SK
zlo – preg, SK
hara, gara, tepe – SN, SK
ti – SK
z – SK
boke, boka – SN, SK
žival – preg, SK
aviš, javiš – okr, preg, SN, SK
zia, vidi – preg, SN, SK
pa – okr, SK
g, ga – okr, SN, SK
viš, vidiš – okr, SN, SK
maraš, hočeš – preg, SN, SK
mau, malo – okr, preg, SN, SL
isaro, jezero, morje – okr, SN, SK
maj, moj – preg, SN, SK
beast
is
here
evil
beat
you
with, from
side
beast
report
see
but
him
see
want
little
lake, sea
my
Podrobna primerjava prevodov
Podrobna primerjava prevodov je obravnavana po dosedanji metodologiji [8, 10]:
Delovni hipotezi
–– Delež prepoznanih črk v posameznem prevodu mora biti najmanj 25%, in to brez
imen in neprevedenih besed, če želimo doseči še sprejemljivo raven razumevanja
obravnavanega besedila.
–– Delež prepoznanih besed v posameznem prevodu mora biti najmanj 30% in to brez
imen in neprevedenih besed, če želimo doseči še sprejemljivo raven razumevanja
obravnavnega besedila.
–– Napačno prečrkovane črke so označene poševno in pri prepoznanih črkah niso
upoštevane. Prepoznane so besede, ki imajo vsaj polovico prepoznanih črk.
Horak
Čelo / Front
ŽIAŽI MA RAŽMAVUI ACCHVEIŽ AVI ZEVIU HO ZERO NA IH
ŽIVAI HOCAI E Z NAŠCH AKER TAVARŽIČ VAMACAUIAČ
ZERO NAI MOR IMAIC
9422
Žíjící mně rozmlouvajíc, chvějíc, abych zjevil, co pozoruji
na nich žývich ač je z rodnýh polí soudrug vynucovač,
zirám něj smrt majic.
4312
156
Stran / Side
HOCAI VŽI POKIA SIACE ZERO ZA IH EVIU HO TO VERO
NAŽIVAI AVIJŽ SIJAC CHVIJŽ MARALM AVIŽ A O MAROM
HARAČIO ČIVAI ECTE ŽIO A RAI TICH POKE
10528
Ač všichni, pokud sející, pozorují za nč zjevují, co to vírou nazývají?
abyzmeš sejíc strachy umírali, abyzmež aj o mrtvých bojovnícíh
dívej, ještě žíjí, aj ráji, tíší, pokojní.
5414
Ambrozic
Čelo / Front
HOLAIEŚ NA PHO TH ŚIAŚ I MARAŚ MAV SIAL K H
VEIŚ AVIŚ E VIS THO ŚE RO NAI TH SIVAI AK ER TA
VAR I ŚIO VAN AL ASIAL ŚE RO NAI MORI NAI L
9636
Hlojaješ na sopiháv tә jas’ in maraš mav. Sijale h vejam višave je vse,
toj še rov naj ti obsevajo! Ak ker ta var je šev al’ obsijat’,
še rov naj morí naj lә!
7329
Stran / Side
HOLAIEŚ I PHO K I ASIAL ŚE RO SAI TH E VIS THO TO VERO
NA ROM HARAL IO ŚIVAI E P TE ŚIO A RAI TIŚ PHO K E
ŚIVAI A VIŚ SIAL K H VIŚ MARAŚ M A VIŚ A OMAI
105
43
Hlojaješ in sopiháv k je obsijal še rov saj ti je ves to tojo vero
na rovom hara lo jo življenje. Je po tej šev v raj tih sopiháv
k je življenje na višavah sijalo, k h višku maraš mә a višave v začari!74
28
Škibin
Čelo / Front
hopai e z napdt ziazi maraž m av šiap k veiž aviž
eviš to žer onai t živai ak er ta varžit vama
pašiap žer onai morina iv
Kopje je za napadat. Zjezi! Maraš me javi! Šepni ko veš, javiš!
Živiš tu, žre oni te. Živi! Jak, ker to vreči. Vam pošepnem,
žri onega! Morina Ive.
Stran / Side
hopai ezi fokia šiape žer onai t eviš to to vero
na dom harabio živai e biežio arai ti s foke živai
aviž šiap g viž maraž m aviž a o mai
Kopje jezi. Fokaja šepeta: žre oni te. Živiš tu to vero na dom.
Grabil. Živeli! Je bežal. Oraj ti s Fokajcem! Živi! Javiš! Šepni ko
vidiš! Maraš me, javiš. Jaz v mojem ...
9428
65
24
10533
72
23
157
Vodopivec
Čelo / Front
HOPA IE Z NABUD ZIAZI MARAZ MAV ŠIA P G VEIZ
AVI ZE VIŠ TO ZERO NAIT ZIVA I A KER TAVARZIT
VAMA PAZIA P ZERO NAI MORI NAI V HOPA IEZI
Kopje je za nabost zjezi maraš mav zia p ga viš javi če viš
to žero nait živa je a ker tovariš vama pazi p žero nai
mori naj v kopja jezi.
Stran / Side
HOPA IEZI BO KIA SIAPE ZERO NAI BE VIŠBO TOVERO
NAROM HARA PIO ZIVAI E TIE ZIO ARAI TI Z BOKE
ZIVAI AVIS SIA P GVIS maraZ mav isao mai
Kopje jezi bo kaj zajame žero naj bo više bo to veruj narod
hara pije žival in tje zlo hara ti z boka žival javiš zia p ga viš
maraš mav, jezero moje.
94
32
9332
105
3,3
9232
Izidi podrobne primerjave prevodov so podani s števili in deleži
prepoznanih črk in besed v tabeli 6 in grafu 3.
Tabela 6: Izidi podrobne primerjave po avtorjih
Avtor
Horak
Ambrozic
Škibin
Vodopivec
prepoznane črke
43 + 54 = 97/199 = 48,74 %
73 + 74 = 147/199 = 73,87 %
65 + 72 = 137/199 = 68,84 %
93 + 92 = 185/199 = 92,96 %
prepoznane besede
12 + 14 = 26/(22 + 28) = 52,00 %
29 + 28 = 57/(36 + 43) = 72,15 %
24 + 23 = 47/(28 + 33) = 77,05 %
32 + 32 = 64/(32 + 33) = 98,46 %
Graf 3: Deleži prepoznanih črk in besed po avtorjih v odstotkih
–– Vsa razumevanja bistveno prekoračujejo postavljeni zahtevi in potrjujejo možnost
razumevanja v slovanskih jezikih.
158
–– Horak ima najslabše izide, ki pa še vedno močno presegajo mejne vrednosti, ki so za
črke 25 % in za besede 30%.
–– Ambrozic in Škibin imata podobna izida s tem, da Škibin po nepotrebnem uporablja
imena, ki mu bistveno poslabšajo izide.
–– Vodopivec je združil dosedanje znanje in predvsem na osnovi Škibinovega prevoda
močno izboljšal izide, ki več kot trikrat prekoračujejo postavljene zahteve.
Ocena prevodov
Horak
Prevod predpostavlja nagrobno vsebino in opozarja na možnost razumevanja v
slovanskih jezikih, vendar je češčina mlajši jezik in ni najbolj primerna za razumevanje
predantičnih predslovanskih napisov.
Ambrozic
Prevod predpostavlja nagrobno vsebino in je zaradi uporabe slovenščine in njenih
narečij bistveno bolj verjeten, zaradi napačnega prečrkovanja črke P kot L pa je vsebina
precej drugačna in manj verjetna.
Škibin
Prevod se naslanja na zgodovinske podatke o zavzetju otoka in o predhodnih priseljencih,
zato uporablja ime naroda, ki je vprašljivo že zaradi verjetno napačnega prečrkovanja črke
F, ki je predslovanski predantični narodi niso imeli [13]. Uporabi še osebno in družinsko
ime, kar ne izhaja nujno niti iz besedila, niti iz vsebine napisa. Podana vsebina pa je zelo
verjetna in se dobro sklada tudi z avtorjevim prevodom.
Vodopivec
Prevod upošteva dosedanje prečrkovanje in na osnovi najverjetnejšega prečrkovanja
podaja smiseln prevod, ki govori o tujih napadih, ki so bili očitno nevarni in so plenili
ljudstvo. Zato poziva na oborožen odpor, kar je skladno z zgodovinskimi podatki, saj so
le nekaj stoletij kasneje Grki zasedli otok in so prekinili slovanski živelj.
Zaljuček
Primerjava prečrkovanj je pokazala nekatere napake, zlasti zamenjavo etruščanskega
P z venetskim L, kar precej spreminja razumevanje vsebine napisa. Črkovna primerjava
je pokazala najboljše ujemanje s staro frigijščino in najmanjše z etruščanščino, kar je
presenetljivo in kaže na doselitev iz frigijskega območja. Pod vprašaj pa postavlja dosedanje
prečrkovanje jezikoslovcev, saj ima etruščanščina najmanjšo vsebnost samoglasnikov, zato
pa velik delež črke L, ki se v slovenščini izgovarja tudi kot U.
Vsa obravnavana razumevanja ustrezajo postavljeni zahtevi, po verjetnosti pa izstopa
prevod Škibina in prevod avtorja, ki je nadgradil njegovo razumevanje. Vsebina govori o
roparskih napadih, ki izžemajo ljudstvo, zato poziva na oborožen odpor proti zavojevalcem.
Kljub temu so Grki le nekaj stoletij kasneje zasedli otok in prekinili praslovanski živelj.
Slovenščina se je ponovno izkazala kot odlično orodje tudi za razumevanje napisa z Lemnosa.
159
Literatura
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
Splet, http://en.wikipedia.org/wiki/Lemnian_language
Splet, http://www.carolandray.plus.com/Eteocretan/Lemnian.html
A. Horak, 29 Stéla z Lémnu, O Slovanech úplne jinak, co nebylo o Slovanech dosud zmámo,
Lipa, Vizovice 1991, 110-125.
A. Ambrozic, The Warrior stele from Lemnos, Vojščakova stela z Lemnosa, Zbornik tretje mednarodne konference Staroselci v Evropi, Jutro, Ljubljana 2005, 107-120.
M. Škibin, Kamnita plošča z Lemnosa, Etruščani so bili Slovani, M. Škibin, Pancopy, Nova Gorica
2005, 7-20.
P. Jakopin, Zgornja meja entropije pri leposlovnih besedilih v Slovenskem jeziku, Doktorska disertacija,
Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana, 1999, http://www.ff.uni-lj.si/hp/pj/disertacija/statopis.html
V. Vodopivec, Statistična primerjava črk in besed, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze,
Jutro, Ljubljana 2010, 16-30.
V. Vodopivec, Primerjava branj Pyrgijskih zlatih ploščic, Zbornik posveta Praprebivalstvo na tleh
srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2003, 51-64.
A. Perdih, G. Tomezzoli, V. Vodopivec, Comparison of contemporary and ancient languages.
Zbornik šeste mednarodne konference Izvor Evropejcev (Proceedings of the Sixth International
Topical Conference, Origin of Europeans), Jutro, Ljubljana 2008, 40-87, http://www.korenine.
si/zborniki/zbornik08/comparison_languages.pdf
V. Vodopivec, Jezikovne primerjave črk, dvojčkov in trojčkov, Razbiranje ilirskih jezikov, Jutro,
Ljubljana 2011, 94-113.
V. Vodopivec, Zbir starofrigijskih napisov, delitev, prevodin besednjak, Jezikovni temelji starejša
slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 288-312.
SAZU, Slovar slovenskega knjižnega jezika, DZS, Ljubljana 1994.
M. L. Greenberg, Zgodovinsko glasoslovje slovenskega jezika, Aristej, Maribor 2002, 63. (M. L.
Greenberg, A Historical Phonology of the Slavic Languages, Universitätverlag C. Winter, Heidelberg
2000).
Povzetek
Napis v Lemnijskem jeziku iz 6. stoletja pr. Kr. na kamniti plošči imenovani Lemnos
Stela, odkrite leta 1885 pri Kaminiji, je pisan v črkah podobnim etruščanskim in starejšim
frigijskim črkovnim znakom in je razumljiv v slovenskem jeziku.
Primerjava prečrkovanj je pokazala nekatere napake, zlasti zamenjavo etruščanskega
P z venetskim L, kar precej spreminja razumevanje vsebine napisa. Črkovna primerjava je
pokazala najboljše ujemanje s staro frigijščino in najmanjše z etruščanščino, kar kaže na
doselitev ali vpliv iz frigijskega območja. Pod vprašaj pa postavlja dosedanje prečrkovanje
jezikoslovcev, saj ima etruščanščina najmanjšo vsebnost samoglasnikov, zato pa velik delež
črke L, ki se v slovenščini izgovarja tudi kot U.
Vsa obravnavana razumevanja ustrezajo postavljeni zahtevi, po verjetnosti pa izstopa
prevod Škibina in prevod avtorja, ki je nadgradil njegovo razumevanje. Vsebina govori o
roparskih napadih, ki izžemajo ljudstvo, zato poziva na oborožen odpor proti zavojevalcem.
Kljub temu so Grki le nekaj stoletij kasneje zasedli otok in prekinili praslovanski živelj.
160
161
Eric Tomas de Saint-Maur
Helmut Schröcke – Sclavi, VenetI,
VinedI, VandalI
Abstract
Helmut Schröcke – Sclavi, Venets, Vineds, Vandals
When preparing the new editions of both historical works of the deceased researcher of
Slovenian heritage, the upright Franc Jeza »The Scandinavian origin of the Slovenes« and
the »Key issues on early Carantanian – Slovenian history”, enriched with comments and
recent findings, I searched further and impartial sources, which could confirm or refute
his statements. I was really surprised by the multitude of sources, confirming the findings
of Franc Jeza, which he probably did not know or have could not know, otherwise they
would appear with the other sources. I have found that the old writers fairly well knew the
Vandals, Vinedes, Venedi, Vinilli, etc. and all many territorial tribes, all under their own
names. Research of prof. dr. Helmut Schröcke goes far back in time to a span of several
thousand years BC and includes modern archeological research methods and the similarity
of the works, ornaments, etc., to which Helmut Schröcke assessed much space in his books.
By the name Sklavi, Sklaveni in the past, scholars used to designate the Eastern Germanic
tribes, who have not yet been christianized, therefore, they were still pagans, unlike those
Germans, who have already accepted Christian faith. Even the writers of past centuries
were well aware of this fact, as notes Helmut Schröcke, who has gathered, according to the
legendary German diligence, many proofs that confirm this. He was aware of the fact, that
many of literature, which is now considered as mainstream source, was adapted by old
scholars, either from comfort or negligence, in their own way. Particular attention is devoted
to researchers who have tackled the old sources by new research and whilst doing so, they
discovered a lot of differences between the original content and what is now referred in the
literature, which has devastating consequences for the interpretation of history.
Uvod
Ob pripravi novih, s komentarji in novejšimi spoznanji razširjenimi izdajami obeh
zgodovinskih del pokojnega raziskovalca slovenske preteklosti, vrlega Franca Jeze:
»Skandinavski izvor Slovencev« [1] in »O ključnih vprašanjih rane karantansko - slovenske
zgodovine« [2], sem iskal dodatne in nepristranske vire, ki bi potrdili ali ovrgli njegove
ugotovitve. Presenetila me je množica virov, ki potrjujejo izsledke Franca Jeze, in ki jih
slednji najbrž ni poznal, sicer bi jih bil navedel med viri. Ugotovil sem, da so stari pisci
dokaj dobro poznali Vandale, Vinede, Venede, Vinile itd. ter vsa njihova številna področna
plemena, vsa pod svojimi imeni, kakor npr. danes poznamo Dolenjce, Gorenjce, Korošce,
Kranjce, Notranjce, Štajerce itd., a hkrati vemo, da so vsi Slovenci. Nedavno tega smo šteli
162
k nam tudi današnje Kajkavce, Čakavce, Slavonce in Dalmatince, ki so jih bili kot Slovince
pohrvatili in jih Hrvati sedaj štejejo za svoje. Celo tako daleč so šli v svojih lažeh, da trdijo,
da so se Hrvati nekoč imenovali Slovinci.
Raziskave prof. dr. Helmuta Schröcka [3-4] segajo precej daleč v preteklost, v obdobje več
tisoč let pr. Maziljenim, vključujejo novejše starinoslovske raziskave načina in podobnosti
gradenj, okraskov itd., katerim je prof. dr. Helmut Schröcke odmeril precej prostora v svoji
knjigi. Mene so bolj zanimali pisni viri, izročila, ki se nanašajo na naše prednike. In tukaj
smo našli presenetljivo mnogo gradiva.
Z imenom Sklaveni, Sklavi - lat. Sclaveni, Sclavi, so v preteklosti učenjaki označevali
vzhodno germanska plemena, ki se še niso bila pokristjanila, torej so bila še poganska, za
razliko od onih Germanov, ki so že bili sprejeli maziljansko vero. Z Germanijo in Germani
so se označevale grmovite pokrajine, odtod ime Germani, ljudstva pa so bila pretežno praslovenska [5]. Tega so se dobro zavedali celo še pisci v preteklih stoletjih, kakor ugotavlja
prof. dr. Helmut Schröcke, ki je zbral, s pregovorno nemško marljivostjo, številne vire, ki to
potrjujejo. Bil je pozoren tudi na danes ustaljene vire, katere pa so stari učenjaki iz udobja
ali nemarnosti priredili po svoje. Posebno pozornost je posvetil raziskovalcem, ki so se lotili
stare vire na novo raziskati in so pri tem marsikje ugotovili razlike med prvotno vsebino in
tem, kar se danes navaja v literaturi, kar pa ima usodne posledice za tolmačenje zgodovine.
Iz paberkov iz obeh knjig prof. dr. Helmuta Schröcka, me je kot Slovenca, zanimala
predvsem resnica o naši preteklosti in o naših prednikih. Dodal sem še nekaj drugih
zanimivih virov, lastne ugotovitve in zaključke ter vse povezal v pričujoče poročilo.
Napake in zmote
Pri prepisovanjih, tolmačenjih, prevodih in ponatisih starih virov so se pojavile mnoge
napake, zmote ali celo ponaredki, kar je posledica neznanja ali malomarnosti, nemalokrat pa
gre za zavestno prikrojevanje napisane vsebine iz različnih nacionalističnih, zavojevalskih,
potujčevalskih, imperialističnih in drugih razlogov.
Kakor je zaključil svoja raziskovanja H. Schröcke »... Obstaja dvoje področij nemške
zgodovine, katerih opis se pri bližjem opazovanju pokaže kot resno vprašljiv... Splošno
šolsko mnenje je, da je pokristjanjenje prebivalstva vzhodno in jugovzhodno od državnih
meja (Nemčije) zadelo predvsem »Slovane« in da gre pri teh Slovanih za satemsko jezikovno
skupino, ki je tuja nemškemu narodu in ki je privandrala v ta področja iz Vzhoda, potem
ko so jih bili Germani izpraznili proti koncu obdobja preseljevanja narodov. Povrh vsega
naj bi ti »Vzhodni Germani« nikoli ne bili imeli svojega deleža v nemškem ljudskem telesu.
Poseljevanje vzhodnih področij, ki je bilo sledilo, naj bi bilo te »Slovane« ali pregnalo
ali podjarmilo in potem vsrkalo, zaradi česar naj bi bilo nemško prebivalstvo Srednje in
Vzhodne Nemčije posledica mešanja s »Slovani« ... [3,4].
H. G. Wells [6], je strnil svoje ugotovitve v izjavo, da je pouk zgodovine v nemških
šolah eno ogromno ponarejanje preteklosti. Kaj bi bil vrli H. G. Wells šele napisal, ako bi
bil poznal pouk zgodovine v slovenskih šolah?
Da je morala biti zgodovina popolnoma drugačna, kakor stoji zapisano v današnjih učnih
in šolskih knjigah, kažejo pravzaprav že naslednje najdbe, izpuljene iz šopa mnogih. Škof
163
Adalbert ob Pragi († 977) je bil zase povedal »Sclavus eram«. Na nagrobnem spomeniku
prvega kralja Boleslava I. (*992 † 1025), ... katerega so mu bili postavili v plzenski stolni
cerkvi, je pisalo »regnum Sclavorum, Gothorum sive Polonorum« (pri prenovi so ga
odstranili). Prvi zgodovinopisec v Meškovi državi ... (kasneje Polska), Vincenc Kadlubek
(Gottlobonus), (*1160 † 1223) je bil napisal »stari Polaki so potomci Gotov in Vandalov«.
Ena srednjeveška latinska listina izkazuje Rostock kot »urbs Vandalica Anseatica et
megapolitana«. Veliki volilni knez (1640 – 1688) se je bil sam označeval kot »Volilni
knez Brandenburga, Pomorjanskega, Vojd Kašubov in Vandalov«, Gustav Adolf (*švedski
kralj) je nosil naslov »rex Suecorum, Gothorum et Vandalorum«, in švedski kralji se
še danes nazivajo kot »kralji Švedov, Gotov in Vandalov«... [3,4].
Še Frederik Veliki, Pruski, je bil pisal v svojem delu Denkwürdigkeiten zur Geschichte
des Hauses Brandenburg [7]: »Vsako področje ima svojega lastnega boga. Vandali imajo
enega, ki se imenuje Triglav. Njegovo upodobitev najdemo na Harlungerbergu pri Brenaborju
(nem. Brandenburg). Imel je tri glave.« In letopisci so do takrat za prostor vzhodno in
jugovzhodno od nemških državnih meja uporabljali pojmovno istovetnost Sclavi =
poganski Vzhodni Germani in posebej Sclavi = Vandali ter Vandali = Vendi in deloma
tudi Sclavi = Slavi ...
Za časa Herderja, s katerim je nastopilo preimenovanje, so bila zgodovinska dejstva
očitno še obče znana. Tako se je združenje študentov na univerzi v Jeni, ki so bili rojaki,
doma iz Meklenja (*nem. Mecklenburg) imenovalo ‚Rojaki iz Vandalije‘ ali ‚Vandalski
rojaki‘. Iz meklenjskega grba so nosili barvi rdeče in zlato (*to sta prastari vandalski
barvi, ki po vsej verjetnosti izvirata še iz davnih časov) ... in šele od leta 1816 dalje črnordeče-zlato [8]. Te barve so barve zadnje vikingsko-vandalske knežje rodbine Vzhodnih
Germanov, združene s cesarskimi barvami Svetega cesarstva nemške narodnosti, pri
čemer je vandalsko-vzhodnogermanski del teh barv najbrž mnogo starejši kot drugi del.
Poimenovanje Slovani
Prof. Steller († 1972) [9-12], ki je bil odkril napačne prevode, si je kot zgodovinar in
raziskovalec narodnega blaga in jezika na univerzi v Wroclavu, na samem torišču pridobil
posebna znanja ... Odločilno je, da je Steller dokazal istovetnost Sclavi = Slavi = Vandali
= Ven(e)di = Vin(i)di, čeprav mu prvotno istovetnost Sclavi = Slavi ni bila znana. Med
tem so postali znani letopisci, katerih Steller ni bil poznal, kot npr. Albertus Krantzius ali
Valvasor, ki v celoti potrjujejo Stellerjev dokaz istovetnosti.
Stellerjevo spoznanje je bilo [12:25]: »Od takrat brez pomislekov – in sicer vse do danes
– uporabljajo besedo »Sclavi«, z neopravičenim izpuščanjem c-ja in s tem prenarejajo v
naš čas podedovana besedila. Nekritično se v srednjeveških listinah tolmači ta samovoljno
popačena beseda kot »Slovani« v pomenu rabe te besede v 19. stoletju, in beseda »Veneti« je
v srednjeveških, nemško zapisanih besedilih izenačena z istim pomenom.«
Seveda je Steller naletel na kritiko, kateri je odgovoril takole: »Naj pripomnim, da si
izraza »Slavomanija« nisem izmislil jaz, ampak so ga uporabljali priznani nemški učenjaki v
1. polovici 19. stoletja, ki so napadli novo smer znanosti, ki sta jo uvajala Bandtke in Šafařik
... Predvsem gre tu za zlitje srednje latinskih besed ‚Sclavi, Sclaveni‘ s Slovani, ki – to
164
ponovno poudarjam – nimajo med seboj ničesar skupnega, ampak so jih bili šele kasneje
z namernim delovanjem na navaden ljudsko-pomenosloven način prikrivili (*in zakrivili)
oni ‚Slavomani‘. O njih sodi eden od najuglednejših članov (*nemške) Akademije v svojem
času leta 1844: ‚Nezgodovinske in za nas Nemce žaljive prazne muhe Slavomanov je treba
poriniti nazaj za zaslužene zapornice‘ ...
W. Steller [12:167], piše: »Kar se tiče stvarnih dejstev v ljudski umetnosti, pripeljejo
raziskave, ki upoštevajo vsako dejansko področje, do ugotovitve, da na »Venedskem« ni moč
najti nobene poteze, za katero bi mogli trditi, da je značilno slovanska«.
V Rusiji so pojasnili nastanek Praslovanov iz Bastarnov in Vandalov. S tem so panslavizmu
izmaknili tla izpod nog in ustvarili osnovo za razumevanje med narodi [13-14]. Še prej je
moral, seveda, pasti nacizem ali točneje nacionalsocializem!
To prikazovanje vsebuje glede »Slovanov« odločilno napako, ki je v novejšem času
imela usodne politične posledice. Vzrok leži v napaki, do danes nepojasnjeni, ki se je
bila prikradla najprej sicer zelo zaslužnemu Herderju (*1744 † 1803), zatem Bandtkeju,
Schlözerju († 1808) in drugim in izvira iz Herderjeve knjige Slovanska ljudstva, 1791 [15],
v kateri Herder ni navajal starih letopisov. Knjiga je postala izhodišče za panslovanstvo,
ki je zadobil v carski Rusiji in kasneje v SSSR nadvse tragične posledice (* za Slovence v
kraljevini SHS in kasneje v Jugoslaviji).
Razlog za ta zmotni razvoj moremo razložiti z jezikovno nemarnostjo prepisovalcev
starih latinskih letopisov – predvsem izginulega izvirnega spisa Helmolda iz Bosaua. V
prepisih v latinskem jeziku je iz prvotno uporabljene besede »Sclavi« ali tudi »Slaveni«, ki
je označevala poganske Vzhodne Germane, nastala beseda »Slavi«, katero so, kot takšno,
uporabljali kasnejši letopisci. Pri tem so se bili očitno še zavedali prvotnega pomena, čeprav
so bili, kot je lastno nemški govorici, sčasoma izpustili črko in glas 'c' v »Sclavi«.
Šele Herder [15] je izenačil »Sclavi« s »Slovani« in s tem je od približno leta 1800 napačen
prevod besede »Sclavi«, »Sclaveni« v današnjem razumevanju »Slovani« postal obče blago.
Pri tem poudarjajo vedno znova celo resni predstavniki slavistike iz slovanskih dežel, da
je izvor besede »Slovani« in izvor slovanskih ljudstev popolnoma nejasen...
Pomena napačnega prevoda Sclavi = Slovani nikakor ne smemo podcenjevati, saj gre
za znana ljudstva t.j. Slovence, Slovake, Sorbe, Kašube ... in ne kar povprek za vsa slovanska
ljudstva, zato so prevodi starejših poimenovanj kot Slovani zgodovinske potvorbe.
Herder je gledal na vsako ljudstvo kot na od Boga ustvarjeno bitje, ki mora izpolniti
v skladu s stvarstvenim načrtom svojo nenadomestljivo nalogo. Ljudstvo je imel za živo
ogledalo, katero vsako pod različnim »lomnim kotom« odslikava vse človeštvo. V poglavja o
Slavih, katerega je bil Herder napisal leta 1791, v svojem glavnem delu »Misli k modroslovju
človeške zgodovine“, in ki je postal eden od buditeljev zavesti in občutka pripadnosti med
Slavi, je bil napisal:
»... Bili so dobrodelni do razsipnosti, hkrati gostoljubni, ljubitelji svobodnega življenja v
deželi, hkrati pokorni in ubogljivi, sovražniki ropa in plenjenja. A vse to jim ni nič pomagalo
proti zatiranju. Ja, še prispevalo je k slednjemu. Čeprav se niso bili nikoli potegovali za
prevlado na svetu, med seboj niso imeli z bojaželjnostjo zasvojenih knezov, so se raje vdali
v davčne obveznosti, samo da so mogli v miru živeti v svoji deželi. In tako je prišlo, da se je
165
več narodov, najbolj pa pripadniki nemškega rodu, hudo pregrešilo nad njimi. Že za časa
Karla Velikega so se začele zatiralne vojne, ki so imele za cilj očitne trgovinske koristi, čeprav
so se pri tem sklicevali na maziljansko vero. .... Kar so bili začeli Franki, so dokončali Sasi;
Slave so v celih pokrajinah iztrebili ali potlačanili, njihove posesti pa so razdelili med škofe in
plemenitaše. ... Nesrečno je slavsko ljudstvo, da ga je njegova lega med ljudstvi sveta stavila
po eni strani tako blizu Nemcev in na drugi strani razgalila njegov hrbet za vse napade
vzhodnjaških Tatarov, pod katerimi, še posebno pod Mongoli, je težko trpelo in moralo mnogo
prenesti. Kolo spreminjajočega se časa se nezadržno obrača in ker so ti narodi naseljeni po
večinoma najlepšem predelu Evrope, bo prišel čas, ko ga bodo v celoti obdelali in začeli na
njem s trgovanjem, česar si tudi drugače ni mogoče predstavljati, kakor da bosta morali in
tudi bosta zakonodaja in politika v Evropi, namesto napadalnega duha, vedno bolj podpirali
tiho marljivost in miren medsebojen odnos med ljudstvi in tedaj boste vi, tako globoko
padla, nekoč marljiva in srečna ljudstva, končno doživela prebujenje iz vašega dolgotrajnega
otrplega sna, osvobojeni svojih suženjskih verig, da boste izkoriščali vaše lepe pokrajine od
Jadranskega morja do Karpatskih gora, od Dona do Moldavije, kot svojo last ter boste na
njih smeli znova slaviti vaša praznovanja mirne marljivosti in trgovine.
Herder je bil videl v Slavih mlade nosilce bodoče svetovne omike, ki naj bi se uresničila
nekega dne kot ideal najvišje človeške ljubezni. Da bi se prav pripravili na to prihajajoče
poslanstvo, je potreben prost razvoj duševnih moči, ki se razkrije v jeziku, v bistvu človeške
duše. »Človek je svobodno misleče, dejavno bitje, čigar moči naraščujoče delujejo; zato naj
bi bil bitje, ki ga ustvarja jezik. Če se naj bi torej prebudile in razvile moči mladih slavskih
ljudstev, bi morali posledično negovati svoj jezik, ga obdržati in izpopolnjevati dalje.«
Herderjeve misli so naletele v globljih plasteh zavesti predstavnikov slavskih
razumnikov na izreden odmev, predvsem v času »narodnega prebujenja”, ponovnega rojstva
srednjeevropskih ljudstev v prvi polovici 19. stol. V imenu mnogih glasov naj povzamemo
iz članka neimenovanega Hrvata, ki je bil leta 1837 objavljen v časopisu Danica ilirska.
