1. No category

OŠ BORCEV ZA SEVERNO MEJO, BORCEV ZA SEVERNO MEJO 16, 2000 MARIBOR
LETNO POROČILO DELA
šolsko leto 2012/2013
ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG
Projekt: POPESTRIMO ŠOLO
KAZALO VSEBINE
1. UVOD .................................................................................................................................... 5
2. PREDSTAVITEV PROJEKTOV ....................................................................................... 7
2.1 Uvajanje šolske in vrstniške mediacije .......................................................................................... 7
2.2 Večer pravljic ............................................................................................................................... 11
2.3 Festival šol ................................................................................................................................... 13
2.4 ŠKL med dvema ognjema ............................................................................................................ 14
2.5 Rastem s knjigo ............................................................................................................................ 20
2.6 Zborovski bum ............................................................................................................................. 20
2.7 Kulturni bazar .............................................................................................................................. 23
2.8 Območna revija otroških pevskih zborov .................................................................................... 23
2.9 Šolski EPK ..................................................................................................................................... 24
2.10 Šport špas .................................................................................................................................. 26
2.11 Poti evropskih pokopališč .......................................................................................................... 26
2.12 Projekti branja ........................................................................................................................... 27
2.13 Bralni maraton ........................................................................................................................... 30
2.14 Tek podnebne solidarnosti ........................................................................................................ 31
2.15 Prešernova listina ...................................................................................................................... 32
2.16 Rudolf Maister, pesnik in general.............................................................................................. 33
2.17 Kulturna šola.............................................................................................................................. 34
2.18 Modri Jan ................................................................................................................................... 34
2.19 Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti .... 38
2.20 Kulturni dnevnik ........................................................................................................................ 41
2.21 Mostovi prijateljstva .................................................................................................................. 42
2.22 Uspešno vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje II ........................................................ 42
2.23 Noč raziskovalcev ...................................................................................................................... 43
2.24 XVIII. državno srečanje Orffovih skupin in drugih ansambelskih zasedb .................................. 43
2.25 Evropska vas .............................................................................................................................. 44
2.26 Popestrimo šolo......................................................................................................................... 45
2.27 Varujmo svojo kapljico vode ..................................................................................................... 45
2.28 ProSAVE ..................................................................................................................................... 45
2.29 Zdrav življenjski slog .................................................................................................................. 48
2.30 World harmony run ................................................................................................................... 48
1
2.30 Pasavček .................................................................................................................................... 49
2.31 Tea, cookies and stories ............................................................................................................ 53
2.32 Zdrava šola................................................................................................................................. 53
2.33 Gledališka igra "Mi 'mamo se fajn" izbirnega predmeta glasbeni projekt ................................ 54
2.34 Sodelovanje z okoliškimi vrtci ................................................................................................... 57
3. SODELOVANJE V NATEČAJIH ................................................................................... 57
3.1 Mladi za napredek Maribora ....................................................................................................... 58
3.2 Literarni natečaj Moja rodna domovina ...................................................................................... 58
3.3 Državni natečaj na temo domoljubje .......................................................................................... 58
3.4 Literarni natečaj Otroci sveta ...................................................................................................... 61
3.5 Mednarodni likovni natečaj Poljska – Torun 2012 ...................................................................... 61
3.6 Likovni svet otrok ........................................................................................................................ 61
3.7 Velike stvaritve malih mojstrov ................................................................................................... 62
3.8 16. bienale otroške grafike Žalec 2013 ........................................................................................ 62
3.9 Igraj se z mano ............................................................................................................................. 62
3.10 Akvarij, terarij Nigrad ................................................................................................................ 62
3.11 Podaj nam roko Nivea ............................................................................................................... 62
4. TEKMOVANJA ................................................................................................................. 63
4.1 Tekmovanje za Cankarjevo priznanje .......................................................................................... 63
4.2 Tekmovanja iz matematike ......................................................................................................... 65
4.3 Tekmovanje iz znanja logike ........................................................................................................ 67
4.4 Tekmovanje iz znanja fizike ......................................................................................................... 69
4.5 Tekmovanje iz znanja biologije.................................................................................................... 69
4.6 Tekmovanje iz znanja kemije....................................................................................................... 70
4.7 Področno tekmovanje iz znanja prve pomoči ............................................................................. 71
4.8 Tekmovanja iz znanja o sladkorni bolezni ................................................................................... 71
4.9 Ekokviz ......................................................................................................................................... 71
4.10 Tekmovanje iz znanja angleškega jezika ................................................................................... 72
4.11 Tekmovanje za angleško bralno značko .................................................................................... 72
4.12 Tekmovanje za nemško bralno značko ...................................................................................... 73
4.13 Tekmovanje iz znanja zgodovine ............................................................................................... 73
4.14 Tekmovanje iz znanja geografije ............................................................................................... 73
4.15 Športna tekmovanja .................................................................................................................. 74
4.16 Cicido vesela šola....................................................................................................................... 77
2
4.17 Prežihova bralna značka ............................................................................................................ 77
4.18 Zlati sonček ................................................................................................................................ 78
4.19 Računanje je igra ....................................................................................................................... 78
4.20 Tekmovanje Znam več ............................................................................................................... 78
4.21 Jesenski kros .............................................................................................................................. 78
4.22 Spomladanski kros ..................................................................................................................... 79
4.23 Občinsko prvenstvo v plavanju.................................................................................................. 79
4.24 Otroška varnostna olimpijada ................................................................................................... 79
4.25 Kaj veš o prometu...................................................................................................................... 80
4.26 Bistro glavo varuje čelada.......................................................................................................... 81
4. 27 Drugače na pot – v šolo s kolesom ........................................................................................... 81
5.ORGANIZACIJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA .................................... 83
5.1 Kadrovski pogoji .......................................................................................................................... 83
5.2 Uresničevanje predmetnika in učnih načrtov ............................................................................. 83
5.3 Učni uspeh ................................................................................................................................... 84
5.4 Statistični podatki ........................................................................................................................ 86
5.5 Dopolnilni pouk ........................................................................................................................... 87
5.6 Dodatni pouk ............................................................................................................................... 87
5.7 Nivojski pouk ............................................................................................................................... 87
5.8 Izbirni predmeti ........................................................................................................................... 87
5.9 Interesne dejavnosti .................................................................................................................... 88
5.10 Prireditve, proslave, razstave .................................................................................................... 92
5.11 Dnevi dejavnosti ........................................................................................................................ 94
5.12 Nadstandard in tečajne oblike ................................................................................................ 100
5.13 Ekskurzije v okviru pouka ........................................................................................................ 101
5.14 Ekskurzije kot nadstandard ..................................................................................................... 101
5.15 Šola v naravi............................................................................................................................