Tam piše: »Posadimo v naši mladini živo in vročo ljubezen do materinega jezika v nežna
srca. ... Naj naša mladina sprejme v svojo dušo zlate Herderjeve besede. ... Ali poseduje eno
ljudstvo kar koli bolj vrednega ljubezni kakor govorico svojih očetov? V njej živi vse njegovo
bogastvo misli, izročilo, zgodovina, vera in osnove življenja, vse njegovo srce in duša! Vzeti
takšnemu ljudstvu njegov jezik ali ga ponižati, pomeni vzeti mu njegovo edino neumrljivo
last, ki se podeduje od staršev na otroke. Kdor hoče izpodriniti moj jezik, ta me hoče oropati
tudi za moj um in način življenja, za čast in pravice mojega ljudstva. ... Nobene večje škode
ni mogoče prizadeti enemu narodu, kot da se mu oropa njegov narodni značaj, njegove
lastnosti duha in njegov jezik.«
Različna poimenovanja
Staroslovensko ljudstvo, ki je govorilo s področnimi in pokrajinskimi razlikami sicer
enak jezik, so imenovali z različnimi imeni: Vandali, Vinedi, Veneti, Sclavi, Sclaveni ali
enostavno po pokrajinah, rekah itd., kjer so bili živeli.
Poseben pomen pripade že omenjenemu letopisu Helmolda von Boswau-ja († 1170) v
znanstveno verodostojni izdaji Monumenta Germanica Historica [16] (v nad. M.G.H.)
166
iz leta 1937. Naslov je »Helmoldi Presbyteri Bozoviensis cronika Slavorum«. Pri
novi izdaji leta 1910 je, po primerjavi vseh prepisov – izvirnik je bil izginil, urednik
Schmeidler napisal, da je bil črko ‚c‘ v besedi Sclavi kot »preveč motečo izpustil«. Tako
piše sedaj Slavi namesto Sclavi ne samo v naslovu, ampak tudi v vsem besedilu, čeprav je
v prepisih iz srednjega veka uporaba besed Sclavi in Slavi istopomenska in je bila povrh
vsega prepisovalcem znana istovetnost Sclavi = Vandali.
V Jöcherjevem Gelehrtenlexikonu [17] iz leta 1750, piše pod pojmom ‚Helmold von
Boswau‘, da je bil slednji napisal »Chronikon Sclavorum et Venedorum«. V spisku
naslovov knjig letopisa vladarske hiše Brandenburg po W. Jobstu [18] iz leta 1652 piše
»Helmold in der Wendischen Chronik«. To dvoje sta potrdili, da se je bil izvirnik imenoval
drugače, kakor v današnji izdaji Monumenta Germaniae Historica.
Koncem 18. stol. pa so Vandali izginili iz zavesti in so nazadnje pri Herderju (Slavische
Völker, leta 1791) [15], ki je bil sicer poznal vire, iz Sclavi postali neka velika, Germanom in
Nemcem tuja družina narodov. Ta daljnosežen učinek je dosegla Herderjeva knjiga, čeprav
jo je bil Herder spisal brez poznavanja letopisov [4: 48]. Samo na takšen način je mogel
Helmoldov letopis postati, čeprav čisto po krivici, eden od najvažnejših temeljev panslavizma
»... Tako, kakor so bili Rimljani in Bizantinci enostransko prikazovali Germane in jih naši
zgodovinopisci še danes vidijo skozi rimljanska očala, enako enostransko so gledali na
poganske Vzhodne Germane, skozi očala letopiscev Svetega rimskega cesarstva ...« [3].
Grški besedi sklaboi, sklabenoi so uporabljali do leta 1100 zgolj v pomenu oznake
naroda, predvsem za vandalska plemena, ki so bila prodrla vse do zaledja Soluna in ki so
prišla na Peloponez in se tam naselila, pa tudi za Avare. Prva listina s pomenom suženj,
nesvoboden, za gornji besedi se najde v Bizancu leta 1136 [19]. V južni Italiji imamo listino
iz leta 1126 kot potrdilo za star pomen »... unam ancillam ex genere Sclavorum...«, ki
govori o nesvobodnjaku iz plemena Sclavi. [20]
V srednjelatinsčini je postalo iz gr. sklabenoi, lat. Sclavi, Sclaveni; to najdemo prvič
pri Jordanisu [21] in Prokopiju [22, 23] leta 550, kjer imajo ta poimenovanja zgolj pomen
oznake naroda.
Lingua Sclavinia
Pri kasnejših letopiscih npr. pri Fredegarju [24], imajo Sclavi, Sclaveni pomen: »Oni
pogani drugih narodov, ki bivajo onkraj meja kristjanskih držav, ki imajo lastno govorico,
ki govorijo Lingua Sclavinia«. Ta govorica igra določeno vlogo v papeževih pismih
Metodu v Velikomoravsko državo in sicer s prepovedjo in dovoljenjem za branje maše v
»Lingua Sclavinia«. Pri prebivalcih Vojvodine Kranjske, ki je del današnje Slovenije, so
se maše v tem jeziku brale še za časa letopisca Valvasorja [25, pogl. 2] leta 1689, katere on
sopomensko razume kot Sclavi = Slavi = Veneti = Vandali in da to izvira še od Metoda,
kakor piše Valvasor.
V krajih, kjer so prebivali Vzhodni Vandali, so govorili jezik katerega letopisci označujejo
kot Lingua Sclavinia. Cesar Otto Veliki je obvladal tri jezike med njimi tudi Linguo Sclavinio.
Za duhovnike pri protestantskih Sorbih so prirejali leta 1556 v Frankfurtu na Odri
tečaje v sorbskem jeziku »exercitiones linguae Vandalicae« [26].
167
Tki. cerkveno slovansčino so brez nadaljnjega razumeli prebivalci Velike kijevske
kneževine. To kaže na narodno pripadnost tam živečih »Slavov« k Vzhodnim Vandalom
ter na sprejetje jezika panonskih Venetov preko Metoda in njegovih učencev, katere so bili
nemški škofje hudo preganjali ter na podlagi bogoslužnih knjig in spisov, ki so jih bili spisali
[27]. Če sedaj Vatikan s poželenjem gleda proti pravoslavnim slovanskim deželam in tam
ne najde uspeha, naj se za to kar zahvali srednjeveškim nemškim in bavarskim škofom,
pa tudi marsikateremu lastnemu papežu, v katerem je bilo bolj malo bratovske ljubezni.
Izguba neodvisnosti enega ljudstva vodi praviloma k izginótju lastne omike, k
prevzemu tuje kulture in jezika in končno v popolno izginótje zaradi genetskega mešanja
s pripadniki drugih ljudstev. Tako npr. so sredozemska ljudstva, ki govorijo romanske
jezike, posledica takšnih posameznih razvojev v rimskemu imperiju, kakor ga je bil npr.
počel cesar Augustus, ko je dal pregnati 500.000 rimljanskih kmetov z njihovih kmetij, da
je na njihovi zemlji naselil doslužene legionarje, ki so bili sicer prišli iz vsega svetovnega
rimljanskega cesarstva, a komajda kdo iz italskega dela.
Medtem ko imajo Goti jezikovne spomenike kakor npr. arijansko sv. pismo od gotskega
škofa Wulfile († 383) [28], imamo od Vandalov samo moška osebna imena [29], kakršna
so bili rabili tudi Goti in Zahodni Germani in izvirajo od Zahodnih Vandalov, ki so bili
zatonili leta 534 v Kartagini v severni Afriki in kratek, večjezični besednjak [30]. Tudi
vira [31] naštevata dodatno kar nekaj še starejših vandalskih imen iz prvotnih vandalskih
bivalnih področij, pretežno ob Baltiku.
A. Schleicher [32] se je bil lotil na novo postaviti stari polabski jezik. Za osnovo mu je
služil Lüneburgisch-Wendischer Wörterbuch po J. H. Jugler-ju [33] iz leta 1809. Schwarz [34]
je leta 1951 štel k severnogermanski jezikovni skupini skandinavske in gotsko-vandalske
narode. Vandali so že pred letom 200 pred Maz. naseljevali Pomorjansko in področje reke
Visle. Bukev so poznali najkasneje, odkar so bili na polotoku Jutlandu, v Vendsysslu. Zato
odpadejo špekulacije narodnostno nestrpnih jezikoslovcev o izposojenkah iz nemškega
jezika. Tudi trditve o drugih izposojenkah, ki naj bi jih bila nemška (višja) omika dala
Slovencem [35-38], ko so se bili imenovali še Vandali in Veneti je zagotovo zgrešena,
kajti Vzhodni Vandali so posedovali znanja iz vseh teh področij že davno pred odhodom
iz Vendsyssla. Bogate starinoslovske najdbe dokazujejo visoko razvito predelavo rud in
kovin, poljedelstvo, lončarstvo itn. Na bivanje Vandalov kažejo tudi krajevna imena kot
npr. Wallrabs na Turinskem (Thüringen), ki je leta 908 izkazano kot Walahrameswindi
[39]. Ker moremo dejansko skoraj vsa osebna imena, pa tudi mnoga krajevna imena, ki
so nam jih bili zapustili letopisci pojasniti – brez obzira na čas in dobo – s staro gornjo
nemščino, kaže to na tesno sorodstvo Linge Sclavinie Vzhodnih Vandalov s severno in
zahodnogermanskim jezikom [40-41].
Vzhodni Vandali, ki so bili govorili Lingua Sclavinia, so že pred Vikingi poznali
germanske rune, bajke ter so volili svoje kneze iz germanskih plemen.
S prihodom v nove dežele, s počasnim odmiranjem povezav s Skandinavijo in
Baltikom, z novimi sosedi itd. se je v tisočletju izoblikoval nov jezik, tki. Lingua Sclavinia,
slovenski, slovinski jezik. Podoben razvoj je doživel tudi jezik Vzhodnih Gotov po ločitvi
od Skandinavije in Anglov v Angliji in kasneje s prihodom Vilijema Osvajalca, ki je leta
168
1066 z vojsko pod venedskimi zastavami – krilati dvonogi zmaj – potolkel Anglosase in
ubil njihovega kralja Haralda.
Iz vsega tega sledi edini možni zaključek, da domnevne germanske tujke starejše skupine
v trditvi Stender-Petersens-a [35] niso izposojene tujke, ampak so lastne germanske besede
Pra-Germanov, ki so bili Vandali, Vinedi itd. Nemethi in Alemani pa so šele kasnejši
prišleki na področje Germanije, kjer so, zlasti pod krinko širjenja kristjanske vere, ropali
in zavzemali zemljo, imetje in duše, imena, zlasti simbole in mnogo jezikovnih prvin.
Izvor slovenskega jezika je res lahko delno pogojen z vplivom vzhodnih Vandalov,
vendar šele iz 'novejšega' časa, ko so se bili le-ti selili proti jugu zaradi močnih ohladitev
v 4. tisočletju pred sedanjostjo. Starejši izvor pa je verjetnejši iz ledenodobnih zatočišč
pred 10. tisočletjem pred sedanjostjo v Mali Aziji, Panoniji, Balkanu in Severni Italiji, kar
pojasnjujejo npr. naslednji pisci.
Lucijan Vuga
Ustvarjalci teorije kontinuitete kritizirajo tudi slovenske zgodovinarje, da se preveč
oklepajo tradicionalne teorije, da so pretirano zadržani in bi od njih pričakovali večji
prispevek, in če na osnovi povedanega povzamemo najnovejšo teorijo kontinuitete, se
nam izkaže kot nadvse stvarna. Res, da jo je potrebno še dograjevati, toda za tako obsežno
spremembo paradigme kot jo prinaša teorija kontinuitete, ni mogoče pričakovati kaj
drugega. Zlasti pa od nas terja veliko ustvarjalnega, pogumnega in prizadevnega dela! Tako
je teorija kontinuitete zaenkrat predvsem delo tujih znanstvenikov, za slovensko znanost
pa predstavlja še prav poseben izziv, da bi nadgradila dosedanja prizadevanja vztrajnih
posameznikov s širše zastavljenimi projekti, ki bi Slovence postavili na zasluženo mesto
v zgodovini [42].
Mario Alinei
Alinei dobesedno navaja: »Začeti moram s tem, da pospravim z eno najbolj nesmiselnih
posledic podedovane kronologije: 'prihod', in to celo v zgodovinskem obdobju, Slovanov
na neizmerno področje, kakršnega danes naseljujejo…edini logični sklep je, da je južna
veja Slovanov najstarejša in iz nje sta se razvili, na različne načine in morda v različnih
časih, zahodna in vzhodna veja Slovanov (op. L. V., kako podobno je to Nestorjevemu
izvajanju pred osemsto leti v njegovem letopisu 'Povest vremenih let')…Danes le še
manjšina strokovnjakov podpira teorijo o poznem preseljevanju Slovanov…saj nobena od
različic poznega preseljevanja ne odgovarja na vprašanje: kaj je omogočilo Slovanom, da
so iz svojih bronastodobnih ognjišč postali prevladujoče ljudstvo v Evropi…jugozahodni
del Slovanov je od vselej mejil na Italide v Dalmaciji, na prostoru vzhodnih Alp in v
Padski nižini…domnevno 'slovansko preseljevanje' je polno nasprotij…Ne obstaja neka
'severna slovanščina' pač pa je to le različica južne slovanščine…prve metalurške kulture
na Balkanu so slovanske…v povezavi z Anatolijo…Prisotnost Slovanov na območju, ki je
zelo blizu sedanjemu, obstaja od neolitika (in potemtakem še od prej)…Slovani so (prvi,
skupaj z Grki in drugimi balkanskimi ljudstvi) razvili poljedelstvo…poljedelsko mešano
gospodastvo, tipično evropsko, ki kasneje omogoči rojstvo grškega, etruščanskega in
rimskega meščanstva … Germani so bili prevzeli poljedelstvo od Slovanov … balkansko
169
območje je eno redkih, na katerem je dokazana prava in resnična naselitev skupin ljudi,
ki so prišli iz Anatolije …« [43].
Vodopivec
Jezikovne korenine Slovanov potekajo verjetno, tako kot korenine drugih jezikov,
iz skupnega prajezika prastarih omik. Imamo več kasnejših slovenskih žarišč: v Mali
Aziji - paflagonski Veneti, v Podonavskem bazenu – kultura Vinče in Lepenskega vira, v
Jadranskem bazenu – Jadranski Veneti in Lužiška kultura Venetov ob Venetskem zalivu
(danes Baltskem). Združitev zgodovinskih pričevanj, jezikovnih in genetskih značilnosti,
zemljepisnih imen, ki večinoma izvirajo od staroselcev in arheoloških odkritij, nam
omogoča vpogled v čedalje bolj odmaknjene čase in naše slovenske korenine na sedanjih
ozemljih in v srednji Evropi se pomikajo čedalje bolj v paleolitik. Znanstveniki na podlagi
skrbnega proučevanja in časovnega določanja arheoloških najdb in genetskih značilnosti
posameznih narodov, že zavračajo t.i. 'Teorijo o preseljevanju narodov' in tudi 'Teorijo o
priselitvi Slovanov na današnja zahodna in južna ozemlja v 6. stoletju' [44].
Zgodovinski spodrsljaji
Računati moramo z dejstvom, da je pomen imena Sclavi veljal na celotnem področju
zahodnorimskega cerkvenega ustroja. Pri samostanskih latinskih letopiscih iz področja
nemške države je ta narodna uvrstitev veljala zgolj v pomenu Sclavi = Vzhodni Germani
in najde pri A. Krantziusu [40] nedvomno odkazano uvrstitev »Sclavi sunt Vandali«
(in ne: Vandali sunt Sclavi!). Poleg tega beremo v spisku poglavij Krantziusovega
dela v naslednji vrstici: »Sclauoni hodie, Wandali antiquitus fuerant« (Sclauoni se
imenujejo tisti, ki so se pred tem imenovali Vandali). In eno vrstico dalje: »Sclauorum
nomine etymon Hebreum tribuitur« (beseda Sclaui naj bi izvirala iz hebrejsčine), kar
je zanimivo vprašanje za jezikoslovce in spodaj: »Sclauorum nomine mancipia unde
soleant significari«. Zakaj z besedo Sclaui napačno povezujejo lastninske pravice na
ljudeh – torej sužnjih, v nasprotju s prevodom, saj ime Sclavorum običajno pomeni njihovo
lastnino. Na tem mestu najdemo zanimivo povezavo s izvirom imena Sclavi iz hebrejskega
jezika in dodatno še spremembo pomena v suženj = nesvoboden.
»... Germanske, v pomenu alemanske, nemetske in bavarske ljudske pravice npr. Lex
Baiuvariorum označujejo nesvobodne ljudi kot ‚servi‘. Besede Sclavi ne pozna. Tudi
srednjeveški letopisci uporabljajo za sužnje besedo ‚servi‘.« [3]
Pomen oznake naroda Sclavi je razvidno iz uporabljenega izraza »gens Slavorum« v
papeževi buli leta 962 ob ustanovitvi nadškofije v Devinu (danes nem. Magdeburg), dalje
leta 968 o »gens Sclavorum« po nadškofu iz Mainza, in iz tega, da leta 975 ob vdoru
kristjanskega kneza Boleslava II. Bojemskega (Češkega) v škofijo Passau pišejo viri o
»invasio Sclauorum«. [45]
»Spodrsljaj zgodovinske znanosti, da je govorila o vzhodno od Labe ležečih področjih kot
o deželi, poseljeni s ‚Slavi‘ temelji na zgrešenem prevodu besed ‚Sclaveni‘, v skrajšani obliki
kot ‚Sclavi‘ izvirnih srednje latinskih besed, kot ‚Slavi‘ ... Tako ruski pomenoslovni besednjak
Maksa Vasmerja [41] ... kot tudi Pomenoslovni besednjak ruskega jezika, katerega je bila
izdala Univerza v Moskvi [46], povesta, da latinski besedi Sclaveni, Sclavi srednjelatinskih
izvirnih poročil nimata ničesar skupnega z besedo ‚slava‘.[11:21].
170
Že v latinskih prepisih letopisa Helmolda iz Bosau-a se izraza Sclavi in Slavi uporabljata
enakopomensko, enako v prepisih letopisa Widukinda iz Corveya iz 12. stoletja [47].
Istovetnost Sclavi = Slavi je med letopisci očitno široko razprostrta npr. tudi pri Valvasorju
in pri Raumer-ju [48], pri čemer so se letopisci najmanj do Valvasorja ter celo po Herder-ju
zavedali istovetnosti Sclavi = Slavi = Vandali. V skladu z J. in W. Grimm-om [49], je izpust
‚c‘-ja in ‚k‘-ja v ‚scl‘ in ‚skl‘ posledica govorne spremembe v srednjem veku ... Pod geslom
‚Wende‘ je Winden starejša oblika (ohranila se je tudi na področju Avstrije kot *Vindisk
oz. Windisch, -ar, -er itd.).
Prenos te spremembe v govoru pa v latinščino ni dopusten in predstavlja eno, iz
pogovornega jezika sem privzeto zmoto v izražanju srednjeveških prepisovalcev. Odtlej je
sem ter tja v nemško napisanih letopisih za Vzhodne Vandale zapisano ime Slavi ... Resni
slavisti - tudi taki, ki niso iz Nemčije, torej slovanskega rodu, npr. Filip [50] - poudarjajo
vedno znova, da je izvor skupine slovanskih narodov, kakor tudi razlaga besede Slavi
(Slovani) nejasen.
Vendi
Poimenovanja Veneti in Vendi so široko razprostranjena, zato moramo kljub podobni
govorici ločiti zahodne Venete (Vandale), ki na severnem delu kasneje dobe ime Wendi in
vzhodne Venete, ki se poimenujejo tudi Venedi, Vinili in Vzhodni Vandali.
Beseda Ven(*e)di se pojavi, ko so pričeli letopisci pisati v nemščini. O zgrešenem
izvajanju besede Vendi iz Veneder-ji piše Steller [11:43]: »Ena skrb vzbujajoča napaka se je
pritihotapila v znanstveno pisanje z enačenjem oblike Veneti ali Venedi z Vendi ... Kot kaže
je najstarejše v tej zvezi zapisano ime naroda ali plemena pri Pliniju (23 – 79 po Kr.), ki piše:
»Quidum haec habitari ad Vistulum usque fluvium a Sarmatis Venedis Sciris Hirris
tradunt ...« Prevod, da v teh področjih pa vse do reke Visle prebivajo »Sarmati, Vendi,
Skiri in Hirri« je napačen ... Z dvojno napako obtežen prevod je prarazlog za pojem Vendi
= Slovani [11:37-38] ... V istem stoletju ... daje 46. poglavje Tacitove ‚Germania‘ nadaljen
pomemben beleg: ‚Tukaj se konča Svebija. Ali naj plemena Peucinov, Venedov in Fennov
štejem k Germanom ali k Sarmatom, ob tem omahujem, čeprav so Peucini, katere nekateri
imenujejo Bastarni, po govorici in načinu življenja, po naselbinah in načinu gradnje hiš
enaki Germanom... Venedi so prevzeli mnogo njihovih navad, na svojih roparskih pohodih
prečesavajo celo gozdno in hribovsko pokrajino med Peukini in Fenni, vendar jih štejejo raje
k Germanom, kajti gradijo hiše, nosijo ščite, radi urno pešačijo, vse to v nasprotju s Sarmati,
ki živijo na vozovih in konjih‘ [11:39]. Belegi za besedo Vendi in vendski so pribl. iz leta 1000,
tj. skoraj tisočletje kasneje kot davni viri.« [11:43].
Vzhodni Vendi so istovetni z Vandali. Najzgovornejše potrdilo za to je naslov nemškega
prevoda latinske Kronike Vandalov A. Krantziusa († 1517, nem. izdaja natisnjena leta
1600): »Vandalia ali opis venedske zgodovine«. Valvasor ugotavlja leta 1689 istovetnost
z alpskimi in jugovzhodnimi Slovenci. Ime Vandali in Vendi izvaja on iz besede vand =
voda; primerjaj tudi razna krajevna imena z Vadi v Palestini, Sev. Afriki in na Arabskem
polotoku, ki danes pomenijo le še presušena jezera in suhe vodne izvire ter suhe rečne
struge ali npr. Wann-See v Berlinu in jezero Van v Mali Aziji.
171
Švedski kralji nosijo še danes naslov: Kralj Švedov, Gotov in Vandalov. Danski kralj
Waldemar II, ki je bil leta 1205 potrdil pravice in svoboščine mesta Lubice (nem. Lübeck)
se je podpisal kot: Waldemarus dei Gratia Danorum Sclauorum que Rex Dux Iutie
Dominus Nordalbingia. Kralj Friderik V. je bil Rex Daniae, Norwegiae, Vandalorum,
Gothorum. Brenaborski (nem. brandenburgski) mejni grof je nosil, med drugimi, naslov
kneza Vandalov.
Ti naslovi prej potrjujejo staro narodno ime in sorodstva, kakor pa gospostvo nad
podjarmljenimi in iz Vzhoda privandranimi tujerodnimi »Slovani«.
Tudi v 17. in 18. stol. niso imeli resni in natančni učenjaki nobenih težav z zgodovinskim
spominom glede porekla Vinedov, Venedov in Vandalov. Za to pričajo npr. protestantski
pastor Ch. Hennig v. Jessen (*1649 – †1719), ki je bil služboval v Wustrowu v Wendtlandu
z Vocabularium Venedicum [51], [104] dalje J. F. Pfeffinger (*1667 – †1719) z Vocabulaire
Vandale [52] in tki. Kjøbenhavnski rokopis z naslovom Vocabularium et Phraseologicum
Vandalicum [53]. Vsi trije pa se ukvarjajo s polabsko – lüneburgskim - vinedskim narečjem.
Od in po Herderju se uporablja ime Vendi kot sopomenka za Slovani ali za njihov
del, še danes pa za prebivalce »slovansko« govorečih Sorbov in Venedov v Lužicah in v
Gozdu ob reki Spree-ji, ki so ostanki Vandalov in se pojavljajo v starih virih kot Sorbi,
Sorabi. V njihovi govorici najdemo npr. za dekliško naglavno pokrivalo izraz ‚borta‘. Isti
izraz najdemo pri Sedmogradcih v Romuniji (pokrivalo, ki izgleda popolnoma enako!).
Ta izraz so bili prinesli s seboj ob prihodu iz svoje stare domovine Flandrije in Zahodne
Frankije leta 1140, kamor niso bili nikdar privandrali iz Vzhoda kakršnikoli Slovani« ...
Borta in borte morajo izvirati iz starejših govornih in kulturnih skupnosti Vandalov s
Franki ali Gepidi. ... Že za časa Karla Velikega so naseljevali Vzhodne Vandale kot kmete
v Zgornjem Pfalzu, potem na Turskem (*nem. Thüringen) zahodno od reke Zale (nem.
Saale) in še dalje proti severu ...
Sclaveni – Vzhodni Germani
Jordanes (551), [54] priča s svojim latinskim besedilom objavljenim v M.G.H. Zeuss, J. K.
[55] pa je ugotovil, da v najstarejšem Dunajskem prepisu – izvirnik je bil izginil – tam piše
Winidi namesto Veneti, kakor sedaj v M.G.H. K temu je pripomnil: »To je verjetno prvoten
zapis imena« ... Ker prepisa, ki vsebuje ime Winidi – podobno kot v primeru Helmolda iz
Bosau-a – niso kasneje nič več uporabili za znanstveno obdelavo, je mogla zgrešena uporaba
prevoda Sclavi, Sclaveni = Slavi pridobiti tako vseobsežen pomen v današnjem smislu.
Prokopij (550), piše v knjigi ‚Vandalska vojna‘ [22, 23]:
»Ko je bil postal Honorij cesar Zahoda (395 – 423) so vdrli v državo barbari ... največji
in najslavnejši Goti, Vandali, Zahodni Goti in Gepidi.... Kakor že omenjeno, se med seboj
razlikujejo po imenu, sicer pa sploh nič. Vsi so bele polti, plavolasi, velike postave in čednega
obraza. Sledijo istim zakonom in imajo isto vero, namreč ariansko. (*to maziljansko vero
so bili prevzeli Vandali pod vplivom cesarja Valensa (364 - 378), vendar so bili med njimi
raztreseni tudi pravoslavni Vandali, med katerimi je bil npr. Stilicho minister cesarja
Honoriusa, (glej Catholic Enc.). Tudi imajo eden jezik, gotski, in prepričan sem, da so
nekdaj pripadali enemu ljudstvu in so se potem začeli razlikovati po imenih svojih vodij.
Že od nekdaj so bivali onkraj Donave.«
172
Prokopijeva ugotovitev, da Goti, Vandali in Gepidi govorijo isti jezik, se more nanašati
samo na Zahodne Vandale. Vzhodni Vandali so pri njemu Sclavi.
V zemljevidu [56] člana francoske akademije znanosti Mentelle leta 1795 »Carte
ancienne d´Allemagne« je za čas okrog leta 100 po Kr. vpisano ime Sarmatija med imeni
drugih vzhodno germanskih plemen med Vzhodno Prusijo in Lublinom.
Vendar ne gre za Sarmate azijskega porekla marveč za germanske Sarmate. Morda
gre za del Sarmatov, ki so kot bojevito azijsko ljudstvo napadli tamkajšne Vandale in jim
z vojaško prevlado vsilili ime, ter se jezikovno med njimi utopili.
V latinskih izdajah Fredegarja piše tako Winedi kot Winidi pa tudi Winedos za Sclavi,
v medsebojni vzajemnosti in je očitno istovetno, zato ni pravilno prevajati Winidi z Wendi
in pustiti Winidi neprevedeno, pri tem pa sploh ne upoštevati, da se pojavijo Wendi šele
v nemških letopisih in skoraj tisočletje kasneje, sopomensko z Vandali (glej npr. pri A.
Krantziusu). Fredegar tudi piše »Sclavi coinomente Winidi« ...
O. Pritsak, [57], ki prevaja Sclavi kot Slovani, ugotavlja, da je ime Vinid germansko in da
pomeni »Tovariše v rinki (= prstanu, obroču). Ti da živijo tam, kjer so prej živeli Jordanesovi
Venedi, ki so istovetni z Vinidi. Germansko Vinid, bizantinsko Sclavin in kasneje arabsko
saglab, menda nima ljudskega ali jezikovnega pomena temveč pomen vojaške organizacije,
katere pripadniki so iz različnih ljudstev, a uporabljajo skupen pogovoren jezik.
Pavel Diakon (720 – 799), [58] piše, da se je zgodovina Langobardov pričela s njihovim
bajeslovnim prihodom iz Skadna (Skandinavije) in o boju Winnilov, ki so se kasneje
imenovali Langobardi, z Vandali. Upoštevanja je vredno dejstvo, da je bilo srednjeveškim
letopiscem še vse do po srednjem veku znana istovetnost Vandalov, Winulov, Winilov in
Winilanov. V I. knjigi navaja: »... ne po krivici se imenuje ono celo področje od Tanaisa (Don)
do sončnega zahoda s splošnim imenom Germania, čeravno imajo posamezni kraji svoja
posebna imena«. To je prvo sporočilo enega letopisca, da je segala Germania proti vzhodu
vse do Dona, sledijo enaka poročila Alfreda Velikega († leta 901), Cosmasa iz Prage († 1125),
Alberta Krantziusa († 1517) in Seb. Münstra († 1588). Več kot 800 let je živelo znanje, da
je segala Germanija z vključenimi Vzhodnimi Vandali do Dona.
Einhard (770 – 840), Annalen der Frankenkönige [59]: »Natio quedam Sclavorum
est in Germania sedens super litus oceani quae propria lingua Welatabi francia
autem Wiltzi«. V Germaniji živi neko gotovo ljudstvo Sclavi, ki biva na bregu oceana in
jim v frankovskem govoru rečejo Welatabi ali Wiltzi.
Einhard, Življenje cesarja Karla [60]: Našteva vsa ljudstva, ki si jih je Karl podredil za
plačilo dajatev, ki »bivajo v Germaniji med Reno in Vislo, med morjem in Donavo ter govorijo
precej enak jezik ... Najpomembnejši med njimi so Veletabi, Sorabi, Abodriti, Bojemani ...«.
Conversio Bagoariorum et Carantanorum, (okrog leta 870) [61] našteva nekatera
imena Karantancev. Med temi imeni pripadnikov kneza Priwine so tudi takšna, ki se
uporabljajo med Zahodnimi Germani in pričajo za podobnost staroslovenskih narečij s
staro gornjenemškimi ali točneje germanskimi [5].
Alfred Veliki, kralj Anglije (871 – 901) [62] :
V angleško izdajo Orosiusove Svetovne zgodovine iz leta 417 je dal kralj Alfred vključiti
seznam germanskih plemen in njihovih germanskih jezikov. Kötschke piše: »Znamenito pa
173
ostaja, da, gledano iz Anglije, na prostoru Bojemije in Moravske kakor tudi Polske, Slavi ne
dajejo imen v svojih jezikih; in še bolj presenetljivo je, da v severovzhodni Nemčiji vseskozi
prevladujejo germansko zveneča imena«. Ker so za časa Alfreda živeli Slovani v Vzhodni
Germaniji, v skladu s prevladujočim mnenjem (leta 1939!), »morajo ta imena kazati na imena
iz predslovanske, germanske dobe«. Kralj Alfred našteva ljudstva, ki bivajo med Alpami,
Britanijo, Severnim morjem, Donom, Črnim morjem, severno Grčijo, po zemljepisnem
redu, in pove, »da se vse to imenuje Germania« ... Abodriti, Vilci, prebivalci Venedske
dežele, ki jo imenujejo Sysyle (Vendsysel na Jutlandu = sedež Vandalov) ... Ob Baltskem
morju živijo: ... Abodriti, Vinedi, Burgundi, ... Sorbi, ...
Adam iz Bremna, Hamburgische Kirchengeschichte (okoli 1070) [63]:
2. knjiga, 18. »Sclavinia igitur, amplissima Germaniae provintia, a Winulis
incolatur, qui olim dicti sunt Wandali« ... »Sclavanija (vedno Sclavania) torej, zelo
prostrana pokrajina Germanije, je naseljena z Winuli, ki so se nekoč bili imenovali Vandali.
Velika naj bi bila desetkrat bolj kakor naša Saška, posebno še če prištejemo k njim Bojeme
in onkraj Odre živeče Polake, saj se od njih ne razlikujejo ne po zunanjosti ne po jeziku. To
deželo pa, ki je sicer zelo bogata z orožjem, možmi in sadeži, zapirajo od vseh strani čvrste
meje hribovitih gozdov in reke. Po širini se ista razprostira od juga proti severu tj. od Labe
do skitskega morja. Po dolgem pa se vidi takole, sega od naše Hammaburgske (* Hamburg)
fare, kjer se začne in potem sega ... vse do Bavarske, Ogrske in Grčije. Ljudstva Sclavov so
številna ... Ob ustju reke Odre stoji zelo ugledno mesto Jumna ... ki je zelo obiskano ... je res
največje mesto, katerega ima Evropa«.
Cozmas iz Prage (do 1125), Chronik von Böhmen [64]: Tudi ta, za Bojemsko (Češko)
merodajni letopisec ne poroča ničesar o Slovanih, ampak piše o prebivalcih Bojemije, ki
na Bojemskem, kot enem delu Germanije govorijo Lingua Sclavinia.
Iz papeževe bule navaja:
22. »... da naj se sezida pri cerkvi sv. mučenika Jurija (Georgiusa) ženski samostan.
Vendar ne po cerkvenem običaju bolgarskega ali ruskega ljudstva in tudi ne po sklavonskem
jeziku (Sclavonice lingue), temveč ... v latinskem jeziku.«
23. »Dolgo nazaj je en Sas po imenu Dethmar ... prišel v Prago ... Ker je ta slavonski
jezik (Lingua Sclavoniam) popolnoma dobro razumel, ga je poklical vojvoda ... in ga je
dal izvoliti za škofa ... Nižji stanovi in ljudje brez izobrazbe pa so vzklikali kyrie eleison ...«
(972), kajti govorili so samo Lingua Sclavinia.
Helmold (do 1170), Chronik der Slawen: [65]. V izvirniku uporablja Sclavorum ... zato
tako tudi v nadaljevanju prevajam s Sclav ...
Pogl. 2: O mestu Jumna: ...«Kjer se torej konča Polska, prideš do ene zelo prostrane sclavske
dežele, namreč k onim, ki so se od nekdaj imenovali Vandali, sedaj pa jim rečejo Vendi ali
Vinuli. ... Prvi od njih so Pomorjani ..., Heruli ali Heveldi, Levbuci, Wilini in Stoderani ...
Winuli ... katere imenujejo Tholenci (*= Dolenci?) in Redarji ... Circipani (*Kirkipani?) in
Kycini (*Kykini, Kikli?) ... Zadnje štiri imenujejo zaradi njihove srčnosti Wilci ali Lutijci ...
Linuoni in Warnavi ... Obodriti ... Polabijci ... otoki na katerih prebivajo Sclaveni, od njih
se eden imenuje Fehmarn ... na drugem živijo Rani, katere imenujejo tudi Rugijci... To so
torej winulska plemena.«
174
Arnold iz Lubic (Lübeck) († 1213/14) [66] je nadaljeval Helmoldov letopis. Po B.
Schmeidlerju 1937 naslov Helmoldi presbyteri cronica Slavorum ni pristen. Izvirnik je
izginil, v prepisih iz 14. in 15. stol. se uporabljajo hkrati imeni Sclavi in Slavi brez razlikovanja.
V Brandenburgische Chronik W. Jobsta iz leta 1562 [67] piše v seznamu »Helmold
in der Wendischen Chronik« in v Gelehrtenlexikon Jöcherja iz leta 1750, da je Helmold
napisal Chronicon Venedorum et Sclavorum. To je odkril F. Becker leta 1985 [6869]. Navedbe pričajo, da je bil okoli leta 1750 pravi naslov znan in da so, za razliko od
zgodnjega srednjega veka, ki je poznal samo Sclavi, v visokem srednjem veku sopomensko
rabili sclavi in slavi.
Venedska denarna zveza
Venedska denarna zveza je bilo ustanovljena 9. februarja 1379 v hanseatskih mestih
Lübeck (Lubice), Hamburg, Wismar (Vižmarje), Rostock (Raztok), Stralsund (Strelice),
Lüneburg in Hannover. Za poslovodstvo Hanze je bilo med zasedanji 1418 zadolžena
venedska tretjina Hanze: Lubice, Hamburg, Greifswald (*Grebujev Les ali Gozd), Lüneburg,
Raztok, Stralsund in Wismar. (www. wirtschaftslexikon, wendischer münzverein).
Obstajala je od 1373 do 1580, njen cilj je bil, da bi v navedenih vinedskih mestih
ustvarili enotno denarno ureditev. Dolgo se je borila proti tolarju, o katerem niso marali
ničesar vedeti, ker je bila njihova »glavni valuta« Marca Lubicensis (Lubicka marka!),
približno 19-gramski srebrnik s srebrno vsebino 17 do 18 gramov. Trinajst lubickih mark
je bila vredna ena fina kölnska marka. Lubicka marca je štela 16 šilingov po 12 penigov,
skupaj torej 192 penigov.
Leta 1541 je kovalo venedsko denarno združenje venedski dolar v vrednosti dveh
Lubickih mark. Spredaj je nosil napis »Monet Civitat Wandal«, denar vandalskih mest, z
grbi mest Raztok, Lüneburg in Lubic. Zadaj je razločno vidna beseda dva. Vidimo tudi
znak tyr »« in grebuja. Venedski dolar je po letu 1950 ponovno kovala Severnonemška
deželna banka v Hannovru.
Slika 1: Venetski dolar z napison: Monet Civitat Wandal! Razločno je vidna runa »tyr”.
175
Slika 2: Zlatnik Lubic iz 1341; spredaj: FLORE-LUBIC (cvetnik-lubic),
zadaj: S.IOHA - NNES.B (Sveti Janez).
Slika 3: Venetski belič s turovo glavo in zadaj križ z napisom Wismar moneta
A. Krantzius († 1517), sodobnik Luthra, je popolnoma prezrt. Bil je rektor univerze
v Raztoku, poslanec Lubicske Hanze in po svoji službi bi veljal danes kot pravosodni in
zunanji minister. Napisal je več velikih zgodovinskih del in opisov dežel iz področja, ki je
zanimalo Hanzo. Hanzeatska mesta ob Baltiku so neposredni nasledniki trgovskih mest
iz vikingskih časov.
V knjigi Vandalia oder Beschreibung wendischer Geschicht (nemški prevod izvirnika v
latinskem jeziku l. 1519) Piše npr. »... da so med vsemi Nemci (*= Germani) Venedi najstarejši
narod ...da bivajo od reke Don do Rene ... povedati moram, da so Bojemi, Polaki, Dalmati
in Istrani en narod, katerega naši imenujejo Sclaui, naši predniki pa so jim rekli Vandali«.
... Za ime Vendi mu je znano, da so bili skupaj z Zahodnimi in Vzhodnimi Vandali enega
176
rodu (glej pogl. 4.2.5). Izvirno in prvo latinsko izdajo je rimska kurija dala na spisek
prepovedanih knjig in tako je mogla priti nemška izdaja na svetlo šele leta 1600. Najbrž je
zanimivo zvedeti v tej zvezi, da je v prvi latinski izdaji v neoštevilčenem seznamu odstranjen
list s seznamom po začetni črki s, torej list s »Sclavi sunt vandali« in »Sclauoni hodie,
vandali antiquitus fuerant« [40].
Pri N. Marschalk-u († 1525): Annalium Herulorum ac Vandalorum (Letopisi Herulov
in Vandalov) [70] se bere (navajano po W. Stellerju) [71:55]:
»To popolnoma jasno priča za razpoložljivo staro vest, da so Heruli, ali Werli skupaj s
... Cimbri že v davnini prišli iz Skandinavije, enako kakor še mnoga druga ljudstva, Gepidi,
Rugijci, Veneti, Anti, Vividarci ... Vendi imajo ime ... po Vandalu ... Te takrat še nemirne
Vandale je Tiberij ... in Drusus ... prisilil, da so se iz strahu obrnili proti Donu, kjer so se
imenovali Sclavi po ljudstvu, ki je bilo naslednji sosed Cimbrov ob Bosporu (* v nekdanji
Paflagoniji?) ...Povrh tega so osvojili Solun ... in se od tam obrnili proti skrajnim mejam
Nemčije, da so napadli Alane ... Ti, Alani, so bili sosedje Vandalov in navadno njihovi bojni
tovariši. Ko pa so jih bili Sclavi premagali in pregnali, so zasedli njihove dežele in se te poslej
imenujejo Polska in Bojemija (Češka), kjer govorijo en jezik, ki se razlikuje od nemškega,
s katerim se maže tudi vandalski narod, ki je najbližji mejaš ... Sclavi, ki imajo v posesti
Polsko se imenujejo s skupnim imenom Sarmati, ker se od Visle dalje pričenjajo Sarmati«.
Ta zadnji stavek bi se moral bolje prevedeno glasiti: »Tiste Sclave pa, Polake, označujejo
(dandanes) kot Sarmate, kajti ob Visli se pričnejo Sarmati«. V dvojezičnem latinsko-nemškem
besedilu je ugotovljena istovetnost Vendi = Vandali. Skupaj z drugimi plemeni so prišli iz
Skandinavije (srednjeveško nemško: Schonen, prej Skanen) in so bili prisiljeni seliti se k
Donu, od koder so se bili vrnili in sedaj bivajo na Polskem in v Bojemiji (Češkem).
Tudi Erich Röth [72:122] piše:
„... Ti zahodni Pra-Veneti ... pa niso ubrali poti v deželo Baltov, ampak so se bili
naselili v Severni in Srednji Poljski. V skladu s splošno priznanimi raziskavami sovjetske
prazgodovinske znanosti tvorijo ti Pra-Veneti glavni temelj današnjega poljskega ljudstva ...«
Očitno je za časa Schediusa prišlo do prenosa imena Sarmati na vzhodno od Visle
bivajoče Vandale. Od Prokopija izvemo, da so bili ti Sarmati Germani, za razliko od
Sarmatov azijskega porekla dalje na jugovzhodu.
Važno pri tem pa je, da se je vandalska, Poljska in Bojemska (Češka) Lingua Sclavinia
(za časa Marschalka) razlikovala od nemškega jezika ter da so ta plemena govorila enak jezik.
Christoph Enzelt von Saluelt, župnik v Osterburgu je spisal Chronicon oder kurze
einfeltige vorzeichnis, 1579. [73] Med drugim piše:
»Te Senone tam preko Labe ... / pa so napadli Veneti, Vendi in Obertirti, jih pobili in
prepodili / in katerim so Veneti Sclaui sledili in izpolnili vse / od Volge in Visle / do Polske
in Bojemskega gorovja / do morja / Labe in Salahe (*Zale / Saale) ... med katerimi Veneti
Obertirti /, ki imajo svoje ime od svojih pisanih oblačil / so zgradili mesto Mechelburg nad
Wismarjem / Cissin nad Rostockom pod svojim prvim kraljem Antecirtom ... Za časa njihovega
kralja Vottera se je rodil Maziljeni, naš Gospod / njegov sin Visislaus I. je Švabe onkraj Labe
popolnoma uničil in izkoreninil. Tega Visislausa sin Visilanis je zavzel Brandenburgk / v letu
Gospodovem 90. / od koder izhajajo venetski vojvode ob Meklenburgu in na Pomorjanskem ...«.
177
Pri Engel-u Strausberg-u, Chronik der Mark Brandenburg, 1598, [74] beremo:
»Leta stoenainosemdeset po rojstvu Maziljenega so začeli Slavi ali Vendi znova razgrajati
... V letu stotriinosemdesetem je cesar po imenu Otto vzel Vendom mesto Brandenburg in
pobil tridesettisočsedemstoštiriinpetdeset Vendov ...«
Leta 1020: V tem času je bilo v vendski deželi mesto Rethra ... Tam je Misteuoius s svojim
bratom Mizodragom ... sklical deželno zborovanje / Misteuoius je sam govoril ... in pokazal
na žalostno stanje vsega vendskega naroda. Kajti potem, ko je bil le-ta zaradi svoje možatosti
zelo mogočen, tako zelo, da je zavzel mesto Rim, ki naj bi bilo glavno mesto vsega človeštva /
enako Kartagino, ki se je nekoč bojevala z Rimom za prevlado nad državo / in jo je zavzel z
mogočno roko / s spominom na hvalevrednega kralja Genserika / pod katerim so Vendi pred
časom zavzeli Afriko /Sicilijo in laško deželo ... Takrat so k Vendom šteli naslednje narode:
Obodrite / Vigire / Rugijce / Kašube in Lužičane ...«
Potem, ko so bili (Vendi) osvojili Brandenburg: »Porušili so vse cerkve in jih zravnali
s tlemi / razen z izjemo cerkve sv. Marije na Harlunger hribu / katero so posvetili svojemu
staremu bogu Triglavu.« Letnica 1020 se najbrž nanaša na veliko vendsko vstajo leta 983.
Pri Sebastanu Münstru, Cosmographey, 1588, [75] beremo:
O vojvodstvu Mecklenburg:
Prvi prebivalci tega vojvodstva so bili prvotno Verli / katere so Rimljani imenovali Heruli
/ in so bili skupaj z Vendi pod enim gospodom in kraljem. So tudi Obodriti ... Pripomniti je
treba, da naj bi se stara ljudstva Herulov in Verlov ... skupaj s Cimbri podala daleč vse do
Skitije na konec Evrope k reki Meoti. In so nekoč v smeri Skandije ... zgoraj živeli ... in da
naj bi z Goti / Langobardi / Huni /Rugijci itd. prišli iz Skonije (Schonland).
Antyrius, kralj Verlov in Vendov
Antyriusa ... so bili vzgajali v Skitiji, v kraju ob Donu in Meotskih Lužah (Azovsko morje)
... ker so se Vendi prvotno imenovali Vindeli ... potem Vandali ... je obdržal gospostvo in
vendski kraljevski naslov ter nastopil dedno nasledstvo vladajočih knezov v Mecklenburgu
... in kraljevski grad v Stargardu / kar po venedsko pomeni toliko kot Stari Grad. Itd.
... Ni bil zgolj Antyrius, ampak dolgo zatem Billungus mogočen kralj Verlov in Vendov,
ki je imel svoj kraljevski dvor ... Zgradil je Veneto ali Vineto nedaleč od morja ... itd.
O kneževini Pomorjansko:
...svoj čas je vsa obmorska dežela od Holzacije (* ime spominja na današnjo Alzacijo, če
odpade pridihni, vzglasni h in upoštevamo akanje) (Holstein) do Livlandije bila Vandalska
ali Sclavska dežela ...Polski knez Bolislav je pričel z blagovestjem pri Vandalih na Polskem.
Enako tudi pri Vandalih, ki se imenujejo Winuli in pod kraljem Bilungom je pričela blagovest
zeleneti ... Vladal je ta Bilung ... ob morju daleč koder sega reka Visla do Judlandta (Jutland)
in je mnogo čudovitih ... Stett ... Vinatam (Vinita)/ Retra/ Julin/ Stargard/ Volgast/ Demyn/
Cisin/ Melchow/ Kissin ...
Kot vendske dežele našteva Pomorjansko, otok Rugia pa kot zadnjo deželo v vsem
vandalskem svetu, ki se je bila pomaziljanila, kraljestvo Bojemov, kraljevino Polsko,
Sclauonijo ali Vinedsko deželo (Ilirija in Dalmacija).
»Ilirija se je bila razdelila na mnogo pokrajin, namreč v Koroško, Kranjsko, Sclauonijo,
... na Koroškem rabijo prebivalci sklauonski jezik, kot tudi v Dalmaciji, na Hrvaškem, na
178
Kranjskem, v Bosni, v Bolgariji, v Srbiji, v Raši, na Bojemskem, na Moravskem, na Polskem,
na Vendskem, v Masoviji, pri Kašubih, Sorbih, Rusih in Moskovitih. Vse te dežele imajo
sklavonsko ali venedsko govorico.«
Sclauonia – Venetska dežela
Svojčas sta ležali med Venetskim morjem in ogrsko deželo dve znameniti deželi ali
pokrajini, kateri so bili imenovali Ilirija ali Dalmacija. Toda dandanes je Ilirija razdeljena
na mnogo pokrajin / namreč v Koroško: Ta se nahaja v jedru / in na Korotan / po nemško,
Kranjsko in na Hrvaško: in tako na Sklavonjo: to je Venetska mejna krajina. [75].
Kozmograf Münster je bil strnil tedanje znanje. Za prebivalce vseh v tedanjem smislu
sklavskih dežel in za Meklenje (ponem. Mecklenburg), Pomorjansko (ponem. Pommern),
Bojemsko (ponem. Böhmen) in Koroško uporablja istovetno oznako Vandali, Wendi, Windi,
Sclaui. Govorijo sclauonski jezik ... Kralj Genserik je pripadnik Vandalov. Ne dela razlik
med Zahodnimi Vandali z Genserikom in Sclaui. Kraljevski rod Vzhodnih Vandalov in
Herulov izvaja od bajeslovnega kralja Anthyriusa (*Antirija = Antenorja?), ki izvira iz kraja
med Azovskim morjem in reko Don. S tem nakazuje pohod tako Herulov kot tudi Vzhodnih
Vandalov od tam (* pa tudi Etruskov in Venetov na področje Jadrana in Sredozemlja?) [75].
Th. Kantzow, Chronik von Pommern, 1816, [76] piše, med drugim:
1. knjiga: Taista ljudstva in dežele so po izročilu vseh (tojče, polske, bojemske, danske
in drugih) zgodovin (kolikor pomnijo) od svojega prihoda do pomaziljanjenja in še mnogo
let potem bile vsepovsod vendske (*vinedske) ... Težko bi našli kje še eno ljudstvo, ki je bilo
izpolnilo tako velika dejanja ...«
»... Njihov praočak in ustanovitelj je bil Vandalus ... Vedeti je treba, da je posebno
Pomorjansko venedsko, katere tam imenujejo Slafi ... To kažejo tudi knežja pisma izpred
300 in 400 leti, v katerih so se sami imenovali, kadar so bila v napisana v latinsčini duces
Slaforum ali duces Pomeranie; ako pa so pisali v nemsčini, so sebe imenovali venedski
knezi ... kajti Sclaui in Vandali so eni in isti ...« ...Iz tega izhaja, da nas stare zgodovine Tojčev,
Vlahov in Dancev imenujejo Venede ali Sclave ... Ker so Pomorjani (leta 1124) obljubili, da
bodo postali maziljani (= grško kristjani), je manjkalo pridigarjev in Wartislaw (pomorjanski
knez) ni mogel dobiti nobenih takšnih, ki bi znali venedsko. Zato je knez Bolislaw prevzel
to skrb in je želel tja poslati pridigarje iz Polske... Po dolgem času se je spomnil sv. Ota,
bambergskega škofa, ki je bil študiral v Krakowu, bil nekaj časa tudi na polskem dvoru in
je znal prav dobro polski jezik, ki je bil tedaj še venedski in se je bil le prav malo razlikoval
od pomorjanskega venedskega jezika, kakor nizozemski od saškega«.
Chr. Hartknoch (1644 - 1687), Alt- ind Neu Preußen, 1684, I. del, I. poglavje: Von den
Gräntzen und Inwohnern deß Landes [77]:
»... polski zgodovinar Vincento Kadlubkone (1167 – 1223), ki imenuje naše Pruse vseskozi
Gote ... je torej očitno, da so za časa Kadlubkona pri Polakih imeli naše Pruse za Gote...
Na nagrobnem spomeniku prvega polskega kralja Boleslava Hrabrega je vklesan napis: Tu
possedisti, velut Athleta Christi, Regnum Sclavorum Gothorum seu Polorum tj.
Ti Boleslav si kot vojščak Maziljenega posedoval državo Sklavov, Gotov in Polakov ... Zadnji
in po mojem mnenju ne najmanjši argument pa je, da je bila božja služba pri starih Prusih
179
tako složna z vero v deželi Švedski živečih Gotov, da si ne bi mogli misliti večje enakosti
med njima ...«
I. del, X. poglavje O staropruskih praznikih: .»... ter so peli hvalnico v čast Pergubriju...«
V državi Varjagov, v Kievu, so do pomaziljanjenja častili kot glavnega boga Peruna.
Verjetno je istoveten s Per(g)ubrijem. To skladanje verskih predstav izvira gotovo iz skupne
indogermanske korenine Gotov in (*pravih) Prusov, podobnost imen Perun / Pergubrius
pa na prekritje z Goti in Vikingi približno do leta 1100. Pruse moremo slediti brez vrzeli
skozi bronasto dobo pa vse do vrvičnih piskrarjev. Od germanov se človekoslovno niso
mogli razlikovati ...
J. W. Valvasor, Die Ehre des Herzogtums Krain, 1689, V. knjiga, IX. Von den Wandalern,
als den sechsten Einwohnern des Landes Crain [78]:
Leta 171 so vdrli Vandali v Zgornjo Panonijo, v Markomanskih vojnah so se tolkli
na strani Markomanov. Leta 282 je ta del cesar Probij naselil v Spodnji Panoniji, skupaj z
Bastarni, Gepidi in Goti. Leta 410 so se odpravili preko Rene v Galijo.
»... s tem pa vandalski rod, še manj tudi njihovo ime v Dolnji Nemčiji, ali v avstrijski
Panoniji in na Kranjskem nista popolnoma izbrisana ...« Zgornjo Panonijo so ponovno
zasedli Vandali, ko je bil Theodo, prvi bavarski vojvod leta 508 »(zbral) veliko vojsko Hunov,
Avarov, Korošcev, Kranjcev, katerim se je bilo pridružilo tudi veliko krdelo Frankov, napadel
Spodnjo Panonijo ... Njegov sin Theodo II... je pregnal še preostale Rimljane«. Po tem »so si
narodi, ki so se ... bili borili pod vodstvom Theoda razdelili priborjene dežele in Vandali (ali
Venedi) so zopet zasedli svoja stara bivališča kot so Štajerska, Koroška in Kranjska, skupaj
s Hrvaško, Dalmacijo, Sklavonijo in drugimi Vinedskimi deželami dàsi pod bavarskim
vodstvom ... Tudi sicer so morali še leta Gospodovega 737 Vandali živeti v Panoniji ali se
tam vsaj pogosto pojavljati ...«
XII. O Švabih in Venedih ali Vinedih.
»... Potem, ko so se bili Vandali preselili, je zasedalo deželo še dovolj Vandalov ali Venedov
in le velika množica naroda je bila eden od vzrokov, da so se Vandali ozrli po daljnih deželah.«
XIII. O Slavih ali Slavonijcih
»Kdaj so bili prvič vzdali Venetom ime Slavi ali pa so ga bili sami prevzeli, je negotovo
... Jornandes ... naj bi bil prvi, ki je bil omenil Sklave ... Kajti v prvih 4 stoletjih niso drugače
znani ... kot z imenom Vandalorum, Vindilorum ali Venedorum in ne Slavorum«... Ime
Veneti je še dandanašnji dan znano in ga nosijo švedski kralji v svojem naslovu, medtem ko
o Slavih ni nikjer govora ...«
Dodaten dokaz rane pripadnosti današnjih prebivalcev Slovenije je tudi najvišja gora
kranjskih Alp, Triglav. Boga istega imena s tremi glavami so bili častili tudi okoli Szeszina
bivajoči Vandali in na Harlungskem (tj. herulskem hribu pri Brandenburgu).
Posebno važno pri Valvasorju je, da pove, da se z odhodom enega dela Vandalov v
Galijo njihova bivališča niso bila izpraznila, kar potrjuje izsledke W. Steller-ja.
Letopisec uporablja izraz Slavi sopomensko s »Sclavi« pri čemur se zaveda istovetnosti
z Veneti in Vandali in je izpust črke ‚c‘ nastal iz udobja v pogovornem jeziku.
G.W. von Raumer, Regesta Historiae Brandenburgensis, 1836 [48]:
Svoje izvlečke iz letopisov in zgodovinskih listin prične z Einhardom »Natio quedam
180
Sclavorum est in Germania« kakor tudi z Adamom iz Bremna in Helmoldom iz Bosau-a
»Slavania a Winulis incolitur qui olim dicti sunt Wandali, Heveldi vel Heruli«.
Zaveda se istovetnosti Sclavi = Slavi = Vandali. Winuli, Winedi, Weletabi, Wilzi, Sorabi
in druga plemena pripadajo Sclavom. Harlunge vrača nazaj k Herulom in zanje imenuje
Harlunger Berg pri Brandenburgu, Harlungsberg pri Leising-u kakor tudi Herilingisburch
na Donavi.
E. Fidicin, Berlinische Chronik (1868) [79]:
Iz letopisa izvemo nekaj o usodi pokristjanjenih Venetov. Leta 1298 »niso več spreobračali
Venetov kot nekoč cesar Karl z mečem, ampak so gradili na mestih, kjer so stali templi
poganskih malikov, kristjanske kapelice in cerkve in so krstili hkrati z Veneti tudi njihova
božanstva, katerim so vzdali imena kristijanskih svetnikov ...«
Ko naredimo povzetek je znamenito, da je bilo več kot 800 let našim prvorazrednim
letopiscem znano, da je segala Germanija do Dona, pri Pavlu Diakonu, kralju Alfredu
Velikemu, Cosmasu iz Prage, Albertu Krantziusu vse do Sebastiana Münstra. Da pa s tem
ni bila mišljena država Vzhodnih Gotov, vidimo iz uvoda pri A. Krantziusu »Vandalia oder
Wendischer Geschicht Beschreibung«.
Jezikoslovje
Kaže se bližnje sorodstvo med staro gornjo nemsčino in staro slovenščino [80]. Tu-le
dva primera: sklanjanje glagola brati in števnikov:
slovensko
berem
bereš
bere
beremo
berete
berejo
st.g.nem.
biru
biris
birit
beranes
beret
berant
st. slovn.
bera
beresi
beretu
beremu
berate
berantu
števniki
ena
dve
tri
deset
sto
gotsko
ains
twai
threis
taihun
hund
st. slovn.
in´
dva
trije
deseti
s´to (*)
* Torej h/s, t/d in (n)d!
Torej: Ako ne bi bili vzeli za osnovo delitve jezikovnih skupin števila sto, lat. centum
(izg. kentum), ampak eno drugo število, ne bi bilo delitve na kentumske in satemske jezike
in takoj bi nam padla v oči podobnost staroslovenskega in germanskega jezika. Pobliže
gledano, vidimo, da ima npr. slovenska govorna skupina tako kentumske kot satemske
prvine, isto najdemo tudi v drugih indogermanskih jezikih, torej je ta delitev preveč
poenostavljena, groba in zato vprašljiva. Na to sta opozorila tudi Jandáček in Perdih, ki
predlagata osrednje satemsko deblo in obrobne ostale indoevropske jezike [81].
Po prevladujočem prepričanju [82] spada praslovanski jezik k vzhodno-indogermanskim
satemskim jezikom, kakor npr. indijski, iranski, armenski, ilirski (albanski) in baltski
jeziki Jatvingov, pravih Prusov, Litvancev in Litovcev. Z baltskimi jeziki naj bi obstojala
sorodstva, ki naj bi nastala po izločitvi slovanskih jezikov iz velike skupine vzhodnoindogermanskih jezikov, pribl. v 2. tisočletju pr. Maz. Obdobje praslovanske enotnosti
so položili v obdobje med letom 1000 pr. Maz. do 1. stol. po Maz. Področje slovanskega
181
prajezika naj bi se nahajalo izven področja rasti rdeče bukve, kajti vsi slovanski jeziki
nimajo zanjo lastnega imena, ampak samo eno izposojenko iz germanščine, medtem ko
imajo za vzhodnjaški beli gaber vsi slovanski jeziki eno skupno lastno ime. Okrog rojstva
Maz. naj bi bila južna meja področja naseljenega s Slovani v Karpatih, zahodna meja naj
bi bila tekla vzdolž reke Visle. Ker pa so Germani po koncu bronaste dobe prišli vse do
Visle, nastane vprašanje, ali so bili Slovani že zasedali vse ozemlje do Odre ali pa, da je
tam bilo neko tretje ljudstvo [82:8]? Od Visle do Smolenska naj bi bili sosedje Balti. Ker si
slovanski in germanski (*tj. nemški in njemu podobni) jeziki niso v bližnjem sorodstvu,
naj bi bili Slovani in Germani prišli v stik šele v 1. tisočletju pr. Maz. Potem naj bi bili
menda sprejeli mnoge izposojenke iz germansčine.
Toda že z dandanes razširjenimi pogledi zgodovinarjev se ti Trautmannovi izsledki
[82], po katerih naj bi bili Slovani prišli iz Vzhoda šele po letu 500 po Maz. v svoja današnja
bivališča in še le potem prišli v dotik z Germani (*po narodnjaškem nemškem prepričanju,
da ne govorimo o avstro-jugo piscih tipa L. Hauptmann in nekaterih sedanjih slovenskih
zgodovinarjih) ne pokrivajo. Izjema naj bi bil samo stik z Vzhodnimi Goti. Pred tem
domnevno prevzete izposojenke iz germansčine torej ne morejo biti takšne, temveč so
lastne slovanskim jezikom in kažejo le na ozko sorodnost slovanskih in germanskih jezikov.
Erich Röth [72:121] piše: »... dežela Benečija in mesto Benetke v vzhodni nižini reke
Po sta znana vsakomur; ljudstvo Veneti v isti pokrajini se pojavlja že v zapisih najstarejših
davnih piscev. Njihov jezik je dokazan iz zapisov od šestega stoletja pred našim štetjem;
gre za kentumski jezik, ki spada k zahodnoevropski družini jezikov. Toda Plinij Starejši ve
za ljudstvo Venedov v severni Germaniji, Tacit enako. Ptolomaj, ki se opira na najstarejše
vire imenuje Baltsko morje »Venetski morski zaliv“. Kjer pa je bil Venetski morski zaliv
tam je moralo biti doma tudi venetsko ljudstvo, iz čigar širšega ali ožjega območja se je, v
za enkrat časovno nedoločeni dobi pred našim štetjem, izselil velik del mladih ljudi – ki je
okoli leta 1000 pred Kr. prispel v vzhodni del zgornjega italskega polotoka. In resnično je
jezikovna znanost ugotovila marsikaj skupnega izključno samo s pra-germanskim jezikom,
kar nas napeljuje k zaključku, da so morali, na eni strani prapredniki Venetov, na drugi
strani Germanov, nekaj časa živeli v najtesnejši sosedščini. Poleg tega se nahajajo v vsej
severovzhodni Nemčiji, od srednje Labe do Frischnega Haffa (nem. hladnega, svežega
morskega zatoka; je morda isti koren kot Sava), prastara ljudska, krajevna in rečna imena,
katera moremo razložiti samo s pomočjo venetskega jezika, tako da sploh ni zgrešeno, ako
iščemo pradomovino Venetov v tem prostoru ...«
Vandali
V drugi polovici predrimske železne dobe so se pričeli številni premiki plemen.
Iz Skandinavije so bili prišli Vandali, Vinili (kasneje Langobardi), iz Švedske Goti na
Pomorjansko in na področje reke Visle (glej dela R. Mucha [83], H. Reinertha [84] in L.
Schmidta [85]).
Na polotoku Jutland so bivala v starejši železni dobi plemena, ki so bila prišla iz
južne Skandinavije. Vandalski kraljevski rod Hazdingov (*Hostnik-ov?) naj bi izviral iz
Hallingdala (*Solnega Dola?), južno od Osla / Norveška. Vandali so bivali v Vendsysslu
182
(Sedež Vandalov) in južno od Limskega fjorda (*Glej tudi Limski fjord v Istri pri Labinu),
Kimbri v Himmerland-u, pred tem Himbersyssel. Tam so bivali tudi Tevtoni (severno
od Limskega fjorda). Jutland je bil zelo gosto naseljen, tako da so bili obdelovali celo
peščene naplavine, ki so danes zaraščene z grmovjem. Torej so bili vsi v medsebojnem
tesnem stiku.
Že Plinij je bil uporabljal ime Vandilli kot skupinsko ime za Vzhodne Germane. Pod
tem imenom je razumel Gote, Burgunde, Warne in Harijce. Vsi izvirajo iz Skandinavije in
so ob prihodu na jug Baltika govorili severno germansko. Prokopij omenja med Vzhodnimi
Germani Rugijce, Skire in Vandale kot gotska ljudstva.
Dušan Bufon, navajata ga Berlot & Rebec [86] npr. piše:
»Zgodovina žal ni eksaktna znanost. ... Kdor brska tisočletja nazaj, seže često v prazno;
ne žanje hvale, če grebe po zemlji slovenskih »davnih dedov« ...
»Res, da niti Vodnik niti Jenko niti Tuma ali še kateri naš pomembni razumnik, ki je
oznanjal avtohtonost slovenskega ljudstva na tleh, kjer deloma živi še danes, ni imel v žepu
diplome zgodovinarja, je pa pokazal ves svoj revolucionaren pogum, ko je začel gledati na
preteklost Slovencev drugače, kot pa jo je videla »plejada« uradnih zgodovinarjev skozi
nemška očala, ki si jih še danes rad natika ta ali oni študent v zgodovinskem seminarju v
strahu pred pristranskimi kritičnimi mentorji.«
... »V neki knjigarni v pariški latinski četrti sem si namreč pred leti kupil zbirko (4 knjige)
francoskih ljudskih pesmi, zbranih za vsako francosko deželo oziroma pokrajino posebej. Gre
za »Antologie des chants populaires français«, ki je izšla leta 1951 v Parizu v subskripciji
francoskega ministrstva za izobraževanje ter pod pokroviteljstvom francoske akademije in
akademije lepih umetnosti ...«
»Na svoje velikansko presenečenje sem v tretji knjigi navedenega dela in sicer v uvodu, ki
podaja zemljepisni opis ter zgodovinski oris Burgundije (La Bourgogne), te razsežne pokrajine
(190 km x 120 km), nekdanjega še obsežnejšega vojvodstva in kraljestva, prečital, da je to
pokrajino za Galci (pleme »des Eduens«) in drugimi osvajalci – kar se neverjetno sliši – leta 406
zasedlo slovansko-germansko pleme, Burgundi! Ti so se v njej stalno naselili, se organizirali in
ustanovili državo, ki je segala na severu do Neversa, na jugu skoraj do Avignona, na zahodu
je mejila na reko Loire, na vzhodu pa se je raztezala še čez reki Rhone in Saone«.
»Tako naj bi torej Slovani prvotno bivali ne le globoko na Apeninskem polotoku, v
zdajšnji Italiji, pač pa tudi na daljnem zahodu Evrope, v Franciji, če damo vero francoskemu
piscu, za čigar resnobo jamčijo citirane francoske vrhunske kulturne institucije. Le-ta, Joseph
Canteloube po imenu, prav gotovo ni imel v mislih »poveličevanja« Slovanov, ko je pisal, kar
sem omenil, se pravi, ko je pripoznal eksistenco Slovanov celo na prostoru prastarih galskih
domorodcev, in to že ob rojstvu 5. stoletja!«
V uvodnih poglavjih Nestorjevega letopisa (Nestor † 1114), le-ta imenuje naslednja
vzhodno-vandalska plemena, ki so se pred svojo razširitvijo imenovala samo Sloveni:
Moravci, Čehi, beli Hrvati, Srbi, Karantanci, Ljehi, Poljani, Ljutiči, Mazovci, Pomorjani,
Poljani, Devri, Derevljani, Poločani. Posebej imenuje in našteje tudi Slovence ob Ilmenskem
jezeru in iz Rusije: Poljani, Derevljani, Novgorodci, Poločani, Dragoviči, Severjani, Buzani,
Volynci [87].
183
Imena in priimki Vandalov, Venedov ipd. so še danes živa med Slovenci in na področjih
na Balkanu in v Panoniji, ki so (bila) poseljena oz. kjer živijo potujčeni Venedi npr. priimek
Raca, Racé ali pdb. Najstarejši po imenu znani knez Ranov se je imenoval Race, izviral je
iz rodu Kruto (Cruto) ali Krito (Crito). Njegovi sinovi so bili Teslav, rojen okoli leta 1144,
Jaromar ali Germar in Stoislav. Jaromar je praded pomorjanskega kneza Bogislava († 1188)
in je omenjen s posvetilom sv. križa leta 1193 [88]. Znana imena rujanskih plemenitašev
Dalemar, Dabromar, Gotan, Gotamar in Tesimar kažejo na severnogermansko sorodstvo
in na jezikovno sorodstvo.
Poglejmo znova k Erichu Röthu [72:14,16-17]:
Ukoreninjenost kmetskih ljudstev z domačo zemljo v davnini dokazuje tudi grški
zemljepisec Strabo (pribl. 30 pr. Maz. do 19 po Maz.), ki je po dolgih potovanjih po letu
20 pr. Maz. živel v Rimu. Za svojo »Geographia« je uporabljal starejše, potem izgubljene
spise, obdeloval pa je tudi poročila potujočih trgovcev in vojakov, ki so se bili vrnili domov.
»... Pri nas razširjeno mnenje, da se je med tki. »selitvijo narodov« izselilo celotno
ljudstvo, so bili zavrnili že davni pisci ...«
»... Kakor vse kaže, je ostalo popolnoma prezrto, kar piše Tacitus o Ilirih, čeprav je
jezikoslovno starinoslovje nekaj časa verjelo, da sme v njih videti praprebivalce Srednje
Evrope. V drugi knjigi svojih Annalov piše, da so bili poslali Drususa k Ilirom, da bi zanetil
spor med germanskimi plemeni. Vprašati se je treba, od kod v Iliriji germanska plemena,
saj so tam menda prebivala ilirska plemena. Kljub temu je odtod za časa Drususa grozila
rimski državi nevarnost s strani germanskih plemen.«
»... Stavimo poleg tega še plemensko bajko iz Jordanisovega plemena Alanov, po kateri
so bili prispeli Goti v spodnjo Vislo na treh ladjah, pri čemer so na zadnji ladji bili pripluli
Gepidi, – potem nam postane razumljiv razvoj ljudstva Gotov ... tudi če predpostavimo,
da je, po pristanku teh treh ladij okoli začetka našega štetja do selitve narodov okoli leta
375 priteklo več dopolnilnih okrepitev iz Skandinavije, je pomnožitev Gotov v eno izmed
najštevilnejših germanskih ljudstev nepredstavljiva ...«
Leta 406 so Vandali pod kraljem Guntarixom (406 – 427) prekoračili reko Reno pri
Mainzu, leta 409 so prekoračili Pireneje in osvojili Španijo (danes spominja nanje španska
pokrajina (V)Andaluzija). Potem, ko so bili zasedli v južni Španiji pristaniška mesta, se je
odločil kralj Geisarix (427 – 477) zgraditi ladjevje in je leta 429 odplul z 80.000 ljudmi v
severno Afriko. Osvojil je Kartagino in leta 411 razdelil okoliški svet med Vandale. Takrat
je vandalsko ladjevje obvladovalo Sredozemsko morje, kot kasneje vikingsko. Leta 455 so
Vandali osvojili celo Rim; toda Rima niso bili požgali in opustošili. Izraz vandalizm izhaja
iz trditve, da so Vandali takrat Rim popolnoma opustošili, vendar je to le obrekovanje.
Jordanis, Gotengeschichte, XXIII [21]: Ermanarich si je podvrgel med drugim tudi
Venede, Ante in Sklavene. Naslednik in pranečak Ermanaricha je pri Jordanesu Vinitharius,
pri Casiodorju Winidarius, gotsko Winipaharjis »ki ima vojsko Venedov« [89]. Vidimir,
en od Ermanarichovih sinov, se imenuje po gotsko Wandalaharjis [90]. Ta imena pričajo
za zelo tesne odnose med Vandali in Goti. Vandalski kralj Vltislaus Arnarnia je poročil
hči enega gotskega kralja. Pri tem so mogli biti to samo vzhodni Vandali in v nobenem
primeru zahodni Vandali v Šleziji, s katerimi takrat ni bilo nobenega prostorskega stika.
184
O Vandalih pričajo tudi npr. Marchallus Thurius v »Annales Vandalorum, The history
of Mecklenburgh, from the first settlement of the Vandals in that country to the present
time; including a period of about three thousand years, London, MDCCLXII, J. Newbery
(in St. Pauls Church - yard)« [91] ter Johannes I. Pontanus [92] in Johannes Isacius Meursius
[93:34]: »...S smrtjo Siwarda, pogumnega, a nesrečnega princa je postalo stanje Danske
še bolj obžalovanja vredno. Vandali so bili v posesti Cymbrie, Švedi so zasegli Scanijo in
Halland, tako da se je zdaj kraljestvo zmanjšalo na komaj nekaj več kot otoka Zelandijo in
Fionijo. Kar pa je še bolj potrlo Dance, je bilo dejstvo, da so dali v zapor njihovega princa
Jermerica, s čigar junaštvom so bili dobro seznanjeni. Buthl, njegov stric, je edini preostal
od kraljevske družine, človek, tako reven po razumu, in tako brez poguma, da ni bilo
mogoče pričakovati koristi od njegove uprave; toda s stališča nasledstvenega prava, so ga
bili posadili na prestol, kjer je, popolnoma v skladu z njihovimi pričakovanji, nadaljeval
z nedejavnostjo in nerazumom.«
Ali ni beseda, ime Butl posrečena oznaka za osebo z zgoraj opisanimi značajnimi
lastnostmi, ki je v vsakdanji rabi med Slovenci še danes?
Zavest o vandalskem izvoru je med Slovenci še danes živa. Samo v telefonskem imeniku
mesta Beljaka moremo takoj najti 10 oseb z imenom Vandaller. Tudi kmetije z imenom
Wandaler najdemo še danes na Koroškem. Pri nas verjetno Vadnal, Vadnjal itn.
Vladni germansko vandalski odnosi
Tudi medsebojni odnosi med severno germanskimi kraljestvi in vzhodno vandalskimi
kneževinami južno od Baltskega morja so bili očitno še bolj živi, kakor se je verjelo in
kar je sedaj postalo očitno. Danski letopisec Saxo Grammaticus [94] omenja, da so imeli
Venedi na danskih otokih fevde. Tudi na Fünenu in Falstru so našli znake, da so tam
bivali Venedi. Pri Svendborgu na Fünenu so našli kipec Svantevita, ki je zelo podoben
kipcu iz Jumnete, po velikosti in podobi [95]. Iz Falstra poročajo, da so med dvema
250 m narazen ležečima krajema, z imensko pripono -snekke, kar je ime za bojne ladje
Vikingov, našli prostrano ladjedelnico, v kateri so razgrajali odslužene ladje in gradili
nove. Najdeni ladijski deli so bili venedske gradnje, enako onim ladjam na Ralswieku
na Rujanu (danes nem. Rügen) [96].
Ibrahim ibn Jaqub [97] opisuje v svojem delu, da se je 1000 oklopljenih konjenikov
enega obodritskega kneza udeležilo pohoda cesarja Otta II. v Italijo leta 981. Prepotoval
je tudi Vzhodno Germanijo in priča za prebivalce vzhodno vandalskega mesta Jumneta
na Volinu (*Baltik): »In so se vojskovali z Mizikom (*polski knez) in veliko je njihovo
junaštvo. In nimajo kralja in ne poslušajo ene edine osebe, ampak so njihovi oblastniki
tisti, ki so najstarejši med njimi.«
Bradate sekire ali bradle so bile poleg pomena kot orodje tudi znak vojaškega
dostojanstva in sodne oblasti! Tukaj najdemo zanimivo vzporednico z Etruski, kjer je imel
sodnik, ki je smel odločati o življenju in smrti, kot znak svoje oblasti sekiro, vtaknjeno
v sveženj palic, s katerimi je sodnik »udaril« obtoženca za manjše pregrehe. Po izreku
kazni, je sodnik eno tako palico prelomil in jo odvrgel, s čimer je pokazal, da je zadeva
končana in da ne ostajajo kake druge zamere. Ta način sodne prakse so bili Rimljani v
celoti prevzeli od Etruskov.
185
Danski letopisec Saxo Grammaticus (1150 - 1220) [94] poroča o več metrov visoki sohi
štiriglavega boga Svantevita v templu v Arkoni. V roki je držal rog, ukrivljeno bogočastno
posodo [98]. Le-ta je zelo podobna zlatemu rogu iz Gallehusa na Danskem iz časa 4. stol. na
katerem je upodobljen Triglav, en triglavi bog. V Altenkirchnu, jugozahodno od Arkone je
na kamnu, za katerega menijo, da je nagroben, skoraj v človeški velikosti vklesana podoba
moža v vzhodno vandalski noši, v dolgi jakni s pasom, prepleteno brado in z enim velikim
rogom v roki; kamen je vzidan v zid. Tovrstni kamniti spomeniki so bili postavljeni v
Gdansku pred umetnostnim muzejem. Okoli leta 1250 so se mogli videti na pogrebnih
gomilah v Južni Rusiji [88]. Ne moremo razlikovati vikingskih in vzhodno vandalskih
bojnih sekir. Vsekakor pa so imeli vzhodno vandalski knezi v svojih grbih turovo glavo,
ki je bila izkazana na najdenih sekirah. Tudi laški Turin (Torino) ima v svojem grbu tura.
O turu, kot grbu starih Štajercev poroča tudi Anton Krempel v svojem delu »Dogodivščine
Štajerske zemle« [99].
Nemška cerkev uničuje naše prednike
... Germanska plemena: Bastarni, Vandali in Vikingi, ki so deloma zapustili svojo
domovino, so kot Vzhodni Vandali, deloma podlegli v 600 letnem uničujočem boju
pokristjanjevanja. Pokristjanjenje je bilo v začetku dejansko izpeljano z ognjem in mečem
(»smrt ali krst«) in samo v manjšem merilu na miren način. »Uničili so eno veliko kulturo«
(prof. dr. Lamm, Stockholm ustno prof. dr. H. Schröcke-ju).
O zločinski zlorabi cerkvenih pooblastil in pristojnosti bavarskih, posebno še solnograških
škofov, o njihovem pohlepu po slovenski zemlji in tlačanih, piše Emilian Lilek (*15.10.1851
†19.2.1940) [100]:
... Strašno se je bil skrčil staroslavski staroselski del ... V Anhaltu so leta 1293 sodno
prepovedali uporabo venetskega jezika, 1327 v Altenburgu, Leipzigu, Zwickau, v Meissnu
pa šele leta 1424. Celo smrtno kazen so ponekod izvajali pri kršitvi te prepovedi. Cerkev
je podpirala in pospeševala ponemčevanje ... Kakšen pomen je imelo ponemčevanje, je
razvidno iz dejstva, da so bili Draždani (nem. Dresden) in Lipice (nem. Leipzig), Berlin
in Potsdam, Lubice (nem. Lübeck), nekdaj glavno mesto obodrskih (reka Odra) knezov
in Stettin nekoč sklavenska naselja. Praga je bila okoli leta 1350 in Krakow v prvi polovici
15. stol. duhovno središče Srednje Evrope.
Karl Veliki, ki ga opisuje F. Dahn kot »veličastno pojavo«, kot nekaj »resnično
neprimerljivega«, [101] je z ognjem in mečem opustošil deželo Ljuticev vse do reke Pene
(nem. Peene), v bojnem pohodu proti Čehom, je deželo 40 dni pustošil in požigal, v istem
letu je opustošil sorbsko deželo in porušil njihova mesta, uničil leta 811 deželo Linonov
(nem. Lahnov) in Behencev ob ustju reke Havel. Zato Karla Velikega vedno več poznavalcev
zgodovine imenuje kar »klavec ljudstev«, torej etnocidnik.
Brückner [102] piše, da se Slavi niso nikjer pokazali kot sovražniki maziljanstva,
spreobračanja so potekala brez pravega nasprotovanja, razen tam, kjer je bilo samo pretveza
za podjarmljenje. To pa se je dogajalo pri Slavih, h katerim so bili prišli nemški verski
poslanci, tako pri Slavih ob Labi, kot na Moravskem, pri panonskih in karantanskih Slavih.
Pridigarji so pridigali eno, počenjali drugo, bili so nasilni, obnašali so se huje, kakor so
bili sami slikali pogane. Nove vernike so takoj obremenili z desetino, brezplačno so morali
186
delati pri gradnjah, graditi škofovske palače in cerkve, poleg tega so morali tlačaniti na
posestvih svojih novih gospodarjev.
Pohvalo in hvaležnost zasluži papež Hadrian II. (867 - 872), ki je brata Cirila in Metoda
lepo sprejel in Metoda na prošnjo kneza Kocla leta 869 posvetil za nadškofa v Panoniji in na
Moravskem. S lažmi in spletkami so ga hoteli nemški škofi uničiti, prvi med njimi nadškof
iz Solnograda in njemu ob strani škof iz Passaua/Bavarska. Libellus de Conversione
Bagoariorum et Carantanorum, Poročilo o spreobrnjenju Bavarcev in Karantancev iz
leta 873 ima za glavni namen petje hvalnic solnograškim škofom. O tem, da je bil papež
imenoval Metoda za moravskega in panonskega nadškofa, niti besedice, pač pa norčevanje
iz Metoda in njegovo poniževanje.
Bavarski škofi, med njimi solnograški nadškof Adalvin, brežinski škof Annon in
pasavski škof Hermanrich, so se bili v začetku leta 870 zbrali k posvetu, kaj storiti v zadevi
Panonija. Nadškofa Metoda so prisilno privedli k posvetu. Za sodnika nad Metodom so
izbrali brežinskega škofa, čeprav sme nadškofa soditi samo cerkveni očak ali papež sam.
Zato je Metod zahteval papeža kot sodnika. Toda nemško-bavarski škofi niso hoteli sprejeti
Metodove zahteve. Pasavski škof je hotel iti nad Metoda kar s pasjim bičem! Kralj Ludwig,
ki se je bil posveta udeležil, si je bil dovolil posmehljivo opazko, da je Metod pri svoji
obrambi že tako moker, kakor da bi bil sedel ob vroči peči. Na to mu je Metod odgovoril,
da se poti zato, ker ima opravka s surovinami.
Bavarski škofi so Metoda obsodili, vrgli v ječo, ga skloftali, ga izpostavili dežju in
mrazu, mu prepovedali maševati ter so ga držali v zaporu tri leta. Papežu o tem niso ničesar
javili, čeprav so mu nemški škofje v tem času pogosto pisali. Brežinski škof, ki je bil Metoda
obsodil, je bil celo tako nesramen, da je kasneje trdil, da »tega človeka« (Metoda) sploh ne
pozna. Medtem je umrl papež Hadrian II., nasledil ga je bil vrli Janez VIII. (872-882). Ko
je bil zvedel, kaj so storili z Metodom, se je zanj zavzel in ostro grajal zločine bavarskih
škofov, ki pa so kmalu nato, samo v par letih, eden za drugim, pomrli. Pa naj še kdo reče,
da Boga ni in da ni pravičen!
Zopet svoboden je šel Metod k moravskemu knezu Svetopolku, nato k panonskemu
knezu Koclu, pri katerem je ostal do smrti. To je bavarsko-nemške škofe zelo jezilo, grozili
so Koclu, da se mu bo zaradi sprejema Metoda slabo godilo. In res, že leta 874 je bil Kocel
naenkrat izginil. Najbrž so ga odstranili, kakor so bili moravskega kneza Rastislava. Toda
bavarski škofi niso odnehali. Uporabili so vse mogoče zvijače, da bi odstranili Metoda in
se polastili panonskega bogastva in ljudi. Po Metodovi smrti je zavladal papež Štefan VI.
(885-891), ki se je bil izkazal kot sovražnik panonskih in moravskih Slovencev, čeprav je
iz papeških arhivov točno vedel, zakaj gre in s kakšnimi škofi ima opravka. Padel je na
raven bavarskih škofov in Švaba Wichinga. Slednjega je bil celo imenoval za Metodovega
naslednika, prepovedal je uporabo slovenskega jezika v cerkvi. Wichinga zato vsi Slovenci
niso bili pripravljeni sprejeti. Maščeval se jim je z uporabo sile in je nekatere med njimi
prodal kot sužnje Judom (*nevernikom), kar pa papeža Štefana VI. ni prav nič motilo!
Na Moravskem so moravski Nemci pregnali slovenske duhovnike in jih v hudem mrazu
gonili k Donavi. Med potjo so jih stalno mučili. Pri tem početju se je posebno »odlikoval«
Wiching, surovina in obrekovalec in kot tak, Arnulfov ljubljenec. Kot oseba je bil tako
187
neznosen, da je bil moral zapustiti Moravsko in nekaj kasneje ga je, celo proti volji cesarja
Arnulfa, odstavil sam solnograški nadškof, ki je bil sicer sam vse prej kot Božje jagnje.
Potem se Wiching nič več ne pojavlja v zgodovini.
Boj proti polabskim Sklavenom je vodila nemška cerkev. Oto I. je podelil cerkvi celo
sodne in vojaške pristojnosti. In cerkev jih je pograbila z obema rokama! Rimsko-katoliška
cerkev, z zelo redkimi izjemami, je ostala glavni sovražnik tudi ostalih Slavov. Sledili so
številni in krvavi upori zaradi surovosti in požrešnosti nemške cerkve, tesno povezane s
posvetno nemško oblastjo. Nemški škofje so v svojih grbih, poleg škofovske palice, vodili še
meč, kot pravico do smrtnih kazni! Bili so nasprotni Jezusovemu nauku in Hitler kasneje
pri Nemcih ni noben slučaj.
Hišno znamenje z runskim znamenjem tyr  za vzhodnovandalske knežje rodove je
nadaljnje opozorilo na podobnost z verskimi predstavami Vzhodnih Vandalov z onimi pri
severnih in srednjeevropskih Germanih. Tyr je bil indogermanski glavni bog, kateremu so
takrat, kot kaže, darovali konje. Potem je bil starogermanski bog vojne. Runa tyr je bila znak
za meč. Tyru na čast so gojili bele konje, darovali konje in prirejali plese z meči. Posebno
goreči oboževalci Tyra so bili Semnoni s svetim gajem v Brandenburgu kot središčem
čaščenja, potem Kvadi, Sasi in Turinjci. Še v 9. stol. je bil pri Vikingih Tyr glavni bog [103].
Sklaviknidi na Bojemskem so imeli runo tyr za hišno znamenje.
Zaključek
Pogosto izrečena trditev, da Vzhodni Germani niso udeleženi pri nastajanju nemškega
naroda, je z uvrstitvijo vzhodnih in zahodnih Venetov, Vandalov, Gotov in drugih
germanskih, oziroma točneje praslovenskih plemen, v času do Walterja von der Vogelweide,
nedvoumno zavrnjena.
Širši in daljši vpogled kaže na ledenodobna zatočišča v vsej južni Evropi in zahodni
Aziji, kjer so praslovanska plemena vedrila od Francije in vse v današnjo Perzijo. Ob
otoplitvi po ledeni dobi so se kot poljedelci širili na sever, od Anglije do Volge, kjer je bila
močna in široka tudi skandinavska skupnost. Po ohladitvi v 4. tisočletju pred sedanjostjo
so se ljudstva pomikala proti jugu in se mešala s tamkajšnimi prebivalci, zato je prišlo
nemalokrat do boja za rodno zemljo ali za ropanje.
Ti premiki proti jugu pa v kasnejšem obdobju že delno sovpadajo z navedenimi
zgodovinskimi podatki, ki se med seboj razlikujejo glede na starost in pisca, vendar večinsko
potrjujejo praslovensko prisotnost v srednji in vzhodni Evropi.
Slovenci nimamo le najbolje ohranjen praslovenski govor, ampak imamo tudi nedvoumne
dokaze o svoji prvobitnosti v tlopisnih imenih po vsej srednji Evropi. Dokaz pa imamo
tudi v svojem narodnem imenu, ki se je preko Venetov in kasnejših Slovenov oblikovalo
v Slovence. Pri tem je pomembno, da sta izraza Veneti in Sloveni večinsko pomenila prav
praslovenska ljudstva, ki so se sicer različno imenovala, najpogosteje kot Veneti, Wendi,
Vinidi in Vandali.
Iz zahodnih Venetov so se izoblikovali Slovenci, Slovaki, Sorbi, Kašubi, Moravci, Čehi
in Polaki, iz vzhodnih Vinidov in Vandalov pa so nastali ostali vzhodni Slovani. Pri južnih
Slovanih gre za kasnejše znane priselitve na slovensko govoreče ozemlje in sicer Hrvatov,
188
ki so delno prinesli štokavsko izrazje, bojevitejših Srbov, ki so v celoti uveljavili štokavsko
narečje in Bolgarov, ki so se utopili v staroselcih. Posebnost so Makedonci, ki so staroselci,
a so delno sprejeli štokavsko narečje.
Viri
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
F. Jeza, Skandinavski izvor Slovencev, Etnografsko-jezikoslovna in zgodovinska študija, Trst 1967.
F. Jeza, O ključnih vprašanjih rane karantansko - slovenske zgodovine, Editorial Baraga, Buenos
Aires, 1977.
H. Schröcke, Germanen / Slawen, Vor- und Frühgeschichte des ostgermanischen Raumes, Panorama
Verlag, Wiesbaden 1999.
H. Schröcke, Indogermanen ­– Germanen – Slawen, Ihre Wurzeln im mittel- und osteuropäischen
Raum, Orion-Heimreiter Verlag, Kiel 2003.
T. Jarič, O večinsko slovanskem poreklu prebivalcev nemških dežel, prevod E. T. de Saint-Maur,
Zbornik devete mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2011, 193-207.
H. G. Wells, The Outline of the History Being a Plain History of Life and Mankind, več izdaj,
Macmillan & Company, New York.
Frederik Veliki, Denkwürdigkeiten zur Geschichte des Hauses Brandenburg, München 1977.
P. Knaupp, Europa, Bd 2, 1990.
W. Steller, Name und Begriff der Wenden, Kiel 1959.
W. Steller, Gefahr im Verzuge: Kritiken und Rezensionen zu W. Steller, Name und Begriff der Wen­den.
Mitteilungen der Landsmannschaft Schlesien, Landesgruppe Schleswig-Holstein. Nr. 16, Kiel 1962.
W. Steller, Grundlagen der deutschen Geschichtsforschung. Bd. 1, Wien 1973.
W. Steller, Deutsche Geschichtsforschung: Der Grundlagen zweiter Teil. Bd. 2, Wien 1975.
M. Ščukin, Das Problem der Cernajachov-Kultur in der sowjetischen Literatur, Zeitschrift für
Archäo­logie, Nr. 9, 1975, 25.
The baltoslavic forest direction in the archeological study of the ethnogenesis of the slave, Wiadomosci
Archeologiczne 51, 1986 – 1990, pogl. 4.2.7
J. G. Herder, Ideen zur Philosophie der Menschheit, Bd. 4., Riga 1791.
N. Koch, Oetinger, Monumenta Germanica Historica, Verlagsauslieferung GmbH, Stuttgart,
ZRN.
Ch. Jocher, Allgemeines Gelehrtenlexikon, Leipzig 1750.
W. Jobst, Genealogía/oder Stam und Geburtsliniea der Durchlauchtigen und Hochgeborenen Fürsten
und Hertzogen in Pommern/Stettin/der Cassuben und Wenden/auch in Rügen und Pomerellen,
Frankfurt 1573.
F. Dölger, Ein Fall slawischer Einsiedlung im Hinterland von Thessaloniki im 10. Jahrhundert, Sit­
zungsbericht der Bayrischen Akademie der Wissenschaften, Phil. Hist. Kl. 1952, H 1.
H. Köpstein, Zum Bedeutungswandel von Sclavus, Byzanthinische Forschung. Nr. 7. 1979, 67.
Jordanis. Gotengeschichte, Geschichtsschreibung der deutschen Vorzeit, Nr. 5, 1913.
Prokop, Der Vandalenkrieg, Cesárea, Geschichtsschreibung der deutschen Vorzeit. Nr. 6, 1913.
Prokop, Vandalenkrieg, Phaidon, Essen 1985, Prokop, Der Gotenkrieg — der Vandalenkrieg,
Cesárea, Stuttgart, brez letnice.
Fredregarii, FREDEGARII SCHOLASTICI CHRONICUM CUM SUIS CONTINUATORIBUS, SIVE
APPENDIX AD SANCTI GREGORII EPISCOPI TURONENSIS HISTORIAM FRANCORUM,
Monum. Germ. Script. r. Meroving. II, 127.
J. W. Valvasor, Die Ehre des Herzogtums Krain, Laibach u. Nürnberg, 1689, J. Krajec, J. Pfeifer,
Rudolfswerth, 1877, pogl. 2.
Sorbi, Sorbski muzej v Budyšinu, ZRN.
189
27. W. Streitberg, Die gotische Bibel, Erster Teil: Der gotische Text und seine griechische Vorlage.
Mit Einleitung, Lesarten und Quellennachweisen sowie den kleineren Denkmälern als Anhang.
Herausgegeben von Wilhelm Streitberg. Zweite, verbesserte Auflage, Carl Winter, Germanische
Bibliothek, 2. Abt. 3. Bd., Heidelberg 1919.
28. F. Wrede, Über die Sprache der Wandalen, Straßburg 1886.
29. M. Orbini, Il Regno degli Slavi, Urbino 1601, tudi v hrvaškem in srbskem prevodu.
30. M. Thurius, Annales Vandalorum, The history of Mecklenburgh, from the first settlement oft
he Vandals in that country to the present time; including a period of about three thousan years,
London, J. Newbery in St Pauls Churchyard, MDCCLXII.
31. E. Brydges, T. Bensley, A biographical peerage of the empire of Great Britain, B. Court, London
1808 – 1817.
32. A. Schleicher, Laut- und Formenlehre der polabischen Sprache, St. Petersburg 1871.
33. J. H. Jugler, Lüneburgisch-Wendischer Wörterbuch, 1809, R. Olesch, Köln 1962.
34. E. Schwarz, Goten, Nordgermanen, Angelsachsen, München 1951.
35. A. Stender-Petersen, Slawisch-germanische Lehnwortkunde, Göteborg 1927.
36. M. Vasmer, Die Urheimat der Slawen, W. Volz, Der deutsche Volksboden, Breslau, 1926, 118.
37. H. Rempel, Reihengräberfriedhöfe des 8. bis 11. Jahrhunderts aus Sachsen-Anhalt, Sachsen und
Thü­ringen, Schriften zur Vor- und Frühgeschichte. Nr. 20, 1966.
38. H. Schlifkowitz, Typische Ortsnamen zwischen Elbe und Weichsel, Ortsnamen auf -au, -ow, -witz,
-itz, -schitz und-in. Karlsruhe 1988.
39. H. Schlifkowitz, Die alpendeutschen Personennamen, Ardagger 1990.
40. A. Krantz, Wandalia, sive Historia de Wandalorum vera origine, Köln 1519.
41. M. Vasmer, Russisches Etymologisches Wörterbuch, II, Heidelberg1955, 656.
42. L. Vuga, Sodobna teorija kontinuitete, Zbornik prve mednarodne konference, Veneti v etnogenezi
srednjeevropskega prebivalstva, Jutro, Ljubljana 2002, 24-34. http://www.veneti.info/zborniki/
zbornik01/htm/vuga_kontinuitete.htm.
43. M. Alinei, Interdisciplinary and linguistic evidence for Palaeolithic continuity of Indo-European,
Uralic and Altaic populations in Eurasia, with an excursus on Slavic ethnogenesis, Proceedings of
Kobarid conference 2003, http://www.continuitas.com/intro.html
44. V. Vodopivec, Korenine zahodnih in južnih Slovanov, Zbornik mednarodnega posveta, Sledovi
evropske preteklosti, Jutro, Ljubljana 2004, 203-223.
45. Ch. Lübke, Regesten zur Geschichte der Slawen an Elbe und Oder, Berlin 1984.
46. Этимологический словарь русского языка, II, Univerza v Moskvi, Moskva 1959, 319.
47. Widukind iz Corvey-a, Widukindi monachi Corbeiensis rerum gestarum Saxonicarum libri tres,
10th-Century History Books, General Books LLC, 2010, www, Domus Ecclesiae.
48. G. Raumer, Regesta Historiae Brandenburgensis, Bd. 1, Berlin 1836.
49. J. Grimm, W. Grimm, Deutsches Wörterbuch, knjiga 16, geslo Sklave, 1905.
50. J. Filip, Enzyklopädisches Handbuch zur Ur- und Frühgeschichte, pogl. 2, Tschechische Akademie
der Wissenschaften, Kohlhammer 1969.
51. Ch. Hennig, Vocabularium Venedicum, 710, založil R. Olesch, 1959.
52. J. F. Pfeffinger, Vocabulaire Vandale.
53. Kjøbenhavnski rokopis, Vocabularium et Phraseologicum Vandalicum, Polabian - English dictionary, Kazimierz Polanski and James Allen Sehnert, Hague 1967.
54. Jordanes 551, Gotengeschichte, Geschichtsschreibung der deutschen Vorzeit. Nr. 5. 1913 ali A.
Heine, 1985.
55. J. K. Zeuss, Die Herkunft der Baiern von den Markomannen, 1837, 2. ponatis 1857, Die Deutschen
und die Nachbarstämme, Carl Winter, Heidelberg 1925.
56. Atlas, National-Atlas, leto VI, Paris 1795.
57. O. Pritsak, The Slavs and the Avars, Settimane di studio del Centro Italiano di studi sull‘alto
Medioeve, Nr. 30, Spoleto 1983, 353.
190
58.
59.
60.
61.
62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
76.
77.
78.
79.
80.
81.
82.
83.
84.
85.
86.
87.
P. Diakonus, Geschichte der Langobarden, A. Heine, 1986.
Einhard, Annalen der Frankenkönige, G. Pertz, F. Kurze, MESTO A. Heine, 1895.
Einhard, Življenje cesarja Karla, Kaiser Karls Leben, Abel in Wattenbach, A. Heine, 1986.
H. Wolfram, Conversio Bagoariorum et Carantanorum, 870, Gradec/Graz 1979.
Alfred Veliki, kralj Anglije, angleška izdaja Orosiusove Svetovne zgodovine iz leta 417, R. Kötschke,
1939 Die Völkertafel Germaniens und die angelsächsische Orosius-Bearbeitung aus der Zeit König
Alfreds von England, R. Kötschke. Deutsche und Slawen im mitteldeutschen Osten, Bad Homburg
1961, 50.
B. Schmeidler, Adam von Bremen - Hamburgische Kirchengeschichte, 1070, Script, rer. Germanicarum.
Nr. 10. 1925.
G. Grandaur, Des Dekans Cosmas Chronik von Böhmen, Geschichtsschreibung der deutschen
Vor­zeit, Nr. 65, 1939.
Ch. Jocher, Allgemeines Gelehrtenlexikon, Leipzig, 1750 in A. Heine, Helmold- Chronik der Slawen,
Laurent, Wattenbach. Stuttgart 1986.
Arnoldi, chronica Slavorum, založil J. M. Lappenberg, Hannover 1868, ponatis 1978, MGH
SS RerGerm in us. schol. 14.
J. Wolfgang, Genealogia oder Geburtlinien und Ankunfft des Löblichen Chur und Fürstlichen Haus
zu Brandenburgk, 634, Frankfurt an der Oder, 1562.
F. Becker, Helmold von Bosau, Wendische Chronika, Chronicon Sclavorum et Wenedorum:
Entfälschung eines Geschichtswerkes, Berlin 1985.
F. Becker, Grenzsteine und Marksteine im Wandalischen Königreich, Berlin 1985.
N. Marschalk, T. Marschalk, Annales Herulorum et Vandalorum, 1521, E. J. Westphalen, Monumenta
inedita rerum Germanicarum praecipue Cimbricarum et Megapolensium, 1729 - 1745.
W. Steller, Deutsche Geschichtsforschung, Der Grundlagen, Bd. 2, Wien 1975.
E. Röth, Sind wir Germanen? Das Ende eines Irrtums, Erich Röth-Verlag, Kassel 1967.
E. C. Saluelt, Chronik der Mark Brandenburg, Magdeburg 1579, 121.122.
E. Strausberg, Chronik der Marck Brandenburg, 1598.
S. Münster, Cosmographey, Beschreibung aller Länder, Herrschaften und fürnemlichen Stetten des
gantzen Erdbodens bis 1588, Basel, ponatis faksimile, brez letnice.
Th. Kantzow, Vrsprunck, Altheit und Geschichte der Völcker und Lande Pomern, Rhügen in 14
Bän­den, izdal H. Kosegarten, Greifswald 1816.
Ch. Hartknoch, Alt- und Neu Preußen, I. del, I. poglavje, Von den Gräntzen und Inwohnern
deß Landes, 1684.
J. W. Valvasor, Die Ehre des Herzogtums Krain, Laibach, Nürnberg, 1689 izdala J. Krajec, J. Pfeifer,
Rudolfswerth 1877.
E. Fidicin, Berlinische Chronik, Berlin 1868.
L. Kilian, Zum Ursprung der Germanen. Bonn 1988 a, L. Kilian, Zum Ursprung der Indogermane,
Bonn 1988 b.
P. Jandáček, A. Perdih, A novel view of the origins, development and differentiation of Indo-Europeans,
Zbornik šeste mednarodne konference, Izvor Evropejcev (Proceedings of the sixth international
topical conference, Origin of Europeans), Jutro, Ljubljana 2008, 88-98.
R. Trautmann, Die slawischen Völker und Sprachen: Eine Einführung in die Slawistik, Leipzig 1948.
R. Much, Die Germanen des Tacitus, Heidelberg 1967.
H. Reinerth, Vorgeschichte der deutschen Stämme, 3 Be. 1940, Struckrum 1986, Viöl 1987.
L. Schmidt, Geschichte der deutschen Stämme bis zum Ausgang der Völkerwanderung, Die
Westgerma­nen, Bd. 1 München 1938, Die Ostgermanen, München 1934, Geschichte der Wandalen,
München 1942.
A. Berlot, I. Rebec, So bili Etruščani Slovani? Založba Lipa, Koper 1984, poglavje: Slovani v
Burgundiji, str. 234 – 236.
R. Trautmann, Die altrussische Nestorchronik, Leipzig 1931.
191
88. U. Scheil, Zur Genealoge der einheimischen Fürsten von Rügen, Veröffentlichungen der historischen
Kommission für Pommern, Reihe V. Heft 1., 1962.
89. Th. Mommsen, Iordanis Romana et Getica, apud Weidmannos, 1882.
90. J. Marquart, Osteuropäische und ostasiatische Streifzüge, Leipzig 1903.
91. T. Marchallus, Annales Vandalorum, The history of Mecklenburgh, from the first settlement of
the Vandals in that country to the present time; including a period of about three thousand years,
London, MDCCLXII, J. Newbery in St. Pauls Church – yard.
92. J. I. Pontanus, 1631, Rerum Danicarum Historia, Accedit Chorographica Regni Daniae. Amsterdam.
93. J. Meursius, Historiae Danicae, Libri III. Copenhagen 1630.
94. S. Grammaticus: Gesta Danorum, Copenhagen, 1931 in Zt. Archäol. 8, 1974, 179.
95. H. Jansen, Svantevit fra Svendborg, Arbog f. Svendborg + Omgens Museum, 1989, 65.
96. J. Madsen, Dänisch-wendische Beziehungen am Schluß des 11. Jahrhunderts vom Fund einer
Schiffswerft bei Fribodrea auf Falster aus beleuchtet, In B. Wiberg. Bistum Roskilde und Rügen,
1987, 71.
97. L. Schulte, Beiträge zur ältesten Geschichte Polens, Zeitschrift des Vereins für Geschichte Schlesiens,
Nr. 52, 1918, 38.
98. C. Schuchardt, Arkona, Rethra, Vineta, Berlin 1926.
99. A. Krempel, Dogodivščine Štajerske zemle, Gradec 1845, ponatis leta 1974.
100. E. Lilek, Geschichtsverirrungen deutscher Historiker, Zvezna tiskarna Ljubljana, samozaložba,
Celje 1940.
101. F. Dahn, Urgeschichte der germanischen und romanischen Völker, 4 Bände, G. Grote, Berlin
1881–1889.
102. A. Brückner, Eintritt der Slaven in die Weltgeschichte, Sonderabdruck aus der Weltgeschichte,
Ullstein, Berlin 1909–1925.
103. R. Meyer, Altgermanische Religionsgeschichte, Stuttgart 1909.
Povzetek
Ob pripravi novih izdaj obeh zgodovinskih del pokojnega raziskovalca slovenske
preteklosti, vrlega Franca Jeze »Skandinavski izvor Slovencev« in »O ključnih vprašanjih
rane karantansko-slovenske zgodovine«, sem iskal dodatne in nepristranske vire, ki bi
potrdili ali ovrgli njegove ugotovitve. Ugotovil sem, da so stari pisci dokaj dobro poznali
Vandale, Vinede, Venede, Vinile itd. ter vsa njihova številna območna plemena. Raziskava
prof. dr. Helmuta Schröcka sega daleč v preteklost, v obdobje več tisoč let pr. Maziljenim,
vključuje novejše starinoslovske raziskave načina in podobnosti gradenj, okraskov itd.,
katerim je prof. dr. Helmut Schröcke odmeril precej prostora v svojih knjigah.
Z imenom Sklaveni, Sklavi so v preteklosti učenjaki označevali vzhodno germanska
plemena, ki se še niso bila pokristjanila, torej so bila še poganska, za razliko od onih
Germanov, ki so že bili sprejeli maziljansko vero. Tega so se dobro zavedali celo še pisci
v preteklih stoletjih, kakor ugotavlja prof. dr. Helmut Schröcke, ki je zbral, s pregovorno
nemško marljivostjo, številne vire, ki to potrjujejo. Bil je pozoren tudi na danes ustaljene
vire, katere pa so jih bili stari učenjaki iz udobja ali nemarnosti priredili po svoje. Posebno
pozornost je posvetil raziskovalcem, ki so se lotili stare vire na novo raziskati in so pri tem
marsikje ugotovili razlike med prvotno vsebino in tem, kar se danes navaja v literaturi,
kar pa ima usodne posledice za tolmačenje zgodovine.
192
193
Vinko Vodopivec
ČAŠČENJE RODNOSTI
Ključne besede
Etruščani, rodnost, spolnost, vagina, falus, arheologija, zgodovinsko jezikoslovje
Key words
Etruscan, fertility, sexuality, vagina, phallus, archaeology, historical linguistic
Abstract
Fertility glorifying
Ancient people glorified the male and female fertility, as evidenced by the earliest drawings
and figurines with pronounced genital organs. Even our predecessors worshiped his native
ability, so most often in ancient inscriptions are the words that represent a father and mother
who have in family, which is the core of the respective society, the most important role.
Reading of the inscriptions on the limbs of men and women‘s sexual acts is understandable
in Slovene and explains the Etruscans sexuality. Inscriptions are intended for men who
invite them to fertilization and teach them for responsible sexuality and about sexual
offense. Women don’t need such instructions that are already built into their nature, which
is oriented in fertility and in the preservation of the human race.
Uvod
Predantična ljudstva so častila moško in žensko plodnost, kar potrjujejo najstarejše
risbe in kipci s poudarjenimi spolnimi organi. Tudi predantična predslovanska ljudstva
so častila rodno sposobnost, zato se v znanih predantičnih napisih največkrat pojavljajo
besede, ki predstavljajo očeta in mater, ki imata v družini, ki je jedro vsakokratne družbe,
najpomembnejšo vlogo.
Možinja
Napis Možinja na etruščanskem zrcalu in ženskem aktu sta prikazana na slikah 1 in 2.
Žunkovič [1]
Na etruščanskem območju so našli več kovinskih zrcal, ki imajo v sredini ali ob robu
napis mužina ali mutjina. Napis se prečrkuje MUOINA in naj bi pomenil mužina, mutjina
ali mošnja. Napis bi bil lahko večpomenski, a je njegov pomen osvetljen z likom nage ženske,
ki ima popolnoma isti napis. Ženska salutira, kar poudarja njeno spolno pripravljenost in
glede na pomen mutjina gre verjetno za prostitutko.
194
Slika 1: etruščansko zrcalo z napisom [1]
Slika 2: ženski akt
z napisom [1]
Kolar [2]
Napis Mutina, Mudina ali Moudina je na prsih nage ženske kot simbol plodnosti. Navaja
še tri podobne napise: drugi napis je vzdolž ženskega akta, tretji je na zrcalu, četrti pa na
bronasti zapestnici. Žal ne pokaže slik zato ni možno preverjati prečrkovanja. Verjetno gre
v dveh primerih za ista napisa kot ju prikazuje Žunkovič in je prečrkovanje delno napačno,
saj gre že za pojasnjevanje vsebine s preglasi.
Vodopivec
Napisa na zrcalu in ženskem aktu MOUINA sta prečrkovana pravilno, saj so črke
znane in v obeh primerih lepo vidne. Na spodnjem delu zrcala je vrezana slika vagine, kar
žensko vzpodbuja k polepšanju, ki teži k spolni združitvi in k rodnosti.
Napisa se bereta Muoina, kar lahko pomeni tisto žensko, ki se muva ali spreneveda,
torej gre lahko za priležnico ali za prostitutko.
Možna je oblika Možina s preglasom U v Ž tako, da bi beseda pomenila možinjo, to
je družico možu, ki skrbi zanj in za njun naraščaj.
Verjetneje pa se napis deli na MUOI NA in pomeni povabilo na spolno združitev, saj se
žena pred zrcalom polepša za moža in ga s tem vabi, z ženskim aktom pa to tudi neposredno
izraža in s salutiranjem še potrjuje. Tako razumevanje potrjuje tudi smer napisa, ki se
prične na prsih, kjer se prične dvorjenje in se konča pri nožnici, kjer se dvorjenje konča v
spolni združitvi. Ženska drži v levici mošnjo, ki lahko predstavlja moško mošnjo z modi,
195
lahko pa tudi mošnjo za shranjevanje dragocenosti, v tem primeru moškega semena, ki
ga ženska shrani v svojem telesu in mu omogoči oploditev.
Tak pomen daje spolni združitvi plodni pomen in izraža bistvo človeške narave, ki
je v ohranjevanju potomstva. Prav napis na ženskem aktu lepo opisuje žensko naravo, ki
ljubeče sprejme seme, mu v svojem telesu omogoči razvoj, ga kot otroka porodi in mu na
prsih daje hrano, ljubezen in zavetje.
Napisa sta dobro razumljiva in poudarjata žensko naravnanost k moškemu, ki ji
omogoča oploditev, zaščito in zavetje, kar vse potrebuje ženska za uspešno rodnost.
Pojavljata se znani venetski, starofrigijski in slovenski besedi: moui in na [3-6].
Glosar
Slovensko knjižno
Slovensko narečno
SK
SN
preglas preg
premet prem
okr
sin
MOUI
NA
muoi, moj – prem, SN, SK
na – SN, SK
okrajšava
sinonim
my
take
Spolni ud kot simbol plodnosti
Spolni ud je znak plodnosti in so ga Etruščani večkrat prav značilno upodobili. Različni
udi so prikazani na slikah 3, 4, 5, 6 in 7 [1-2, 7] in imajo napise, ki so razumljivi v slovenščini.
Napis 1
Žunkovič [1].
TUT NITA PHASTIV VELKA REALA ULE VETRU ERUK
Žunkovič napis prečrkuje, vendar ga ne pojasnjuje, ker naj bi ne bil dovolj razumljiv,
poudarja pa, da kaže na slovanske jezikovne značilnosti.
Slika 3
Slika 4
Slika 5
Slika 6
Slika 7
196
Horak [7]
Ta kamniti totem moškega uda je bil v hramu mesta Tibertum severno od Perugie
in je služil na čast bogu Baalu. Ob nastopu krščanstva so ga vrgli v Tibero, a se je zaradi
erozije leta 1722 znašel na njenem bregu.
TUT NI TA WAS TIBE EL ČADJE A U AULE VETRU E DUČ
Toto neni ta fazulka tvoje jedl prdy aj v chrámě vetrům je dout.
To ni ta fižol tvoje jedi prdijo a v templju vetrovom je udarec.
To ni pravi fižol, saj se po njegovih jedeh prdi, to pa je v svetišču prepovedano.
Komentar
Pri prečrkovanju uporabi črko W, kar ni običajno, je pa blizu glasu F, ki ga uporabljajo
jezikoslovci in doda črko J. Opisana vsebina ni take narave, da bi jo vpisali v kamen in na
tako značilnem moškem spolnem udu.
Vodopivec
Napis ima le eno ločilo in po razumevanju naj bi bil to začetek napisa. Napis se bere
navzgor in v krogu, potem pa iz leve na desno, oziroma od zgoraj navzdol. Črke so dobro
vidne in zanesljive, le znak b, ki ga jezikoslovci razumejo kof F, je v resnici B.
: ATINTVTAULEVETRU ERUK AL ELKARE BASTIVE
ATI NT U TA ULEVE TRU E RUKAL EL KAR E BASTIVE
Ati not v ta ulovo trd je rukal al karana je masturbacija.
Ati not v lo ulovo trd le ruka ali karano je samozadovoljevanje.
Napis je navodilo mladcem in bodočim očetom, kako naj zaplode svoje potomstvo in
istočasno opozarja na škodljivo raztresanje njihovega semena.
Pojavljajo se znane venetske in starofrigijske besede: ati, nt, ta in kar [3-6], pa tudi
slovenske besede: ulov in rukal.
Glosar
ATI
NT
U
TA
ULEVE
TRU
E
RUKAL
EL
KAR
E
BASTIVE
ati – SN, SK
nt, not – okr, SN, SK
u, v – preg, SN, SK
to, ta – preg, SN, SK
ulove, nožnica – preg, sin, SN, SK
trdu, trd – okr, SN, SK
e, je – okr, SN, SK
rukal – SK
al, ali – preg, SN, SK
karan – okr, SK
e, je – okr, SN, SK
mastiti, onanirati – preg, SK
father
inside
in
this
catch, vagina
solid
was
move
but
blame
is
masturbate
197
Napis 2
Kollar [2, 7]
Horak navaja Kollarja, ki napisa ne prečrkuje niti ne prevaja: napis se čuva v Perugi.
Na podstavku je vidnih 36 oseb, na osrednji slike je oče na smrtni postelji, ki mu mati
podaja najmlajšega sina, da bi ta lahko prevzel očetovega duha.
Horak [7]
Horak navaja Kollarja, ki napis pojasnjuje kot praznovanje slovanskega boga ognja in
strasti, sam pa je mnenja, da je to le malo verjetno in napis prečrkuje in pojasni.
NEUEŠČIN VEŠČ U A OUON SNJA
Nevěstín věštec o takovém ohonu sníja.
Věštec o tak velkém ohonu sní pro svou nevěstu.
Nevestin ljubimec o takem udu sanja.
Komentar
Horak sicer navaja Kollarja, vendar se njegovo vsebinsko pojasnilo ne sklada s Kollarjevo
navedbo. Pri prečrkovanju je nekaj pomanjkljivosti, saj uporablja preglasne črke ter doda
črki I in J. Pomen se ne sklada s sliko na podnožju, saj ta ne opisuje zaroko ali poroko,
ampak rojstvo ali smrt, kar zmanjšuje verjetnost njegovega razumevanja.
Vodopivec
Prečrkovanje ni povsem zanesljivo, saj so nekatere črke slabše ali drugače izpisane,
lahko pa so tudi sestavljene. Delež težje prepoznanih črk je 4 / 20 = 20 %.
NEUSMKNVENNAOUONSNSI4 20
NEU SM K N VEN NAO UON SN SI
Nov sem ko nov ven nov ven sin si.
Na sliki je najverjetneje porod otroka, saj je razvidnih več oseb, ki opazujejo dogodek.
Na desni je moški - oče, na levi je ženska – nona, na postelji je mati, ob njej pa babica z
novorojenim detetom. Tak opis potrjuje tudi razumevanje napisa, kjer se vsi vesele otroka
in prav njemu veljajo zapisane besede. Steber predstavlja moški ud, ki pa je v cvetju, saj bo
novorojenec dobil svojo spolno moč šele kasneje.
Tudi sicer slabša slika potrjuje rojstvo otroka, saj kaže na žensko v postelji, kar poudarja
njen mladostni izgled in nakazane prsi.
Pojavljajo se znane venetske in starofrigijske besede: neu sm, ven, uon in sn [3-6].
Glosar
NEU
SM
K
N
VEN
UAO
UON
SN
SI
neu, nov – preg, SN, SK
sm, sem – okr, SN, SK
k, kot – okr, SN, SK
nov – okr, SK
ven – SK
cuau, cel – preg, SN, SK
uon, ven – preg, SN, SK
sn, sin – okr, preg, SN, SK
si – SK
new
I am
as
new
out
whole
out
son
you are
198
Napis 3
Horak [7]
Ta totem je bil leta 1741 najden na bregu reke Tibere v mestu Tudertum nizvodno od
Perugie. Bil je vržen v reko in je nekoliko razbit, zato lahko manjka začetek napisa.
(AU) – L MEL PIE U.A
Kněz měl pýje úla.
Duhovnik je (moški) člani Ula
Komentar
Pri prečrkovanju je očitna napaka, pomen pa ni dovolj prepričljiv, saj ni skladen z
izdelkom, ki najverjetneje predstavlja moški ud.
Vodopivec
L MEL RIE U A
Le imel raje u nožnici.
Najraje bi bil v nožnici.
Napis je razumljiv tudi brez možnega začetka in opisuje spolno privlačnost, ki dobi v
združitvi polni pomen in največje ugodje.
Pojavljajo se znane venetske in starofrigijske besede: mel in ria [3-6].
Glosar
L
MEL
RIE
U
A
l, le – okr, SN, SK
mel, imel – okr, SN, SK
raje – okr, SK
u, v – preg, SN, SK
aja, vagina – okr, SN, SK
just
has
rather
in
lie, vagina
Napis 4
Horak [7]
Totem moškega uda iz marmorja v velikost človeka in z dvovrstičnim napisom so našli
na bregu reke Tibere v Perugi.
TARBIŠČA UVI YA NE JO ERINS
Obětišt‘ vrcholy ovšem nejsem jeho věrící.
Žrtvenik vrhovnemu, čeprav nisem vernik.
Komentar
Opazna so prečrkovanja s preglasnimi črkami, napisa na koncu uda pa ne prečrkuje.
Smisel prevoda ni povezan z značilnim moškim udom, kar zmanjšuje njegovo verjetnost.
Vodopivec
Prečrkovanje je dokaj zanesljivo: četrta črka je B ali D, sedma črka je lahko M ali Š in
obe različici sta smiselni, črka Q je zanesljivo znak za glas K, zadnji L pa je obrnjen in bi
lahko pomenil tudi črko Š.
3
26
Delež težje prepoznanih črk je 3 / 26 = 11,54 %
TAR BISMALVI KANSIOERINS LULO
Različica
TARD ISŠAL
TA R BI SMAL VI KANS IO E RIN S LULO
Trd izšel
199
Ta rad bi smel v kanc io je rinil z lulo.
Ta bi rad smel v nožnico in jo rinil z lulo.
Napis je dobro razumljiv in opisuje željo moškega po ženski in spolni zadovoljitvi,
različica pa dodaja smiselno razumevanje.
Pojavljajo se znane venetske in starofrigijske besede: ta, bi, smal, vi in io [3-6], pa tudi
slovenske besede: rad, kanc, rin in lulo.
Glosar
TA
R
BI
SMAL
VI
KANS
IO
E
RIN
S
LULO
Različica
TARD
ISŠAL
ta – SK
rad – okr, SH
bi – SK
smal, smel – preg, SN, SK
vi, v – SN, SK
kanc, konc vagina – preg, sin, SN, SK
jo – SK
e, je – okr, SN, SK
rin, rinil – okr, SN, SK
s, z – SN, SK
lulo, udom – SN, SK
this
like
would
allowed
into
vagina
it
was
push
with
phallus
tard, trd – preg, SN, SK
isšal, izšel – preg, SN, SK
firm
move out
Napis 5
Horak [7]
Totem moškega uda so našli na bregu reke Tibere v 18. stoletju v Perugi. Glavica
pojasnjuje njegov pomen oploditve, saj predstavlja cvetje in plod.
ČAYAT NA BALA PYSEJ
Čuráku na Bála stříkej!
Kurac za Bala postavi!
Komentar
Napačno prečrkovanih je kar 5 od 14 črk ali 35,71 %, kar je premalo za dobro razumevanje.
To potrjuje tudi prevod, ki je sicer povezan z moškim udom, vsebina pa je ob polovično
napačnem prečrkovanju povezana z Baalom, ne pa z udom.
Vodopivec
Prečrkovanje se prične s preglasnim Č, Q je zanesljiv znak za glas K, združena črka
pa predstavlja znake za I N A, ostane še črka, ki jo Horak prečrkuje kot P, je pa verjetneje
B, kar pa je glasovno blizu.
ČAKATINAV AUABKSEI
ČAK ATI NAV A UAB K SEI
Čakaj ati nov a vabi k seji.
Čakaj mladi ata saj te vabi k setvi.
200
Prevod se sklada z glavico uda, ki napoveduje cvet in sad, mladec pa mora čakati na
svojo spolno zrelost, da lahko poseje svoje seme.
Pojavljajo se znane venetske in starofrigijske besede: čak, ati, nav, uab in sei [3-6].
Glosar
ČAK
ATI
NAV
A
UAB
K
SEI
čak, čakaj – okr, SN, SK
ati, ata – SN, SK
nau, nov – preg, SN, SK
a – SN, SK
uab, vabi – okr, preg, SN, SK
k – SK
sei, seji, setvi – okr, SN, SK
wait
father
new
but
invite
to
sew
Zaključek
Razbiranje napisov na spolnih moških in ženskih rodnih organih je v slovenščini
razumljivo in pojasnjuje čaščenje spolnosti Etruščanov. Napisi so namenjeni moškim, ki jih
vabijo k oploditvi in pojasnjujejo pripravo mladcev na odgovorno spolnost in jih poučujejo
o spolnem dejanju. Ženskam taka navodila očitno niso bila potrebna, saj so že vgrajena v
njihovo naravo, ki je naravnana v rodnost in v ohranjanje človeške vrste.
Literatura
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
M. Žunkovič, Slavische-Runem Denkmälen, Bibliotek »Sraroslovan«, Heinrich Slovák, Kremsier
1915, 98-100.
J. Kollar, Staroitalija slavjanska, Objevy a dukazy živlu Slavskih, Mesapia, Cisarske kralovske
dvorske a statni tiskarne, Viden 1853, 279.
V. Vodopivec, Nabor venetskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik četrte mednarodne
konference Evropski staroselci, Jutro, Ljubljana 2006, 118-144.
V. Vodopivec, Katalog venetskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske
etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 80-175.
V. Vodopivec, Zbir starofrigijskih napisov, delitev, prevod in besednjak, Zbornik sedme mednarodne
konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 31-57.
V. Vodopivec, Katalog starih frigijskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 313-384.
A. Horak, Falický kult Etrusku, O Slovanech úplne jinak, co nebylo o Slovanech dosud zmámo,
Lipa, Vizovice 1991, 166-171.
Povzetek
Predantična ljudstva so častila moško in žensko plodnost, kar potrjujejo najstarejše
risbe in kipci s poudarjenimi spolnimi organi. Tudi naši predhodniki so častili rodno
sposobnost, zato se v predantičnih napisih največkrat pojavljajo besede, ki predstavljajo
očeta in mater, ki imata v družini, ki je jedro vsakokratne družbe, najpomembnejšo vlogo.
Razbiranje napisov na moških spolnih udih in ženskih aktih je v slovenščini razumljivo
in pojasnjuje čaščenje spolnosti Etruščanov. Napisi so namenjeni moškim, ki jih vabijo
k oploditvi in pojasnjujejo pripravo mladcev na odgovorno spolnost in jih poučujejo o
spolnem dejanju. Ženskam taka navodila niso bila potrebna, saj so že vgrajena v njihovo
naravo, ki je naravnana v rodnost in v ohranjanje človeške vrste.
201
Vinko Vodopivec
Mejniki
Ključne besede
mejnik, obelisk, simbol, rodnost, nagrobnik, Veneti, Etruščani, Slovenci
Key words
abuttal, obelisk, symbol, fertility, tumbstone, Veneti, Etruscans, Slovenes
Abstract
boundary stones
Žunkovič cites many pillar stones as the border stones, which should be seen either in relief
or in the inscriptions on them. Reliefs have many symbolic meanings, which bear witness
to the cult of fertility; inscriptions on these pillar stones are understandable in Slovenian
and are of burying nature.
Reliefni obelisk
Značilen je kamnit kvadraten obelisk iz Husiatina v Galiciji visok 2,7 m s stranico 34
cm, ki je prikazan na sliki 1 [1].
Žunkovič [1]
Štiri stranske ploskve so oblikovane tako, da so reliefi v isti višini. Štirje obrazi pod
istim klobukom kažejo na to, da smo na nevarnem mejnem območju Galicije in Podolja.
Štiri strani lahko predstavljajo štiri najstarejše može ali vodje občin, združenih za skupno
obrambo proti nasprotniku, lahko pa so to štirje mejni opazovalci. Očitno gre za štiripomenski
kamen, ki pomeni lastniško štirimejo [1].
Komentar
Obrazložitev obeliska in reliefov kot mejnika je vprašljiva, saj ne upošteva simbolike,
ki je starim ljudstvom pomenila bistveno več kot pa lastnina sama zase.
Vodopivec
Simboli so številni: vremenski, lovski, ljubezenski, spolni in rodni; posebej pa so
simbolna tudi števila [2].
1 Lastna oseba, en bog ali vsaj najvišje božanstvo, en partner itd.
2 Moški in ženska, dve različni naravi v živalskem svetu, dve skladni strani telesa, itd.
3 Tribog ali trojica v različnih povezavah, otrok kot tretji, itd.
4 Vzhod – zahod – sever – jug, nebo – zemlja – levo – desno ali spredaj – zadaj, itd.
5 Pet prstov na roki, itd, itd.
Število štiri ima v verovanju starih ljudstev močan simbolni pomen, ki se ga da razbrati
tudi na tem obelisku, saj so stranske ploskve enako ali podobno izdelane, kar pomeni, da
je temelj življenja povsod enak.
Tudi po višini so štirje za rod pomembni deli: klobuk, ki združuje družino in rod,
ženska, ki spočne in rodi, otroci kot sad in bodočnost družine ter mož, ki podpira tako
ženo kot otroke ter omogoča rodu preživetje.
202
Slika 1: Kvadraten obelisk z reliefi na vseh štirih straneh [1]
Nedvoumno je poudarjena ženska, ki po spolni združitvi nudi zavetje razvijajočemu
otroku, ga porodi in hrani s svojim mlekom. S klobukom vred ima tudi štiri dele: klobuk
predstavlja srce, ki združuje družino, prsi kot hrano otroku, zakrito nožnico kot vabilo k
združitvi in rodnosti ter noge, ki omogočajo njeno raznovrstno dejavnost.
Prav poudarek ženski pomembnosti je značilnost naših prednikov, saj je bila ženska
vedno enakopravna moškemu in to tudi v širšem rodovnem pomenu.
Simbolika obeliska
Od zgoraj navzdol: enoten klobuk, ki združuje, pod njim štiri ženske postave do boka
nato nož v nožnici s konjem, nato spodnji del ženskih nog, nato otroške figurice in spodaj
štirje možaki, ki vse skupaj drže.
Na vrhu pod enotnim klobukom so v vseh štirih smereh v prvih treh razdelkih liki
žensk ali boginj rodnosti, ki zakrivajo ali kažejo na prsa in nožnico. Dve ženski imata v
rokah posebno znamenje: rog plodnosti in cvet kot znak oploditve.
Nožnica ni vidna, saj jo zakriva vmesni del, ki ni jasno razviden, saj je le na eni strani
viden konj pod nožem v nožnici. Nož v nožnici lahko simbolno pomeni spolno združitev,
konj pa zopet pomeni blagostanje, saj je še danes pregovor: Si na konju – si uspešen!
Blagostanje je tudi družina in rod ter otroci, ki rod nadaljujejo. Nad nožem je povezava z
nožnico - vagino, kar tako razlago dodatno potrjuje.
203
Pod simbolno uspešno oploditvijo so značilne ženske noge, ki nosijo telo in omogočajo
njegovo delovno, oplodno in rodno uspešnost.
Pod nogami so otroci kot sad oploditve, saj kljub nakazanim prsim, po obleki in
celotnemu videzu nedvoumno kažejo otroško podobo.
Vse to nosijo štirje značilni možaki močnih postav z brki, kar zopet poudarja življenjsko
naravnanost moških k preskrbi žena in otrok.
Prvi napis
Prvi napis je verjetno etruščanski in je prikazan na sliki 2.
Žunkovič [1]
Najstarejši mejnik z etruščanskim napisom so našli pri vasi Novi blizu Rochetta v
Srednji Italiji in naj bi pomenil: Verrucke nicht die Grenze! Ne premikaj meje.
Prečrkovanje:
meze nemunjus
Meze ne munjus.
Meje ne menjaj.
Horak [3]
V naselju Nova nedaleč od mesteca Rochetta okoli 50 km severno od Rima so v 18.
stoletju našli mejni kamen z napisom, ki se bere iz desne na levo. Značilni sta zemljepisni
imeni: Nova – Nova in Rochetta – češko Rokytka, Rokytka s pomenom rozeklaný in
hrbolatý s pomenom v slovenščini nazobčana in grbinasta.
Napis MEZU NEMUNJI UŠ Mezu neměň už! Meje ne spremeni!
Vodopivec
Napis na pokončnem kamnu je pisan v etruščanskih črkovnih znakih [4] in je lahko
tudi nagrobni, saj ima napis navpično smer in je od neba usmerjen k zemlji, kar daje tudi
drugačno razumevanje napisa.
Napis ME DUNEMUNIUS ME DUNE MUNI US Meni dan meni ustan!
Pri prečrkovanju sta dve razliki: prvi dve črki sta očitno ločeni s piko, pa ju predhodna
avtorja združujeta v skupno besedo MEZI; črko Ž prečrkujeta kot Z, kar je sicer možno,
vendar se prav ta znak največkrat pojavi v retijskih napisih, kjer pomeni glas črke D,
podoben pa je tudi venetskemu znaku D za črko D [5-6].
Razumevanje napisa kot nagrobnega je dovolj zanesljivo, saj lepo opisuje smrt osebe,
ki ji je napis namenjen: mož, žena, otrok in ji želi da ustane v onostranstvu. Pojavljajo se
Slika 2: Etruščanski napis na mejnem ali nagrobnem kamnu [1, 3]
204
znane slovenske, venetske, retijske, mesapske in starofrigijske besede: me, dun, muni, us,
ki potrjujejo nagrobno vsebino napisa [6-8].
Glosar
Uporabljene kratice
SK
Slovensko knjižno
[9]
SN
Slovensko narečno
ME
DUNE
MUNI
US
men, meni – okr, SN, SK
dan – preg, SK
muni, meni – preg, SN, SK
us, ust, ustani – okr, SN,SK
okr
preg
okrajšava
preglas
to me
get
to me
get up, resurrect
Drugi napis
Drugi napis iz Walesa, prikazan na sliki 3, je očitno praslovenski, saj je dobro razumljiv
v slovenščini in v nasprotju z dosedanjim razumevanjem odkriva pokopno naravo.
Žunkovič [1]
V Walesu je mejnik, ki je prikazan in je najstarejši na tem območju. Napis zgleda
latinski v besedi zagrani pa je očitna slovanska osnova.
Napis se prečrkuje Sagrani vili Cunotami
s pomenom
Grenzstein des Dorfes Cunota.
v prevodu
Mejnik vasi Cunota.
Vodopivec
Prečrkovanje
Delitev
Pomen
Prosto
SAHRANIVILI / KUNOTAMI SAHRANI V ILI KU NOTA MI
Shranjen v ili ko not mi
Shranjen meni ko je not v ili.
Različica
K UNO TAM I
ko eno tami je
Shranjen v ili ko en je v temi.
Pri prečrkovanju sta dve posebnosti: prvi C je bistveno drugačen in pomeni G, ki s
preglasom lahko pomeni tudi H, drugi C pa v etruščanščini pomeni K, mesto najdbe pa
je daleč od Etruščanov, zato bi lahko pomenil tudi C ali S.
Tudi ta napis ima pokončno razsežnost in zopet se prične brati zgoraj in se branje
končuje spodaj, kar poudarja prehod od življenja v smrt in pokop.
Slika 3: Staroslovenski napis na mejnem ali nagrobnem kamnu [1]
205
Glosar
SAHRANI
V
ILI
KU
NOTA
MI
Različica
K
UNO
TAM
I
sahrani, shrani, pokoplji – SN, SK
v – SK
ili, ilu – SN, SK
ku, ko – preg, SN, SK
nota, noter – okr, SN, SK
mi – SK
preserve, bury
in
clay
when
inside
to me
k, ko – okr, preg, SN, SK
uno, eno – preg, SN, SK
tam – SK
je – okr, preg, SK
when
one
there
is
Pojavljajo se znane slovenske, venetske, retijske, mesapske in starofrigijske besede:
sahrani, v, ili, nota, mi, uno in tam, ki potrjujejo nagrobno vsebino napisa [6-8].
Literatura
1. M. Žunkovič, Etymologisches Ortsnamenlexikon, Bibliotek »Staroslovan«, Heinrich Slovák,
Kremsier 1915, 14-18.
2. V. Vodopivec, Primerjava obravnav Novilara stele, Zbornik devete mednarodne konference Izvor
Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2011, 159-178.
3. A. Horak, 31 Meznik z Rocchetty, O Slovanech úplne jinak, co nebylo o Slovanech dosud zmámo,
Lipa, Vizovice 1991, 131-132.
4. V. Vodopivec, Primerjava branj Pyrgijskih zlatih ploščic, Zbornik posveta Praprebivalstvo na tleh
srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2003, 51-64.
5. V. Vodopivec, Zbir retijskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik šeste mednarodne konfe­
rence Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2008, 118-136.
6. V. Vodopivec, Katalog venetskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske
etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 80-175.
7. V. Vodopivec, Zbir starofrigijskih napisov, delitev, prevod in besednjak, Zbornik sedme mednarodne
konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 31-57.
8. V. Vodopivec, Katalog mesapskih napisov, besed in prevodov, Razbiranje ilirskih jezikov, Jutro,
Ljubljana 2011, 197-287.
9. Slovar slovenskega knjižnega jezika, DZS, Ljubljana, 2002.
Povzetek
Žunkovič navaja več kamnitih stebrov, ki naj bi bili mejniki, kar naj bi bilo razvidno
bodisi iz reliefov ali iz napisov na njih. Reliefi imajo veliko simbolnih pomenov, ki pričajo
o kultu rodnosti, napisi na teh stebrih pa so razumljivi v slovenščini in so pokopne narave.
206
Vinko Vodopivec
Primerjava razumevanj napisa
iz Palestrine
Ključne besede
Napis Palestrina, Etruščani, Veneti, Slovenci, zgodovinsko jezikoslovje
Key words
Inscription Palestrina, Etruscans, Veneti, Slovenes, historical linguistic
Abstract
Comparison of deciphering of Palestrina inscription
Etruscan golden fibula has a beautiful inscription from the beginnings of European
literacy, which is understandable in the Slovenian language. Understanding of linguists
with any names are not convincing and does not meet any standard requests. Horak
much exceeds standard requirements and explains it with the love complications, that
as possible. Vodopivec achieve even better results and his understanding is consistent
with the wishes to the dead, while fibula was found in grave, so it is the most probably.
Uvod
Napis na zlati sponi iz najdišča Palestrina naj bi bil v latinskih črkah in naj bi bil iz 7.
stoletja pr. Kr. Palestrina je 35 km vzhodno od Rima, napis pa so našli nedaleč od mesta
v grobu Bernardini. Napis je prikazan na naslednji sliki [1].
Slika fibule z napisom, http://en.wikipedia.org/wiki/File:Fibula-Palestrina.jpg
207
Dosedanje obravnave
Jezikoslovci [2]
The fibula was thought to originate from the 7th century BC. It is inscribed with a text
that appears to be written in Old Latin, here transcribed to English letters:
MANIOS MED FHEFHAKED NVMASIOI 6 + 3 + 9 + 8 = 26 26/4=6,5
The equivalent Classical Latin sentence obtained by applying the appropriate differences
between Old Latin and Classical Latin would probably have been:
MANIVS ME FECIT NVMERIO
translated as:
Manius fashioned me for Numerius. / Manius me je izdelal za Numeriusa.
Komentar
Črke so etruščanske, saj Latinov tedaj ni bilo, kot prvi napis z latinskimi črkami pa se
smatra napis na črnem kamnu - Lapis niger, ki je datiran od 570 do 550 pr. Kr.
Jezikoslovci podajajo dokaj dobro prečrkovanje, črko R berejo kot D, neobičajno črko
pa tudi berejo kot D namesto R. Očitno so v novejših izvedbah črko V zamenjali s črko F,
kar bi se skladalo s kasnejšimi rimskimi napisi, Etruščani pa črke F zelo verjetno niso imeli,
saj je nimajo nobeni sorodni napisi in se je v slovanske jezike vrinila šele v novejši dobi [3].
Po običaju pojasnjujejo napis z imeni, v tem primeru pa podajajo celo razumevanje.
Napis dele le na štiri besede od katerih sta dve imeni, povprečna dolžina besed pa je 26/4
= 6,50, kar je zelo veliko, zato je oboje le malo verjetno.
Antonin Horak,
inscription Nr. 33 Žárlivý milenec - Jelaous Lower from Palestrina [4]
Prevod v angleščino je oskrbel Dusan Polansky.
Nearby the village of Palestrina, close to Rome, was found in 19th century this decorative
bronze fibula for woman clothes. It is stored in Villa Giulia museum in Rome.
It is thought to be Latin inscription, dated into 7th century BC and falsely explained
as follows:
MANIOS MED VHEVHAKED NUMASIOI
Manius
me
produced
Maniusmne vyrobil
(for) Numasios
Numasiovi
But in 7th century BC there were no Romans of this name, even Latin didn’t exist.
First Latin texts occur in the middle of 3rd century BC that is 400 years later. Judging the
scripture and language, the fibula is much older than 7th century, text is again protoslavic.
We read it, according to the rules (explained at the beginning of the book) we read as follows:
MA NI (J)OŠ MĚŘ VHĚV(C)HÁKĚŘ NU MÁŠ JOJ
mne
ne už
měř vím však
věř nu máš
jej (jiného) CZ
me
ne že
izmer vem vendar
verujsaj imaš ga
SL
Me not already measure (I) know however believe well (you) have him
AN
208
Volně přeloženo: Na mne se už nezaměřuj, avšak ja vim, to mi věř, že máš jiného.
Free translation: Do not focus on me anymore, well I know, believe me, you got other man.
Slovensko: Name ne računaj več, dobro vem, verjemi mi, da imaš drugega moškega.
Writer of the inscription was in love with the girl. He has seen the girl with another
man and he has suspicion that he is his rival. He is announcing to the girl, not to count
with him anymore, but still he gives her the fibula and hopes for appeasement with her.
It was probably young jeweler. Text has even the verse »měř-věř« »measure-believe«.
It is typical feature of young Slavs in love and their moral, opposite to Etruscans and
Romans, who were acquiring women by violence. Such a kind of troubles could the
young man have in the time of full freedom, when Etruscans and Romans were not
yet torturing them.
Komentar
Horak pravilno ugotavlja, da je napis razumljiv na slovanskih osnovah, pri prečrkovanju
pa doda črki J in C, S bere kot Š, neobičajno črko pa bere kot R. Prevod napisa je brez imen
s povprečno dolžino besed: 2 + 2 + 2 + 3 + 3 +4 + 2 + 2 + 3 + 3 = 26/20 = 2,6, kar je sicer
malo, je pa možno.
Etruščanom in Latinom pripisuje isti odnos do žensk, kar ni skladno z drugimi
navedbami v tej knjigi, poleg tega pa so etruščanski napisi razumljivi v slovenskem jeziku,
kar sam potrjuje v tem sestavku, saj gre prav za njihov napis.
Vodopivec
Napis na zlati sponi iz najdišča Palestrina je v etruščanskih črkah in naj bi bil iz 7.
stoletja pr. Kr. Najdišče je večje pokopališče, zato je vsebina napisa verjetno nagrobna, saj
je spona najdena v grobnici.
Napis je zvezen in so s pikami deljeni le govorni sklopi, zato je treba te deliti še na
posamezne besede. Črke so lepo vidne in je neobičajna le črka B, ki bi lahko pomenila
tudi PH, vendar se prav v taki obliki pojavi tudi na Pyrgijskih zlatih ploščicah, kjer jo po
podobnosti z venetskimi črkami, prečrkujem kot glas B, ki pa lahko prehaja v glas V [5].
Prečrkovanje naj bi torej bilo:
MANIOS MER VHE VHAKEB NUMASIOI
Delitev na besede bi lahko bila:
MANI OS MER VHE VHAKE B N UMAS IOI
Dobesedni prevod pa je:
Meni ostal mir ve vake bil ne umeš joj.
Prosti prevod:
Meni je ostal mir, v tem sem bil, tega ne umeš joj.
Peace remained to me, in that I was, you do not understand it oh.
Značilne in pogoste besede iz venetskih napisov so MANI, OS in IOI, ki poudarjajo
nagrobno vsebino [6-7].
209
Uporabljene kratice
SK
Slovensko knjižno
[8]
SN
Slovensko narečno
Glosar
MANI
OS
MER
VHE
VHAKE
B
N
UMAS
IOI
okr
preg
okrajšava
preglas
mani, meni –preg, SN, SK
ostal – okr, SK
mer, mir – preg, SN, SK
ve, v – SN, SK
vake, ovako, tem, tako – SN, SK
that
b, bil – okr, SN, SK
n, ne – okr SN, SK
umas, umeš – preg, SN, SK
joj – SN, SK
to me
remain
peace
in
was
not
understand
oh
Podrobna primerjava
Prepoznane besede so podčrtane, prepoznane črke pa so odebeljene.
Avtor
Besedilo
p.bp.č
Jezikoslovci MANIOS MED VHEVHAKED NUMASIOI
2
Manivs me fecit Nvmerio
1
3
Horak
MA NI (J)OŠ MĚŘ VHĚ V(C)HÁK ĚŘ NU MÁŠ JOJ 3
Mne ne už měř vím však věř nu máš jej.
615
Vodopivec
MANI OS MER VHE VHAKE B N UMAS IOI
0
Meni ostal mer ve vake b ne umeš joj.
821
Prečrkovanje
Za ustrezno prečrkovanje ne sme delež napačnih črk preseči mejno vrednost 10 %.
Avtor
napačne črke
delež
Brez črke Š
Jezikoslovci
2
2/26 = 7,69 %
Horak
3
3/26 = 11,54 %
1/26 = 3,85 %
Vodopivec
0
0/26 = 0,00 %
Jezikoslovci izpolnjujejo zahteve prečrkovanja, saj imajo manj kot 10 % napak.
Horak ne izpolnjuje zahteve, ob upoštevanju preglasa značilnega za jezik razumevanja
pa je celo boljši od jezikoslovcev.
Vodopivec je na osnovi dosedanjega znanja tudi neznano črko verjetno ustrezno
prečrkoval, kar se sklada tudi z razumevanjem.
210
Prevodi
Kriterija: več kot 25 % prepoznanih črk in več kot 30 % prepoznanih besed.
Besede
Črke
Dolžina besed
Jezikoslovci
1/9 = 11,11 % 3/26 = 11,54 %
26/ 4 = 6,50
Horak
6/9 = 66,66 %
15/26 = 57,69 %
26/10 = 2,60
Vodopivec
8/9 = 88,88 %
21/26 = 80,77 %
26/ 9 = 28,89
Jezikoslovci ne izpolnjujejo nobene zahteve, saj je delež prepoznani črk precej manjši
od 25 %, delež prepoznanih besed pa je bistveno manjši od 30 %. Tudi povprečna dolžina
besed 6,50 je bistveno večja od pričakovane dolžine, ki je okoli tri črke.
Horak izdatno izpolnjuje obe zahtevi, povprečna dolžina besed 26/10 = 2,6 pa je
nekoliko premajhna, vendar še verjetna.
Vodopivec več kot dvakrat prekoračuje obe zahtevi, povprečna dolžina besed
26/9 = 2,89 pa je bližje pričakovani dolžini.
Izidi prečrkovanja in razumevanja so prikazani na naslednjem grafu.
Razprava
Horakovo in avtorjevo razumevanje se vsebinsko razlikujeta, čeprav je delitev delno
zveznega besedila podobna, zato je smiselna dodatna primerjava:
Po prečrkovanju ima prednost avtor.
Po izidih podrobnih primerjav ima prednost avtor.
Spona je najdena v grobnici, zato je velika verjetnost nagrobne vsebine, saj je velika
večina predantičnih napisov pokopne narave in tu ima zopet prednost avtor.
Značilni besedi OS in IOI sta zanesljivo znamenje pokopne vsebine.
Skupno preverjanje podaja kot najverjetnejše avtorjevo razumevanje.
211
Zaključek
Lep etruščanski izdelek iz začetkov evropske pismenosti je razumljiv v slovenskem
jeziku. Razumevanje jezikoslovcev s poljubnimi imeni ni prepričljivo in ne izpolnjuje
nobene postavljene zahteve. Horak izdatno prekoračuje zahteve in pojasnjuje vsebino z
ljubezenskim zapletom, kar je možno. Vodopivec dosega še boljše izide, njegovo razumevanje
pa se sklada tudi s pokopnimi željami, zato je najverjetnejše.
Literatura
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Splet, Slika fibule, http://en.wikipedia.org/wiki/File:Fibula-Palestrina.jpg
Splet, Napis Palestrina, http://en.wikipedia.org/wiki/Praeneste_fibula#Date_and_inscription
M. L. Greenberg, Zgodovinsko glasoslovje slovenskega jezika, Aristej, Maribor 2002, p. 63. (M.
L. Greenberg, A Historical Phonology of the Slavic Languages, Universitätverlag C. Winter,
Heidelberg 2000).
A. Horak, Nr. 33 Žárlivý milenec, O Slovanech úplne jinak, co nebylo o Slovanech dosud zmámo,
Lipa, Vizovice 1991, 133-134.
V. Vodopivec, Primerjava branj Pyrgijskih zlatih ploščic, Zbornik druge konference Praprebivalstvo
na tleh srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2002, 51 – 63.
V. Vodopivec, Katalog Venetskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske
etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 80-175.
V. Vodopivec, Slovar venetskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro,
Ljubljana 2010, 176-204.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, DZS, Ljubljana 2002.
Povzetek
Etruščanska zlata spona ima lep napis iz začetkov evropske pismenosti, ki je razumljiv
v slovenskem jeziku. Razumevanje jezikoslovcev s poljubnimi imeni ni prepričljivo in ne
izpolnjuje nobene postavljene zahteve. Horak izdatno prekoračuje zahteve in pojasnjuje
vsebino napisa z ljubezenskim zapletom, kar je možno. Vodopivec dosega še boljše izide,
njegovo razumevanje pa se sklada tudi s pokopnimi željami, saj je spona najdena v grobu,
zato je najverjetnejše.
212
Vinko Vodopivec
SEVERNO oSkijski napis
Abstract
Nord Oscian inscription
Nord Oscian inscription from Rapino is well understood by the Slovenian language,
which shows our language roots also between the Messapic inscriptions that are all
translated in Slovene language and Umbrian inscriptions, where are also good chance for
understanding in Slovenian language.
Napis Rapino
Severno oskijski napis na bronasti tabli 15x15 cm iz naselja Rapino, 30 km južno od
Rieti, je sedaj v antičnem muzeju v Berlinu. Napis je prikazan v prerisu [1] in izvirniku
[2] na naslednjih slikah.
preris Berlot [1]
izvirni napis [2]
Prečrkovanja
Števila pomenijo:
preglasna prečrkovanja, napačna prečrkovanja in neprečrkovanja.
Napis je obdelovalo več jezikoslovcev, ki ga prečrkujejo in dele [1]:
213
Jezikoslovci
aisos pakris totai maroucai lexs asignas ferenter auiatas toutai maroucai ioues patres
ocres tarin cris iouias agine iafc esuc agine asum babu pole-nis feret regen peoi cerie iouia
pacri eituam amaten s uenalinam ni ta n - - i - pispedi suam.
[1] 14, 7, 3 197
Vprašljivo prečrkovanih črk je 14 / 197 = 7,11 %, napačno prečrkovanih je 7, ne
prečrkovanih pa 3 ali skupaj le 10 / 200 = 5,00 %.
Berlot [1]
ai zospa kris totai marov kai lit s asična s ier enter aviat as to u tai marov kai eo ves
patres ocr es tarin kris iovia sačineia e ke sukači neasum babu golee nis i eret rečen pio i
ker ie iovia pakri e i tuam amaten ž-enalinam ni taniri - - - credi suam.
[1] 14, 5, 4 196
Vprašljivo prečrkovanih črk je 14 / 196 = 7,14 %, napačno prečrkovanih je le 5, ne
prečrkovanih pa 4 ali skupaj le 9 / 200 = 4,50 %.
Vodopivec
iasos pakris totai m aroukai lits asivna sšerenter auiat a stoutai marou kaieoues pa tre
sok restarin k ris iouias avine iaš ke sukavi neasum babu poleeni sšere t reven p ioi kerie
iouia pakrsi eitua mamiaten skenalinam nitanaa iepis pedi suam.
9, 0, 0 200
Vprašljivo prečrkovanih črk je 9 / 200 = 4,50 %, napačnih pa ni.
Napis naj bi bil v severnooskijski pisavi, večina črkovnih znakov pa je znana že iz
venetskih in retijskih napisov, znak za črko E pa je znan že iz staroegiptovskega – kanaanskega
napisa v venetski pisavi iz 17 stoletja pr. Kr [3-4].
Prevodi
Števila pomenijo: enočrkovne besede in dvočrkovne besede ter
vse besede, prepoznane besede in prepoznane črke.
Berlot
ai zospa kris totai marov kai lit s asična s ier enter aviat az to u tai marov kai eo ves patres ocr
O Zospa greh toti marof kaj Lit s Assisi si včeraj vstopil imel uz to u ta marof ki ga ves
zbor kokr
estarin kris iovia sačineia e ke sukači neasum babu golee nis i eret rečen pio i ker ie iovia
tujec greh Jova učinil je ke sukajoč nesem babi gol nisi in era reke pil in ker je Jovia
pakrie i tuam amaten ž-enalinam ni taniri credi suam.
pokrila in tvojim ljubim ženam ni Taniri vera svojim.
7 7 51 34 90
Prepoznane besede
34 / 51 = 66,67 %
Prepoznane črke
90 / 198 = 45,45 %
Povprečna dolžina besed
198 / 51 = 3,88 črk
214
Podrobna obrazložitev uporabljenih besed je podana v navedeni literaturi [1].
Berlot uporabi kar šest imen, ki niso nujna, saj so to razumljive besede; pri devetih
besedah pa ne sledi prečrkovanju ali uporabi neslovenske besede, kar bistveno zmanjšuje
verjetnost podanega razumevanja.
Vodopivec
ias os pa kris totai marou kai lits a sivna sfer en terau iat astou tai marou kai eo ues
Jaz os pa križ toti marou kaj let a silna z ver ena terau iat astou tai marou kai ejo ues
pa tre sok res ta rin kris io uia savine iaš ke sukavi neasum babu pole eni s fere t reven
pa tre sok res ta rin križ io uvia zvine jaz ke sukavi nejsem babi pole eni z vere t reven
p ioi ker ie iouia pakrsi ei tua mamia ten sk ena li nam ni tana aie pis pedi suam.
p ioi ker je ovila pakrila ie tuja mamica den sok ena li nam ni tana aie pis pejdi svojim.
5 10 63 63 186
Prepoznane besede
Prepoznane črke
Povprečna dolžina besed
Glosar
ias
os
PA
kris
totai
marou
kai
lits
a
sivna
S
fer
en
terau
iat
astou
tai
marou
kai
eo
ues
pa
tre
sok
ias, jaz – preg, SN, SK
ostal – okr, SN, SK
pa – SK
kriš, križ – preg, SN, SK
totai, toti, ta – SN, SK
marou, maral – SN, SK
kaj – SK
lit, let – preg,SN, SK
a toda – SN, SK
siuna, silna – preg, SN, SK
s, z – SN, SK
ver, vera – okr, SN, SK
en, ena – okr, SN, SK
terau, teral – preg, SN, SK
iat, bol – okr, SN, SK
astou, ostal – okr, preg, SN, SK
taj, ta – SN, SK
marou, maral – SN, SK
kaj – SK
eo, ajal – okr, SN, SK
ues, ves – preg, SN, SK
pa – SK
tre, treti – SK
sok – SK
63 / 63 = 100 %
186 / 200 = 93,00 %
200 / 63 = 3,17 črk
I
remain
and
cross
this
wont
what
year
but
powerful
with
believe
one
force
pine
remain
this
wont
what
lie
whole
and
crash
jujce
215
res
ta
rin
kris
io
uia
savine
iaŠ
ke
sukavi
neasum
babu
pole
eni
s
Fere
t
reven
p
ioi
ker
ie
iouia
pakrie
ei
tua
mamia
ten
sk
ena
li
nam
ni
tana
aie
pis
pedi
suam
res – SK
ta – SK
rin, rini – SN, SK
kriš, križ – preg, SN, SK
jo – SK
uija, uvija – preg, SN, SK
savine, zvine – preg, SN, SK
ja, jaz – preg, SN, SK
ke, tja – SN, SK
sukavi – SK
nejsem, nisem – SM, SK
babi, babici – SN, SK
pole, potem – okr, SN, SK
eni – SK
s, z – SN, SK
vere, vera – preg, SK
t, tu – okr, SN, SK
reven – SK
p, pa – okr, SN, SK
ioi, joj – SN, SK
ker – SK
ie – SK
ovila, zavila
pakrila, pokrila – preg, SN, SK
je – prem, SK
tua, tuja – okr, SN, SK
mamica – SK
den, dan – preg, SN, SK
sәk, sok – okr, SK
ena – SK li, le – preg, SN, SK
nam – SK
ni – SK
tana, dana – preg, SN, SK
aje, aja – preg, SN, SK
piš, piši – okr, SN, SK
pedi, pejdi, pojdi – okr, SN, SK
svojim – okr, preg, SK
really
this
push
cross
her
fold
fold
I
there
twisted
I am not
to nana
after
to one
with
believe
here
poor
and
oh
while
is
wraped
covered
is
foreign
mother
given
jujce
one
just
to us
not
given
oh
abbreviation
go
its
216
Prosti prevod
Jaz ostanem pa križ ta želel bi kaj let, a silna z vero ena sili, bol ostala u tem želel bi
kaj aja, ves pa tre sok res ta rine, križ jo uvil zvinil jaz, ko sukal nisem babi, potem eni z
vero tu, reven pa joj ker je ovila pokrila je tuja mamica dan sok ena le nam ni dana aja
piše pojdi k svojim.
Primerjava
Prevoda kažeta podobne besede, sta pa v precejšnem delu različna, zato je umestna
njuna podrobna primerjava.
Primerjavi prepoznanih besed in črk – Berlot 66,67 % in 45,45 %, Vodopivec 100 % in
93,00 % dajeta prednost zadnjemu prevodu, ki ima v obeh primerih bistveno boljše izide
in več kot trikrat presega postavljene mejne pogoje smiselnega razumevanja.
Primerjava dolžin besed – Berlot 3,88 črk, Vodopivec 3,17 črk tudi daje močno prednost
zadnjemu prevodu, saj je pričakovana dolžina okoli tri črke.
Število enočrkovnih in dvočrkovnih besed – Berlot 7 + 7 = 14, Vodopivec 5 + 10 = 15,
daje malo prednost Berlotovemu prevodu.
Zaključek
Po združeni presoji smiselnih jezikovnih in oblikovnih kazalcev je najzanesljivejši
zadnji prevod, ki ne uporabi nepovednih imen, saj so skoraj vse besede dobro razumljive v
slovenskem jeziku in s številnimi prepoznanimi črkami in besedami potrjuje naše jezikovne
prednike tudi na oskijskem območju.
Literatura
1.
2.
3.
4.
A. Berlot, Nordoskische inschrift, Eine Studie uber die Sprachen der Rassen oder der Etrusker,
Burlett, Zurich 1966, 120-124.
J. Kollar, Staroitalii slavjanske, Tabule, Cisarske kralovske dvorske a statni tiskarne, Viden 1853,
XXVII.
P. Serafimov, G. Tomezzoli, The inscription from Tell el-Dab’a, Zbornik sedme mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 89-96.
V. Vodopivec, Staroegiptovski napis Tell el-Dab’a, Starejša slovenska etnogeneza, Jutro, Ljubljana
2010, 382-391.
Povzetek
Severno oskijski napis iz Rapino je dobro razumljiv v slovenskem jeziku, kar kaže na
naše jezikovne korenine tudi na območju med mesapskimi napisi, ki so že vsi prevedeni
v slovenščino in umbrijskimi napisi, kjer se kažejo tudi dobre možnosti razumevanj v
slovenščini.
217
Vinko Vodopivec
razumevanje etuščanskega
napisa na KOCKI
Ključne besede:
Etruščani, Slovenci, Veneti, verovanje, jezikoslovje, kocka, igre
Key words:
Etruscan, Slovenes, Veneti, believing, linguistics, dice, games
Abstract
DECIPHERING OF ETRUSCAN INSCRIPTION ON DICE
Etruscan inscription on the all six plots of the Ivory dice found in the tomb of Toscana from
the 6th century BC, linguists as a rule interpreted as numbers, but it speak to us about the
mother or the magus who sadly died and went here to the God.
Uvod
V etruščanskih grobovih so našli tudi več slonokoščenih ali keramičnih kock s pikami
od 1 do 6, tako kot na današnjih kockah za igranje, saj so se že takrat zabavali z njihovim
metanjem in igrami z njimi in take kocke so dajali tudi pokojnikom za posmrtno igranje.
V enem grobu mesta Toskania so leta 1848 našli slonokoščeno kocko z napisi namesto
pik in nekateri jezikoslovci so takoj tem napisom dali pomen števil od 1 do 6, nekateri pa
jim dajejo tudi posmrtni pomen. Slonokoščena kocka z napisi na vseh šestih ploskvah iz
6. stoletja pr. Kr. je shranjena v Narodni knjižnici v Parizu.
Anton Berlot in Mirko Škibin sta podala razumevanje v slovenščini, Antonin Horak
pa v češkem jeziku.
Slika slonokoščene igralne kocke z napisi [1]
218
Jezikoslovci
Avstrijska jezikoslovca Pfiffig in Izbicky sta prečrkovala napise in njihov pomen pojasnila
s števili kockinih ploskev [1].
MACH
1
THU
2
ZAL
3
HUTH
4
CI
5
ŠA
6
Pojasnjevanje s števili ni prepričljivo, saj nima ustrezne jezikovne osnove.
Nemški estruskolog W. Corssen pa je napise razumel takole [1]:
MACH THU ZAL HUTH CI ŠA
Magus vyrezal toto jako dar.
Mag je vrezal to kot dar.
Prevod je smiseln, vendar ne sledi najbolje prečrkovanju.
Horak [1:225-226]
Napise na kockinih ploskvah prečrkuje in deli ter pojasnjuje:
MACH-O U-ZAL HUO ČI ŠČA
Šmahem vzal hnilobu ti po-šča.
Mahoma vzame gnilobo ti zagotavlja.
Prevod je smiseln, vendar deli napis na eni ploskvi in ga združi z napisom na sosednjima
ploskvama; ob delno privzetem prečrkovanju temu ne sledi najbolje, zlasti pri zadnji besedi.
Glede na očitno navado prilaganja igralnih kock v grobove, pa razumevanje ni povezano z
igranjem, razen če se pokojni pri igranju razvedri in oživi.
Berlot [2:99-100]
Napise prečrkuje in deli ter pojasnjuje:
CI
Si
ZAL
zal
OU
tu
DUO
dve
MA
ima
ŠAH
zmago
Si zal tukaj dve ima zmago.
Prevod je smiseln, vendar ne sledi najbolje prečrkovanju, kar je zlasti razvidno pri zadnji
besedi, ki je novejšega izvora.
Berlot navaja tudi drugo kocko, ki ima na ploskvah napise s črkami po številu od 1 do 6:
I
VA
EST
ORTI
CAIUUS
VOLOTE
1
2
3
4
5
6
Ker so na drugih kockah pike po številih od 1 do 6 so te besede možna števila od 1 do 6,
lahko pa imajo tudi simbolni smisel.
Škibin [3:225]
Napise prečrkuje in deli ter pojasnjuje:
BUDANZALMAH TU
Bodien zal mah tu
Bodi en dober takoj tu sij.
SI
sij.
219
Prevod je smiseln, vendar ima dve drugačni prečrkovanji, kar podaja tudi drugačno
vsebino, ki je zato manj verjetna.
Vodopivec
Opozori, da je kocka namenjena za igranje ali za slovo in dobre želje pokojniku, in
napise prečrkuje in deli ter pojasnjuje:
ŽAL BUH MAG TU KI ŠA ali ŽALBUH MAT TU KIŠA
Žal bog mag tu kišel. Žalbog mat tu kišel.
Žal bogu mag tu ko šel.
Žal bogu mati tu ko šla.
Prevod je smiseln, vendar je glede na različno možnost prečrkovanja, možen vsaj v dveh
verjetnih istosmiselnih različicah.
Prečrkovanje
Besedi ČUH - BUH in OU - TU se lahko bereta tudi v drugi smeri.
Črka Ž, ki je izpričana na Pyrgijskih zlatih ploščicah in najstarejšem venetskem napisu
bi bila lahko tudi Z, kar pomeni drugačen pomen besede.
Črka Č – B je tudi izpričana na Pyrgijskih zlatih ploščicah in v številnih venetskih,
retijskih, etruščanskih in starofrigijskih napisih [4-8].
Črka Ć lahko pomeni glas G, v retijskih napisih pa glas T, kar bi dalo besedo mat in
bi napis pomenil slovo od matere.
Črka O lahko pomeni glas T ali glas O, kar pa ne bi dalo smiselnega pomena, razen če
združimo dve ploskvi MAG-OV, kar pa je glede na igralno kocko, kjer ima vsaka ploskev
svojo vrednost manj verjetno.
Razumevanje
Razumevanje vsebine napisa je odvisno predvsem od prečrkovanja znaka Ć kot T ali
kot G. V obeh primerih gre za slovo umrlemu najsi bo to mati ali mag. Glede na izjemnost
najdbe je verjetneje, da gre za svečenika ali maga.
Podrobnejši pregled po črkah in besedah ni narejen zaradi kratkosti napisa, saj bi
bile razlike majhne, posamezne primerjave pa kažejo na najverjetnejši prevod avtorja, ki
opisuje smrt svečenika, ki je tu pokopan in je odšel k bogu.
Zaključek
Napis na etruščanski slonokoščeni kocki je dobro ohranjen in v slovenščini dobro
razumljiv, kar potrjujejo tudi štiri delno smiselno podobna razumevanja. Napis je nagrobni
in govori o pokojniku – magu ali materi, ki sta žal odšla k bogu.
Literatura
1.
2.
A. Horak, 82 Hraci kostky, O Slovanech úplne jinak, co nebylo o Slovanech dosud zmámo, Lipa,
Vizovice 1991, 225-226.
A. Berlot, Würfeln von Tuscana, Eine Studie uber die Sprachen der Rassen oder der Etrusker,
Burlett, Zurich 1966, 99-100.
220
3.
4.
5.
6.
7.
8.
M. Škibin, Igralna kocka, Etruščani so bili Slovani, M. Škibin, Pancopy, Nova Gorica 2005, 225.
V. Vodopivec, Primerjava branj Pyrgijskih zlatih ploščic, Zbornik posveta Praprebivalstvo na tleh
srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2003, 51-63.
V. Vodopivec, Študija prečrkovanj in branj najstarejšega Venetskega napisa, Zbornik tretje medna­
rodne konference Staroselci v Evropi, Jutro, Ljubljana 2005, 121-130.
V. Vodopivec, Katalog venetskih napisov in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 80-175.
V. Vodopivec, Katalog retijskih napisov in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze,
Jutro, Ljubljana 2010, 224-287.
V. Vodopivec, Zbir starofrigijskih napisov, delitev, prevod in besednjak, Zbornik sedme mednarodne
konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 31-57.
Povzetek
Etruščanska slonokoščena igralna kocka iz 6. stoletja pr. Kr. ima napise na vseh šestih
ploskvah, ki jih jezikoslovci praviloma pojasnjujejo s števili, dejansko pa govore o pokojni
materi ali svečeniku, saj pokojni tu počiva, ker je šel k bogu.
221
Vinko Vodopivec
razumevanje etRuščanskega
napisa na vrču
Ključne besede:
Etruščani, Slovenci, Veneti, verovanje, jezikoslovje
Key words:
Etruscan, Slovenes, Veneti, believing, linguistic
Abstract
Deciphering of etruscan inscription on the jug
Etruscan inscription on the ceramics jug found in the tomb not far from Siena, speak to us
about their beliefs in the afterlife, as the inscription testifies for the food, which are placed
in the tomb with dead, that can he survive the first days of the afterlife.
Uvod
Glinasti vrč z enovrstičnim napisom iz 3. stoletja pr. Kr. so našli leta 1728 v etruščanski
grobnici nedaleč od Siene. Vrč lahko predstavlja posodo za jed, lahko pa predstavlja tudi
žaro za pepel pokojnika. Imamo dve podobni in eno imensko razumevanje. Vrč z napisom
je prikazan na spodnji sliki [1].
Horak [1]
Napis prečrkuje LÁČNÉMI, kar je pravilno, saj so črke dobro vidne.
Prečrkovani napis LÁČNÉMI bere uáčnemi ter prevede:
Lačníme. Lačnemu. To the hungry.
Kollar [2]
Napis prečrkuje L. acnesi in prevede
Lacnesi, s pomenom darovanja gospodu Lacnezi.
222
Komentar
Kollar upošteva prečrkovanje jezikoslovcev, ki je napačno, saj so črke lepo vidne in ni
nobenega znaka, ki bi ločeval prvo črko. Upošteva tudi njihovo razumevanje s poljubnimi
imeni, ki pa ne daje smiselne vsebine napisa.
Žunkovič [3]
Poudari, da vrč ni namenjen le pepelu umrlega, ampak lahko služi tudi za shranjevanje
različnih jedi in jestvin. Napis pravilno prevede:
Lačnemu. Hladovemu. To the hungry.
Vodopivec [4]
Opozori, da je keramični vrč najverjetneje namenjen za vsakdanjo uporabo, saj napis
ni nujno vezan na pokojno osebo. Če pa je grobni napis, je namenjen za hrano pokojnemu,
saj vsebina napisa to nedvomno potrjuje. Torej ne gre za žaro, ampak za posodo za hrano,
najsi bo za vsakdanjo rabo ali za pokojnika.
Napis se bere v levo tako kot starejši venetski napisi. Napis prevede:
Lačnemu. To the hungry.
Komentar
Smiselna podobnost s Ptujsko oljenko iz 2. stoletja po Kr., kjer je na spodnji strani
napisana in narisana hrana za pokojno ženo, je očitna [5].
Zaključek
Napis na etruščansken keramičnem vrču je dobro ohranjen in v slovenščini takoj
razumljiv, kar potrjujejo tudi tri skoraj enaka razumevanja. Namenjen je za shranjevanje
hrane, najsi bo za vsakdanjo rabo ali za hrano za pokojnika.
Literatura
1.
2.
3.
4.
5.
A. Horak, 89 Lačnime, O Slovanech úplne jinak, co nebylo o Slovanech dosud zmámo, Lipa,
Vizovice 1991, 233-234.
J. Kollar, Staroitalija slavjanska, Objevy a dukazy živlu Slavskih, Mesapia, Cisarske kralovske
dvorske a statni tiskarne, Viden 1853, 310.
M. Žunkovič, Slavische-Runem Denkmälen, Bibliotek »Staroslovan«, Heinrich Slovák, Kremsier
1915, 101.
V. Vodopivec, Katalog venetskih napisov in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 80-175.
V. Vodopivec, Napisi na ptujskih oljenkah, Zbornik sedme mednarodne konference Izvor Evropejcev,
Jutro, Ljubljana 2010, 141-147.
Povzetek
Napis na etruščanskem vrču najdenem v grobnici nedaleč od Siene nam spregovori o
njihoven verovanju v posmrtno življenje, saj napis priča o hrani, ki so jo dali v grobnico
ob pokopu umrlega, da je lahko preživel prve dni posmrtnega življenja.
223
Vinko Vodopivec
Napis Caere
Ključne besede:
Etruščani, Slovenci, Veneti, verovanje, jezikoslovje
Key words:
Etruscan, Slovenes, Veneti, believing, linguistic
Abstract
Inscription caere
Etruscan inscription from Caere, which Massimo Palottino states in the book Testimonia
lingua Etrusca, is well preserved and understood in the Slovene language, what confirm
the understanding of Berlot and author although are partly different.
Uvod
Berlot navaja tudi etruščanski napis v knjigi Testimonia lingua Etrusca stran 27, kjer
ga Massimo Pallotino prečrkuje:
mini cequma mi maquma ramlišiaiqipurenaie qeeraišieepana mine qunaštavhelequ [1]
Komentar
2 8 8 69
Pallotino prečrkuje znak v kot q namesto t, znak O pa tudi kot q, čeprav je znak
drugačen in pomeni črko o. Napačno prečrkovanih črk je 8 / 69 = 11,59 %, brez preglasov
pa le 6 / 69 = 8,70 %, kar še ustreza pogoju manj kot 10 % napak.
Stvarno prečrkovanje napisa [1]:
Berlot
mi nis e ou mami ma oum a pamliši a ioi durenaieoe e raišie edan aši ne ounaš tad belesu
Mi niz je ou mami moj um a spomin na te slab je rajši eden vsak ne posveti tedaj Velesu.
Meni nizko je od mame moj um, a spomin na te je slab, rajši eden, vsak ne posveti tedaj
Velesu.
2 9 20 69 12 33
224
Prepoznane besede
Prepoznane črke
12 / 20 = 60,00 %
33 / 69 = 47,83 %
Komentar
Berlot prečrkuje znak v kot o, znak x kot p namesto r, znak L kot d namesto p, znak
l kot š namesto m in znak q kot s namesto b.
Pogojno napačno prečrkovanih črk je 9 / 69 = 13,04 %, brez preglasov pa le 7 / 69 =
10,14 %, kar je blizu mejnega pogoja 10 %.
Pri razumevanju pa pri obeh izidih močno prekoračuje mejni ravni, ki sta za črke 25
% in za besede 30 %. Tri besede ne slede prečrkovanju, ena beseda je očitno še sestavljena,
uporabi pa tudi ime božanstva, kar je sicer možno.
Vodopivec
MIN ISE TU MAMI MATU MARAM LIŠIA IOI PURE NAI EOEE RAIŠI EE PA NAM
IN EOU NAŠ TA P BELE BU
Men iste tu mami, matu maram leži joj pare naj aja rajši eje pa nam en ejol naš ta pa
beli bo.
Meni ista je tu mami, njo ljubim leži na parah joj, naj rajši aja, aja pa nam in ajal ta naš
pa bel bo.
2 2 22 69 21 58
Prepoznane besede 21 / 22 = 95,45 %
Prepoznane črke
58 / 69 = 84,06 %
Komentar
Vodopivec je upošteval običajno in ustrezno prečrkovanje, pri koncu pa se pojavita
črki, ki se jih lahko prečrkuje različno. Vprašljivo prečrkovanje je 2 / 69 = 2,90 %.
Pri razumevanju pa po obeh izidih več kot trikrat prekoračuje mejne ravni. Razumevanje
je zato zelo zanesljivo in se v precejšni meri sklada tudi z Berlotovim prevodom.
Literatura
1.
A. Berlot, Eine Studie uber die Sprachen der Rassen oder der Etrusker, Burlett, Zurich 1966, 83-88.
Povzetek
Etruščanski napis iz Caere, ki ga v knjigi Testimonia lingua Etrusca navaja Massimo
Palottino je dobro ohranjen in razumljiv v slovenskem jeziku, kar potrjujeta Berlotovo in
avtorjevo razumevanje, čeprav sta delno različna.
225
Joseph Skulj, Eric Tomas de Saint Maur, Vinko Vodopivec
Veneti v Kanadi davno
pred Kolumbom
Abstract
Genetics shows the original settlement of America from Africa, across Asia and the Bering
Strait, from where it spread to the south. The exception is the part of the inhabitants in
the north-eastern America. They have mtDNA gene group X, which is typical for Eastern
Europe, where the largest part are Asia Minor, the Balkans, and Caspian and Volga basin;
and for the group U, which is predominantly in northeast Europe.
It is the European immigrants between 15 and 8 thousand years before present, which sail
over Greenland in North America. Such knowledge of shipbuilding and sea sailing where
the championship belonged to the Veneti, as its own name Wendat and the original name
Greenland - Vin(d)land and North America - Vinland, testify to the settlement of Veneti
far ahead of the Vikings and later European immigrants.
Uvod
Na Venete v Kanadi je glede imena in genetike opozoril pokojni J. Skulj, E. Tomas je
njegove ugotovitve dopolnil s študijo o sposobnosti Venetov glede morjeplovja, V. Vodopivec
pa je podal podrobnejšo zgodovinsko in genetsko primerjavo.
Joseph Skulj
On 11/21/07 9:31 AM, »Joseph Skulj« <[email protected]> wrote:
Gentlemen,
The Huron Indians along the Great Lakes call themselves Wendat or Oendat. Apparently,
they had migrated to the Great Lakes from the eastern coast of USA. Interestigly, in the
vicinity of the Great Lakes, a mtDNA Haplogroup X is present. This genetic marker which
is absent elsewhere in Americas may be an indicator that there existed an ancient link
between Europe and North America, which would have preceeded the voyages of Vikings
and 500 years later of Columbus.
The Viking name for North America was Vinland and a thousand year old Viking
village has been found in the Canadian province of Newfoundland, which confirms the
theory that Europeans had contacts with America before Columbus. According to Mr.
Paabo, he is of the opinion that Vin in the name Vinland is derived from Windland, where
d>n in the compounded word.
Regards, JS.
226
Eric Tomas de Saint Maur
Prevod pisma Josepha Skulja, žal prezgodaj preminulega plodnega raziskovalca
slovenskih korenin, Kanadčana slovenskega rodu, ki je prispeval velik del iz jezikoslovja
in genetike o prvobitnosti naših prednikov:
Indijanci Huron ob Velikih jezerih se imenujejo Wendat ali Oendat. Zdi se, da so se
preselili v kraje Velikih jezer od vzhodne obale ZDA. Zanimivo je, da je v bližini Velikih
jezer prisotna mtDNK haploskupine X. Ta genetski marker, ki ga ni drugje v Ameriki je
lahko pokazatelj, da obstaja povezava med staro Evropo in Severno Ameriko, ki je bila
pred zgodnjimi plovbami Vikingov in 500 let kasnejšim Kolumbom.
Vikinško ime za Severno Ameriko je Vinland in tisoč let staro naselje Vikingov je bilo
ugotovljeno v kanadski provinci Nova Fundlandija, kar potrjuje tezo, da Evropejci imeli
stike z Ameriko pred Kolumbom. Po mnenju g. Paaba, besedica Vin v imenu Vinland
izhaja iz Windland, d > n, kjer je »d« izpuščen.
Komentar
Ob Velikih jezerih v Kanadi živi indijansko pleme, kateremu so bili francoski raziskovalci
dali ime Huroni, po dolgih, razkuštranih ščetinastih grivah na glavi, katerim rečejo
Francozi »hure«. A ti Indijanci sami sebe imenujejo Wendat ali Oendat, v francoskem
jeziku zapisano kot Vendat. Kaže da so tja prišli z vzhodne obale ZDA. Živeli so v dolgih
hišah, ki so dosegale izredne dolžine, tudi več kot 100 metrov. Okoli vasi so naredili iz
kolov tki. palisade. V njihovi največji vasi je stalo več kakor 70 dolgih hiš! Povprečno je v
taki vasi živelo okoli 1.000 ljudi.
V povprečju so bile hiše seveda krajše (pri nas so bile takšne, okoli 30 m dolge zidane
hiše znane pod imenom ‚ilirske hiše’, od katerih posamezne še obstajajo, npr. v Istri, ki je
zdaj, žal, pod hrvaško oblastjo. Znane pa so tudi iz Obbaltika – Venetskega zaliva, kjer so
živeli naši jezikovni predniki Veneti in Vandali.
Tukaj moremo videti vzporednico k dolgim hišam, k vasem obdanim z okòljem, v
katerih so bili živeli stari Vinedi v Germaniji, ob Vinedskem zalivu, danes Baltiku, v
Skandinaviji itn. Bistvena je tudi razlika s t.i. wigwami, skromnimi indijanskimi šotori,
kakršne sicer poznamo iz romanov, opisov in filmov.
Za plovbo preko Atlantskega oceana je bila potrebna ustrezna usposobljenost in
Etruščani in Veneti so bili tako v gradnji ladij kot v morjeplovstvu veliki mojstri.
Etruski
Španija je bila dalj časa v rokah Etruskov [1], ki so bili sorodni Venetom, mnogi jih
kar enačijo z njimi. Pomembno etruščansko mesto je bilo Cerventery, ki je bilo povezano
z dobro cesto z njihovim glavnim pristaniščem v Sredozemlju Pyrgi, znano po Pyrgijskih
zlatih ploščicah iz 5 stol. pr. Maziljenim, ki so izjemno dobro ohranjene in govore o napadih
bojevitih Italov in so daleč najbolj razumljive v slovenskem jeziku [2].
Pomembno etruščansko pristanišče za področje Jadranskega morja je bila Spina
(* = sipina, na naplavinah reke Paduše, danes Pad), po kateri so se dolgo prelivale velike
količine različnega blaga. Etruščani so sredi 6. stoletja pr. Maz. prekoračili Apenine
227
in se širili po Padski nižini in ustanovili tudi mesto Spina, po naše Sipina, ki je bilo
na koleh in pravokotno urbano zasnovano. Imelo je dobro povezavo z notranjostjo po
reki Pad in se hitro razvijalo. Po mnogih porazih Etruščanov z Rimljani in z Grki, ki
so opustili dotedanje sodelovanje in jim preprečili pot v Sredozemlje, pa se je začel
njen hiter propad [1].
Veneti
Iz zapisov Julija Cezarja o galskih vojnah [3], vemo, da so samo armoriški Veneti
imeli ladje, s katerimi so bili obvladovali težavno atlantsko plovbo in pri tem niso poznali
tekmecev. Le Veneti so torej imeli dovolj ladij, da so zmogli prepeljati Cezarjevo armado
na Britansko otočje. Številne jezikovne sorodnosti, krajevna imena ob evropskih obrežjih
atlantskega oceana: Bretonija, Baskija, Španija in Portugalska pričajo o dolgotrajni sosedščini
in vplivu Vinedov na tam naseljene ljudi.
Celo poudarjeno narodnjaško usmerjeni nemški učenjaki priznavajo Venedom izjemne
pomorske spretnosti: »V primerjavi s pomorsko neizkušenostjo današnjih Slovanov, izstopa
pomorska spretnost srednjeveških Venetov z Baltskega morja; vikingški pohodi teh Venetov
so le malo zaostajali za vikingškimi pohodi skandinavskih Germanov.« [4]
Vandali
Potem, ko so bili Vandali osvojili in zasedli Španijo, Sardinijo, Sicilijo, Italski polotok
in severno Afriko, so pod vandalskim kraljem Geizerikom obvladovali pomorsko plovbo
po Sredozemlju [5-6]. Pred njimi so bili to Feničani [7], za njimi Vikingi in Severnjaki –
Nor(d)mani.
Grki
O najstarejšem znanem tajnopisu poroča Herodot, ki je bil letopisec o bojih med
Grčijo in Perzijo v 5. stol. pr. Kr., saj naj bi tajnopis rešil Grke pred osvojitvijo perzijskega
kralja Kserksa. Ta se je pripravljal, da si podredi tudi neposlušno Grčijo in je 5 let zbiral
največjo vojsko v dotedanji zgodovini. To je opazil neki Grk v izgnanstvu, ki je pisno
opozoril Šparto pred invazijo, ker pa je bil na tujem ozemlju si je pomagal z zvijačo. S
pisalne deščice je postrgal vosek in nanjo napisal besedilo in preko njega zopet vlil vosek
in tako prekril besedilo. Deščica je prišla v prave roke, toda niso razumeli njenega pomena,
dokler ni žena vodje svetovala naj odstranijo vosek, in tako so prebrali sporočilo in ga
poslali še drugim Grkom. Začeli so se pripravljati na boj in zgradili 200 bojnih ladij. Tako
je Kserks izgubil odločilno prednost presenečenja. Ko je leta 480 pr. Maz. napadel Grke,
so perzijsko številčnejše ladjevje z begom zvabili v ozek zaliv, kjer so bile njihove manjše
ladje učinkovitejše kot večje perzijske ladje, in so ponižujoče premagali Perzijce [8].
Feničani
Kmalu so bili v pomorstvu prevladali Feničani in obdržali prevlado na morju dolgo
časa. Mešana egiptovsko-feničanska odprava je za časa faraona Neha II. (609 – 594 pr. Kr.)
obplula vso Afriko. O tem poroča Herodot [9]. Toda očitno to ni bila prva taka odprava.
228
Feničani so bili zapluli tudi v Atlantik ter vključili otoke Madeiro in Kanare v svoje vplivno
območje, saj so tam pridobivali kvalitetno škrlatno barvilo, brez katerega stari vek ni
deloval, saj je bil škrlat znamenje dostojanstva in časti.
Komentar
Navedeni podatki dokazujejo, da so ladjedelništvo in pomorsko oceansko plovbo
zelo dobro poznali že v starem veku in to predvsem Feničani, Grki, Etruščani, Veneti ter
Vandali, ki so bili v stanju premagati Atlantski ocean in so to gotovo tudi storili.
Morjeplovstvo
Grenland se je bil nekoč imenoval Vin(*d)land, kar so kasneje tendenciozno pomenoslovno
razlagali kot Grønland in ga razumeli kot »Zelena dežela« in otok ustrezno preimenovali,
angleško Greenland. Ta Zelena dežela pa je vse prej kot zelena in tudi v času največje
otoplitve okoli 5.000 pr. Kr. ni bila zelena, razen morda južnega obalnega dela. Zanimivo
je tudi, da imata v severnjaških izročilih sev. Amerika in Grønland enako ime, kar daje
slutiti, da gre za zmešnjavo. Zato imamo enkrat Slabi in drugič Dobri Vin(d)land.
Precej bolj verjetno je, da so drzni vinedski morjaki uporabljali v starini današnji
Grønland (tedaj *Vindland) kot vmesno postojanko, kjer so čakali na ugodno vreme za
nadaljevanje plovbe proti Ameriki. Pred nekako 5.000 leti je bilo v severni Evropi topleje
in takrat je mogla biti vinedska morska odprava čisto znosna.
Landnamabok, eden najstarejših islandskih letopisov [10], poroča: »Arija - Marssona,
islandskega pomorca, je morje odneslo do Dežele Belih mož, ki leži na Zahodu, pri Dobrem
Vinlandu (= Amerika). Baje je šest dni plovbe zahodno od Islanda. Od tod Ari ni mogel
več nazaj«.
Tudi med Bretonci in Valižani so krožile številne bajke, ki so govorile o veliki tuji
deželi daleč na zahodu. Izročila te vrste so bila tako vplivna, da je še leta 1480 odplula
iz Bristola odprava, ki naj bi poiskala to daljno zahodno celino. Takrat so se opirali na
poročila, ki so bila ohranjena v dveh starih rokopisih v opatijah Stratflur in Conway.
Znana je bajka o sv. Brandanu, irskem svetniku, ki je tudi v resnici živel v VI. stol. ter
o njegovih potovanjih »NAVIGATIO SANCTI BRANDANI«, ki da je nekega dne prejel
božji poziv, naj gre oznanjat božjo besedo v deželo onstran oceana, kar je bil menda tudi
storil. Irski misijonarji so prihajali takrat tudi med Venete po Evropi. Toda zakaj ravno
irski? Ali more nekdo, ki ne zna jezika domačinov, tam med njimi, karkoli opraviti? Razen
vzbujanja radovednosti, najbrž ničesar. Kaj pa, če so obvladali venetski jezik? Andrej Rant
piše o Karnih in Venetih na Britanskem otočju in izkazano je, da so Veneti tam živeli [11].
Trdno je dokazano, da so v Novem svetu pogosto naletevali na »bele Indijance« ter da
so raziskovalci ob takih priložnostih vselej izrecno izjavljali: »To niso Indijanci!« Sicer pa,
zakaj naj to ne bi bilo mogoče? Ker se za resnico o Venetih, njihovih številnih odpravah
in rodovih ni pobrigal noben slovenski zgodovinar, oz. je bila resnica celo organizirano
zamolčana ter skrita? In drugič: Ker je tujcem slovenski jezik španska vas in zakaj naj bi
se tujci brigali za nekoga, ki se sam ne mara pobrigati zase?
229
Zaključek
Prispeli Vinedi so imeli popolnoma drugačen odnos do Indijancev kot kasnejši angleški,
francoski in španski naseljenci in okupatorji. Bili so prijazni do domorodcev, saj so bili
predvsem poljedelci in so živeli z Indijanci tisočletja v sožitju in šele kasnejši priseljenci
so porušili ta tisočletja trajajoči mir.
Za takšno domnevo pričajo tudi Indijanci Vendat, s podobnim imenom z Veneti,
bivajoči v vaških srenjah obkroženih s palisadami, z dolgimi visokimi hišami, ki so znane
iz Baltskega – Venetskega območja Venetov in Vandalov ter iz nekdanje Ilirije, še danes
ohranjene v Istri.
Značilna podobnost je v zelo razvitem poljedelstvu, ki so ga prenesli v novi svet kot
prvotni poseljenci srednje in severne Evrope; po značilni duhovnosti, organizaciji plemen
ob poudarjeni ženski enakopravnosti itd. Vseh teh podobnosti je precej preveč, da bi mogle
biti čisto naključne.
Vinko Vodopivec
Zgodovina
Huronci so obsegali konfederacijo 4. indijanskih severnoameriških skupin, ki so govorili
jezik Wyandot, ki je spadal v skupino Irokezov. Sebe imenujejo Wendat, Huron pa so jih
poimenovali Francozi v začetku 17. stoletja. Naseljeni so bili na območju med jezerom
Simcoe in Georgijskem zalivu v Ontariju. Živeli so v palisadnih hišah.
Leta 1615 ko je Samuel Champlain obiskal Huron, so začeli vojno z Irokezi.
Dolgotrajno sovraštvo med Huronci in Irokezi je doseglo vrhunec leta 1648. Preživeli
Huronci so pobegnili v vseh smereh jugozahodno do tobačnega naroda, proti jugu do
nevtralnega naroda, jugovzhodu do Erie, in severovzhodno do francoske utrdbo blizu
Quebeca. Migracijski Irokezi so lovili Huronce povsod, leta 1649 so Irokezi napadli
Tobačni narod, kar je povzročilo novo selitev. Leta 1650 so Irokezi napadli nevtralni
narod in ga praktično izničili, in leta 1656 so bili v Erie skoraj iztrebljeni, ostali pa so
pobegnili in v Quebecu so končno dobil majhno mesto v Lorettu, kjer okoli 500 ljudi
še vedno živi.
Tudi ostanek Huroncev v Tobačnem narodu je šel pod pritiskom Irokezov, najprej v
Michigan, nato v Wisconsin in Illinois, kjer so jih napadli Siouxi. Tobačno ljudstvo je na
koncu (1750), poselilo vasi v bližini mesta Detroit in Sandusky, Ohio. V Ohiu so postali
znani Britancem kot Wyandot in se borili z Britanci proti Američanom v obeh vojnah,
ameriške revolucije in leta 1812. Po vojni leta 1812 so imeli svoje posesti potrjene s strani
ZDA, vendar so jih leta 1842 prodali in se preselil v Wyandotte, Kansas. Leta 1867 so se
ustalili v SV Oklahomi, kjer so se naselili kot državljani.
Domneva se, da se je prihod na vzhodni del Kanade začel okoli 8000 pr. Kr.
Zgodovino obravnava več zapisov na primer: [12].
Katoliška enciklopedija [13] podaja obširen opis kasnejših dogodkov, o starejši zgodovini
pa trdi le, da ni nič znanega o zgodovini Huroncev pred obiskom Jacques Cartiera na obali
St. Lawrenca v letu 1535.
230
Komentar
Mlajša zgodovina je dobro opisana, starejša pa je neznana ali zamolčana. Očitno so
bili boji z drugimi indijanskimi plemeni vzpodbujeni z novimi priseljenci, vzroki pa so
bili verjetno v veliki moči indijanskih plemen, kar je oteževalo krajo njihove zemlje, zato
so jih sprli med seboj.
Živjenje
Vsakdanje življenje Wendatov je temeljilo na klanu razširjene družine. Vsi v družini
pripadajo istemu klanu, ki gre po rodovni liniji matere. Fant in dekle se lahko poročita
le iz različnih klanov. Ko se poročita se moški preseli v dom njegove žene. Bilo je osem
klanov, ki jih zastopajo živali pomembne v Wendat mitologiji: želva, volk, medved, bober,
jelen, orel, ježevec in kača.
Vas je imela svojega vodjo, vodje več vasi so imeli skupen svet, več svetov pa je predstavljalo
že wendatski narod. Tako so bili dovolj dobro organizirani za vsakdanje življenje. Moški
so sicer vodili skupnosti, ženske pa so jih imenovale in tako potrjevale svojo upravljavsko
in organizacijsko enakopravnost [14].
Živeli so v vaseh obkroženih z varovalnimi palisadami, ki so zagotavljale ustrezno
varnost; značilna vsa je prikazana na sliki 1.
Slika 1: Wendatsko ograjeno naselje s številnimi dolgimi hišami [15]
231
Slika 2: Vendatska notranjost dolge hiše kot rekonstrukcija v muzeju [15]
Živeli so v dolgih in visokih hišah, ki so bile značilne za njihovo evropsko domovino
ob Baltiku – Venetskem zalivu; rekonstruirana notranjost take hiše je prikazana na sliki 2.
Komentar
Naselja in hiše so tako različne od indijanskih šotorov, da kažejo na popolnoma drug
izvor in kar precej je podatkov, ki dokazujejo priselitev Wendat Indijancev iz severne
Evrope iz časa poselitve okoli 8.000 let pred sedanjostjo.
Njihovo ime so tujci prilagajali svojemu načinu izgovorjave in tako so znane inačice
kot npr. Guyandot, Guyandotte, Ouendat, Wyandot, in Wyandotte ter pokvarjeno angleško
Yendat. Vendi so živeli na severnem bregu Ontarijskega jezera (prvo srečanje s francoskimi
trgovci je bilo leta 1535, prvi jih je opisal francoski raziskovalec Samuel de Champlain leta
1615), sicer pa so imeli med jezerom Ontario ter jezerom Huron 18 do 25 vasi, v katerih je
živelo med 20.000 do 40.000 Indijancev Wendat. Kasneje so se deloma preselili na področje
med jezerom Simcoe in jv kotom Georgian Bay-a, jv od Detroita ter v Ohio, Kansas, kjer
je okrožje Wyandotte, ob reki Kansas in Missouri. Nekaj jih živi tudi v Oklahomi.
V Kanadi zanje uporabljajo ime Huroni, medtem ko jih v okolici Detroita imenujejo
Wyandot. Na vhodu v mesto Wyandot v Michiganu je slika Wyandot Indijancev. Svoje
ozemlje so imenovali Wendake. Ukvarjali so se s poljedelstvom, lovom, ribolovom in
trgovino. Pridelovali so žito, fižol, sončnice, buče ter tobak. Trgovali so s tobakom in
krznom, postali so glavni partnerji francoskih trgovcev. Polja, katera so bili obdelovali,
232
Slika 3: Wendatska skupnost v značilnih nošah [17]
so bila tako obširna, da je nek raziskovalec napisal, da se lažje izgubiš v njihovih poljih,
kakor pa v gozdovih.
Verjeli so, da so otroci bodočnost plemena. Zato so jih imeli radi ter so jih skrbno
vzgajali in učili za prihodnost, dečke in deklice. Bili so zelo duhovni ljudje, ki so verjeli v
vrhovno božanstvo. Verjeli so tudi v posmrtno življenje, umrlim so dajali v grob opremo
in hrano za preživetje na poslednjem potovanju [16].
Njihovo življenje je delno razvidno tudi iz slike 3, ki prikazuje skupnost Wyandotov
v njihovih značilnih oblačilih.
–– Na sliki se lepo vidi evropske poteze in izrazite moške brke ter žensko enakopravnost, saj
je zastopanost na sliki uravnotežena; so v tradicionalnih oblačilih podobnih evropskim
in le en mladenič ima običajen klobuk. Vidimo celo dva brkata Vendejca, česar pri
Indijancih sicer ne srečujemo, saj so enako kot vsi Mongoli golobradi in brez brk.
–– Prav ženska enakopravnost najbolje priča o njihovem venetskem poreklu, saj prav pri
naših pradavnih prednikih izstopa ženska enakopravnost [18], v nasprotju s očetovskimi
(patriarhalnimi) družbami, kjer je bila ženska zgolj dekla.
Jezik
Wyandot je irokeško obarvan jezik z različnimi imeni kot Wyandot, Wyandotte,
Wendat ali Huron. Nazadnje so ga govorili predvsem v Oklahomi in Quebecu. Jezikoslovci
tradicionalno štejejo Wyandot kot narečje ali sodobno obliko Wendat.
233
Govorjeni jezik je skoraj izginil pred stoletjem in sedaj so poskusi oživljanja.
Wyandotte Nation of Oklahoma ponuja Wyandot jezikovne tečaje v Wyandotte javnih
šolah, razredih K-4, pa tudi za predšolce z naslovom »Želva, Tots« program. Skupnost
Wendat Quebec ponuja odraslim in otrokom razrede v Wendat jeziku v njihovi vasi v
šoli v Wendake.
Čeprav se običajno enači z narečjem Irokezov je Wyandot postal tako različen, da ga je
treba upoštevati kot poseben jezik. Ta sprememba se zdi, da se je zgodila nekje od sredine
osemnajstega stoletja, ko je jezuitski misijonar Pierre Potier (1708-1781) dokumentiral Petun
dialekt Wendat v Kanadi. Etnolog Marius Barbeau je posnel svoj zapis jezika Wyandot v
Wyandotte, Oklahoma, v letih 1911-1912, ki pa je dovolj različen in ga je treba upoštevati
kot poseben jezik [19].
Dr John L. Steckley je ameriški znanstvenik specializiran za indijanske študije in
avtohtonost jezikov v Ameriki. Je zadnji znani govorec Wyandot jezika, ki ga je študiral
več kot 30 let. Zanimal se je tudi za krajevna imena, ki izhajajo iz avtohtonih jezikov, in si
prizadeval za odpravo napačnih predstav o njihovi prvotni izpeljavi. Njegov Huron-angleški
slovar iz leta 2007 je bila prva knjiga te vrste po več kot 250 letih [20].
Komentar
Sprememba jezika se je mogoče res zgodila nekje v sredini osemnajstega stoletja,
ampak tako, da so se zabrisali preostanki njihovega venetskega prajezika. Koliko je še
razpoznavnosti v sedanjem ponovno uvajanem jeziku je stvar jezikovnih študij, ki bi jo
morali narediti znanstveniki z dobrim poznavanjem najstarejših narečij praslovenskih
jezikov. Prizadevanja J. Steckleja izgledajo verodostojna, saj je upošteval tudi krajevna
imena in njihov naravni izvor, kar seže najdalj v jezikovno zgodovino.
Genetika
Glavne genetske mtDNK skupine ameriških domorodcev so skupina A, ki je prisotna
predvsem v severni in srednji Ameriki, skupina B, ki je prisotna predvsem v južnem delu
severne in severnem delu južne Amerike, skupina C, ki je prisotna po vsej Ameriki in
skupina D, ki je prisotna predvsem na Aljaski in južni Ameriki. Od drugih skupin je na
severovzhodnem delu v znatnem deležu prisotna skupina X, na severozahodnem delu pa
je manjša prisotnost ostalih genskih skupin.
Razporeditev deležev mtDNK genskih skupin [21] je za svet prikazana na sliki 4.
Bryan Sykes
A genetic Portrait of America [22]
DNA_USA_A_Genetic_Portrait_of America_nodrm.pdf - Adobe Reader
Povzetek dela
Ugotovitev nove genske skupine X, se je pričel s študijo Ojibwa.1, med Indijanci
Ocipve, ki so tretji največji indijanski narod v Ameriki, v številkah ga presegajo le Navaji
in Cherokezi. Živijo na mejah držav Amerike in Kanade v območju Velikih jezer. Četrtino
Ocipve prostovoljcev je pripadalo skupini mtDNK X, kar je veliko previsok delež, da bi ga
razložili kot naključnega. Skupina X doseže svoj najvišji delež med Ocipve, ampak tudi
234
Slika 4: Genski deleži mtDNK genetskih skupin [21]
drugje so člani te skupine, saj se nahaja med Siouxi v Washingtonu in Navaji na jugozahodu,
kjer pogostost skupine X doseže 4 odstotke. Skupino so X našli le v Severni Ameriki, saj
ni prišla južno od mehiške meje.
Ni sledu o morebitnih genskih skupinah X v Sibiriji in na Aljaski, in le v enem samem
primeru na Kitajskem. Toda, ko so raziskovalci pogledali v drugo smer, proti Evropi, so
našli veliko genetskih vzporednic. Sam sem pogosto naletel na X gensko skupino in v
mojem delu na Evropski mitohondrijski DNK, kjer naj bi bila med sedem Evinih hčera
uvrščena tudi Xenia, so njeni potomci razpoznavni po začetni črki X.
Avtorji prve knjige o genski skupini X v Ameriki so predložili genetski dokaz evropskega
izvora, za vsaj nekatere od prvih Američanov. To je bil radikalen predlog v letu 1998, samo
dve leti po raziskavah ostankov devet tisoč let starega okostja iz Kennewicka v državi
Washington. To je bilo odkritje, ki je vžgalo zanimivo in obarvano razpravo o izvoru
prvotnih Amerikancev.
Sam sem ponovno preučil podrobnosti o genskih zaporedjih Ocipve in jih primerjal z
obsežnimi evropskimi podatki. Nobeno od zaporedij Ocipve ni povsem enako kot njihovi
evropski bratranci v klanu Xenia, vendar niso daleč. Ocipve zaporedja imajo svoje mutacije,
ki jih ni videti v evropskih Xeniah, na primer varianta 213, vendar pa osnovni motiv Xenia
189 223 278 obstaja tako v Ocipve kot v Evropi.
Spomnimo se, da je za razliko od drugih indijanskih mitohondrijskih skupin, prav
X ni niti v Sibiriji niti v vzhodni Aziji, kar dokazuje njegovo evropsko poreklo. Težava je
v tem, da je ta sklep v nasprotju s tem, kar smo mislili, da vemo o indijanskih koreninah.
235
Morda je zaradi tega, navdušenje za zgodnji evropski prihodu na podlagi dokazov o skupini
X upadlo, saj je bilo ugotovljeno, da so Evropska in Ameriška zaporedja, v podrobnostih
ker precej drugačna.
Toda po mojem mnenju je to mogoče pričakovati po dolgem času izolacije, saj je
najnovejša genetska ocena za gensko starost skupine X v Ameriki 15,800 let, to pa poraja
vrsto vprašanj.
Genska skupina X je v Ameriki že zelo dolgo časa. Evropski izvor za skupine X tudi
postavlja raznovrstna vprašanja. Če so predniki skupine X Ocipve iz Evrope, ne pa iz Azije,
kako so prišli tja? Skupina X je v Evropi v manjšini, v povprečju le 5 odstotkov, zato je
čudno, da je prednik iz tega klana, ne pa od drugih? Če je možnost, da bi skupina X prišla
iz Azije, bi morali sledovi te skupine na tej poti izumreti, kar pa ni verjetno.
Čeprav imamo genetsko starost X za ameriške domorodce, ki je v enaka kot za druge
štiri skupine, ni nobenih neposrednih dokazov za njegovo zgodnjo prisotnost, zato moramo
pogledati na precej redke dokaze DNK, pridobljene v starodavnih človeških ostankih. Do sedaj
najbolj povedno mesto je pokop na kmetijah Norris v srednjem Illinoisu, ki so jih izkopali leta
1984. Ogljikova preiskava je pokazala, da je starost samo približno 700 let in so torej le 300 let
starejši od prihoda prvih francoskih raziskovalcev. Čeprav je to suho mesto in ni zaščiteno
s podtalnico, je najdišče nekoliko bazično, kar je pomagalo ohraniti kosti v dobrem stanju.
Raziskovalci so pri 108 od 260 izkopanih okostij, predvsem iz reber dobili ustrezne
ostanke mtDNK. Eno zaporedje 189 270 je zelo pogosto v Evropi in se nahaja v osrčju skupine
U5, ki je klan od Uršule, še ene od sedmih Evinih hčera. Klan U5 je več kot štirideset tisoč
let v Evropi in sovpada s pojavom anatomsko modernih ljudi v Evropi. Ni dvoma, da gre
za evropsko poreklo tega klana na kmetijah Norris.
Drugi niz, ki se ne ujema s štirimi ameriškimi skupinami je od dveh drugih okostij
iz tega mesta, in ima jedro skupine X z dvema dodatnima mutacijama, 227 in 357. Iz tega
sklepam, da je bila skupina X v Ameriki precej pred Evropejci in to v velikem številu.
Starodavnost DNK in dokazov za zgodnejši prihod skupine X temelji na materialu,
pridobljenem v Windover, Florida. Windover leži v bližini lagune reke v Brevard County,
nedaleč od Titusville in približno petindvajset milj od NASA izstrelitvenega centra v Cape
Canaveralu. Izvajalec del pri gradnji nove ceste čez ribnik za stanovanjski razvoj je videl
človeške lobanje in obvestil šerifa, ki je ustavil gradnjo in celo pomagal pri financiranju
arheoloških izkopavanj. Simbolično je ime kraja: Wind (Vinid + over = preko!).
Prvi izid je pokazal starost osem tisoč let, v močvirju pa so prvi pokopavali Indijanci.
Močvirja so večinoma kisla in kosti dobro ohranijo. Leta 1980 je bilo izkopano skupno 177
teles z dobro ohranjenimi lobanjami. Prav tako sem imel podrobnejšo analizo Windover
podatkov. Za razliko od kmetije Norris, kjer so genetski podatki večinoma sestavljeni iz
štirih znanih indijanskih skupin, so Windover zaporedja zelo spremenljiva in vsebujejo le
enega, ki ga ni v bližini. Eden od njih ima X jedro in zaporedni motiv 223 278, ki potrjuje
spodnjo mejo osem tisoč let v Ameriki, zato je tudi genetski datum za skupino X 15.800
let, treba jemati precej resno.
Takrat je bila ledena doba blizu svojega vrhunca; kako bi bil lahko gen X dosegel
Ameriko iz Evrope? Če bi bilo mogoče za skupino B potovanje z ladjo po robu Tihega
236
oceana približno takrat, bi lahko enako veljalo za obale Atlantika? Tedaj je severni Atlantik
zamrznil in potovanje bi bilo lahko vzdolž obale morskega ledu, ki je bil dom za sesalce,
ribe pa so pomenile zanesljivo prehrano. Potovanja preko Atlantika so izkusili tudi številni
moderni pustolovci: Tim Severin leta 1976, ko je s posadko treh zapustil zahodno obalo
Irske in prispel v Novo Fundlandijo. Leta 1970 je Thor Heyerdahl zapustil obalo Maroka in
v čolnu iz trsja Ra II in dosegel Barbados. Obe junaški potovanji kažeta, da je čezatlantski
prehod možen celo z uporabo preprostih plovil.
Potovanje po morju je mogoče gledati tudi kot genetsko ozko grlo. Samo ljudje, ki
so bili na ladji in so preživeli pot, bodo pustili potomce. Če bi od zgodnjih čezatlantskih
prednikov X genske skupine, bila le ena ženska, bi bila ta dovolj, saj vsi moški skupaj ne
bi pustili nobene sledi mDNK.
Komentar
Zabeležena so le dognanja v zvezi z evropskimi genetskimi izvori Amerikancev, ki
v glavnem zadevajo Huron ali Wendat Indijance. Ugotovitve potrjujejo evropski izvor
genske skupine X in U in njihovo samostojno mutacijsko spremembo v času po naselitvi,
ki je časovno od 8.000 do 15.000 pred sedanjostjo.
Skupina X ima vir v vzhodnem delu Evrope, ne pa ob Baltiku, kjer je bilo morjeplovstvo
močno razvito. To nakazuje selitev proti jugu v času močne ohladitve, zato se je delež X
genske skupine ob Baltiku zmanjšal, južneje pa povečal.
Skupina U5 pa ima center ob Baltiku, po velikosti deležev U5 si slede: Finska 18, Estonija
16, Češka 15, Rusija 12, Belgija 12, Ukrajina 11, Slovenija in Hrvaška 10,5, Norveška 10 itd.
Skupina U v celoti pa ima naslednje deleže po velikosti: Finska 25, Estonija 24,5, Latvija
23, Belgija 22, Danska 22, Bolgarija 22, Ukrajina 21, Srbija 20,5, Češka 20, Rusija 20 itd [23].
Če gre pri genski skupini X bolj za izjemo ali za ozko grlo, pa skupina U nedvoumno
podaja območje znanih morjeplovcev od Belgije do Baltika. Treba je upoštevati tudi časovno
razliko med sedanjimi podatki in verjetnim časom naselitve v Ameriki.
Evropske mezolitske mtDNK genske skupine U5 pa so razporejene glede na preiskana
okostja takole: Švedska 6/17 = 35 %, Rusija 3/3 = 100 %, Litvanija ¾ = 75 %, Poljska 3/3 =
100 %, Nemčija 2/4 = 50 %, Luksemburg 1/1 = 100 %, Anglija 1/1 = 100 % [24]. Zopet je
poudarjeno območje Baltika.
Sklep
O delni poselitvi severne Amerike iz Evrope in to prav z Veneti priča njihovo ime
Wendat, pričajo evropske oblike naselij in hiš značilne za baltsko-venetske skupnosti,
pričajo njihove miroljubne navade, saj so tisočletja živeli v miru s sosednjimi Indijanci,
pričajo njihova znanja poljedelstva in shranjevanja pridelkov, najbolj pa pričajo genetski
podatki, ki umeščajo njihov prihod med 8. in 15. tisočletje pred sedanjostjo.
Prav te starosti pomikajo sedanje pojmovanje znanja gradnje ladij in morjeplovstva
daleč nazaj v preteklost, saj sta obe skrajni dobi poselitve verjetni, zlasti, ker sta navzdol
nedvoumno omejeni. To pomeni morjeplovstvo že med zadnjo ledeno dobo, ko je bila
severna Evropa pod ledom in zato pridejo v poštev le sredozemska in južnoatlantska
237
ljudstva, to pa so bili Etruščani in Veneti. Otoplitev po dvanajstem tisočletju pred
sedanjostjo pa pomikata izvore selitev v Ameriko severneje, kjer pa so bili zopet največji
mojstri morjeplovstva prav Veneti.
To kasnejše potovanje okrog desetega tisočletja pred sedanjostjo je verjetnejše, saj
so imeli kopno vmesno postajo med Islandijo in Ameriko, to je Grenlandijo, ki je imela
prvotno ime Vinland, kar zopet kaže na njene odkritelje Venete.
Ljudski spomin marsikdaj zvesteje ohranja zgodovinsko resnico, kakor pa zbirke listin
in arhivi, ki so pogosto predmet zlorabe. Prav ta izročila pričajo, da so bili Veneti izkazano
drzni in podjetni morjaki, ki so imeli nekaj časa na severu v posesti današnjo Grønlandijo,
od koder ni več hudo daleč do severne Amerike. Imeli so tisočletne izkušnje v pomorstvu
in ladjedelništvu in tako znanje se ohranja iz roda v rod.
Vse preveč je kulturnih, gospodarskih, verovanjskih in genetskih dokazov o delni
poselitvi severne Amerike iz Evrope in to še v zadnji ledeni dobi ali kmalu po otoplitvi
in to prav iz Venetskih ljudstev, ki so bila znana po gradnji ladij in morjeplovstvu tako v
Sredozemlju kot v Atlantiku, da bi jih lahko zavrnili ali obšli.
Literatura
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
P. Herrmann: Sieben vorbei und acht verweht, Abenteuer der frühen Entdeckungen, Hoffmann &
Campe Verlag, Hamburg 1952.
V. Vodopivec, Primerjava branj Pyrgijskih zlatih ploščic, Zbornik posveta Praprebivalstvo na tleh
srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2003, 51-63.
G. I. Caesar, COMMENTARII DE BELLO GALLICO, (58 bis 51/50 pr. Maz.).
H. F. R. Günther, Rassenkunde Europas, tretja bistveno razširjena ter izboljšana izdaja, založba J.
F. Lehmann, München 1929, 280.
H. Schröcke, Germanen / Slawen, Vor- und Frühgeschichte des ostgermanischen Raumes, Panorama
Verlag, Wiesbaden 1999.
H. Schröcke, Indogermanen– Germanen – Slawen, Ihre Wurzeln im mittel- und osteuropäischen
Raum, Orion-Heimreiter Verlag, Kiel 2003.
G. Sotiroff, Phoenicians, Venycians, Heneti, Veneti and Wendi, Anthropological Journal of Canada,
vol. 9, nr. 4, 1971.
S. Singh, Knjiga šifer, Umetnost šifriranja od starega Egipta do kvantne kriptografije, prevedel J.
Plešej, Učila International, Tržič 2006.
Herodot, Zgodbe, prevod A. Sovre, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1953.
Islandski letopis, Islands Besiedlung und älteste Geschichte. Übertragen von Walter Baetke.
Neuausgabe mit einem Nachwort von Rolf Heller. Diederichs, Düsseldorf 1967, Thule Bd. 23.
A. Rant, Karni in Veneti v Britaniji in v Alpah, slovenska in britanska paleoetnična izročila v luči
evropske prazgodovine, Prorang, Ljubljana 2008, 20 62.
Splet, Zgodovina Wendat Indijancev, http://www.accessgenealogy.com/native/tribes/huron/
huronhist.htm
Splet, Zgodovina Wendat Indijancev, http://www.newadvent.org/cathen/07565a.htm
Splet, Življenje Wendat Indijancev, http://www.collectionscanada.gc.ca/settlement/kids/021013-2111.1e.html
Splet, Življenje Wendat Indijancev, slika vasi in dolge hiše, http://www.google.si/search?q=wend
at+huron&hl=sl&prmd=imvns&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=5gdBUKjZJO724Q
T0s4CoAg&ved=0CDYQsAQ&biw=1920&bih=1022
238
16. Splet, Vsakodnevno življenje Wendat Indijancev, http://www.geo.msu.edu/geogmich/Hurons.html
17. Splet, Življenje Wendat Indijancev, slika skupine v narodnih nošah, http://en.wikipedia.org/wiki/
Wyandot_people
18. V. Vodopivec, Katalog mesapskih napisov, besed in prevodov ter slovar, Razbiranje ilirskih jezikov,
Jutro, Ljubljana 2010, 197-317.
19. Splet, Jezik Wendat Indijancev, http://en.wikipedia.org/wiki/Wyandot_language
20. Splet, Jezik Wendat Indijancev, http://en.wikipedia.org/wiki/John_Steckley
21. Splet, Genetski podatki v slikah deležev Y-DNK za svet in Evropo in mtDNK za Svet, http://www.
scs.illinois.edu/~mcdonald/WorldHaplogroupsMaps.pdf
22. B. Sykes, A genetic Portrait of America, DNA_USA_A_Genetic_Portrait_of America_nodrm.
pdf - Adobe Reader
23. Splet, Območna porazdelitev mtDNK v deležih po evropskih in sosednjih pokrajinah,
http://www.eupedia.com/europe/european_mtdna_haplogroups_frequency.shtml
24. Splet, Genetski podatki starih Evropejcev, http://www.eupedia.com/europe/ancient_european_dna.
shtml
Povzetek
Genetska slika kaže prvotno poselitev Amerike iz Afrike, preko Azije in Beringovega
preliva, od koder se je širila proti jugu. Izjema je del staroselcev v severovzhodni Ameriki,
ki ima mtDNK gensko skupino X, ki je značilna za vzhodno Evropo, kjer ima največji delež
območje Male Azije, Balkana, Kaspijskega jezera in porečja Volge; in za skupino U, ki je
pretežno severovzhodno evropska.
Gre za evropske priseljence med 15. in 8. tisočletjem pred sedanjostjo, ki so prek obalnega
ledu ali Grenlanda pripluli v severno Ameriko. Tako znanje ladjedelstva in morjeplovstva,
kjer je prvenstvo pripadalo Venetom, kot njihovo lastno poimenovanje Vendat in prvotna
imena Grenlanda – Vin(d)land in Amerike – Vinland, pričajo o naselitvi Venetov davno
pred Vikingi in pokolumbovskimi priseljenci.
Naslovi avtorjev
Author’s Addresses
Anton Perdih
Mala vas 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenija;
[email protected]
Vinko Vodopivec
Pot na Drenikov vrh 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenija
[email protected]
Duša Krnel Umek
Prečna pot 7, 6320 Portorož, Slovenija
[email protected]
Paulus Anonimus
?
?
Pavel Serafimov
Cederstraat 33,8924 CA Leeuwarden, Holland
[email protected]
Giancarlo Tomezzoli
Zeppelinstrasse 43, D-81669 Munich, Germany
[email protected]
Igor Tureček
Schiffmühlenstr. 116 / 7 / 3 , 1220 Vienna, Austria
[email protected]
Eric Tomas de Saint-Maur Ulica Jana Husa 18, 1110 Ljubljana, Slovenija
[email protected]
Zborniki KORENINE SLOVENSKEGA NARODA
ZBORNIK 1 — Veneti v etnogenezi srednjeevropskega prebiv., 2002
ZBORNIK 2 — PRAPREBIVALSTVO NA TLEH SREDNJE EVROPE, 2003
ZBORNIK 3 — SLEDOVI EVROPSKE PRETEKLOSTI, 2004
ZBORNIK 4  STAROSELCI V EVROPI, 2005
ZBORNIK 5  EVROPSKI STAROSELCI, 2006
ZBORNIK 6  IZVOR EVROPEJCEV, 2007
ZBORNIK 7  IZVOR EVROPEJCEV, 2008
ZBORNIK 8  IZVOR EVROPEJCEV, 2010
ZBORNIK 9  IZVOR EVROPEJCEV, 2010
ZBORNIK 10  IZVOR EVROPEJCEV, 2011
ZBORNIK 11  IZVOR EVROPEJCEV, 2012
Zbirka Slovenci
V. Vodopivec: STAREJŠA SLOVENSKA ETNOGENEZA
V. Vodopivec: JEZIKOVNI TEMELJI STAREJŠE SLOVENSKE ETNOGENEZE
V. Vodopivec: RAZBIRANJE ILIRSKIH JEZIKOV
V. Vodopivec: SLOVENCI PRAPREBIVALCI EVROPE
Korenine slovenskega naroda
Origin of the Slovenians
www.korenine.si
Zbornik
desete mednarodne konference
IZVOR EVROPEJCEV
Proceedings
of the Tenth International Topical Conference
Origins of europeans
Vodja projekta – Head of the Project
Vinko Vodopivec
Uredil – Edited by
Vinko Vodopivec
Pomagali – Advisors
Anton Perdih, Anton Mavretič, Pavel Serafimov,
Duša Krnel Umek, Rober Petrič, Giancarlo Tomezzoli
Kraj – Venue
Cankarjeva 1/IV, SI-1000 Ljubljana, Slovenija
Založnik – Publisher
Založništvo JUTRO, Jutro d.o.o., Ljubljana, Slovenija
Izšlo – Published
Ljubljana, Slovenija 2012
300 izvodov / copies
Naročila / Orders
Jutro d.o.o., Založništvo in trgovina,
Črnuška c. 3, p.p. 4986, SI-1001 Ljubljana, Slovenija
Tel. +386 (1) 561-72-30, faks +386 (1) 561-72-35
E-pošta / E-mail: [email protected]
WWW.JUTRO.SI
ali / or
Vinko Vodopivec, Pot na Drenikov vrh 12, SI-1000 Ljubljana
Tel. (01) 422-45-60 • [email protected]
Zgodovíno so vedno pisali zmagovalci, ki so poveličevali svojo zmago in omalovaževali nasprotno
stran, zato so skrbno pazili, da se zgodovina ni spreminjala, saj bi to pomenilo konec njihovih
slavospevov, ki bi se lahko sprevrgli v izrazito genocidna dejanja.
Prav to se dogaja v naši zgodovinski stroki, ki se še ni otresla dosedanjega služenja preteklim
režimom Dunaju, Moskvi in Beogradu, ki so zahtevali poveličevanje germanstva, panslovanstva,
jugoslovanstva in revolucije, saj to počne še danes in celo trdi, da se zgodovina ne spreminja.
Tako stališče je posmeh znanosti, saj se podporne zgodovinske znanosti hitro razvijajo, kar še
posebej velja za genetiko, ki dosedanje zgodovinske trditve o pozni priselitvi Slovencev nedvoumno
dokazuje kot lažne. Prav zgodovina mora biti najbolj spremenljiva, saj je sklop njenih podpornih
znanosti in mora sproti vgrajevati njihova nova znanja in njihove dokaze.
Sedanje delovanje nekaterih zgodovinarjev je usmerjeno proti Slovencem in proti samostojni
državi Sloveniji, saj z lažno zgodovino spodkopuje temelj državnosti, ki je v narodnem ponosu.
Odgovornost zgodovinarjev je velika in državna oblast, ki jih financira, mora preveriti njihovo delo s
stališča resnice in zahtevati, da bo zgodovina Slovencev temeljila na dokazih.
History is always written by the winners, who hailed their victory and playing down the opposite
side, so they watch carefully that history could not be changed, as it would mean the end of their
canticles, which could be turned in very acts of genocide.
This is exactly what happens in our history profession, which has not yet shed the past service to
previous regime of Vienna, Moscow and Belgrade, which required glorification of Germanic, PanSlavic, Yugoslav and revolution, as it does today, and even argues that history does not change.
This position is a mockery to science, because the historical supporting sciences develop rapidly,
especially genetics which previous historical claims of late immigration of Slovenes clearly
demonstrated as false. It is history to be the most variable, because it is the set of its support
sciences and must actively installed their new skills and their evidence.
The current operation of historians is directed against the Slovenes and against independent
Slovenia, because the false history undermines the foundation of statehood, which is in the national
pride. Responsibility of historians is great and government that funded them must check their work
in terms of truth and require that the history of the Slovenes will based on evidence.
Zbornik IZVOR EVROPEJCEV • Proceedings origin of europeans
11
2012
KORENINE SLOVENSKEGA NARODA
ORIGINS OF SLOVENIANS
Zbornik
desete mednarodne konference
IZVOR EVROPEJCEV
Proceedings
of the Tenth International Topical Conference
ORIGIN OF EUROPEANS
ZALOŽNIŠTVO
ZALOŽNIŠTVO JUTRO
JUTRO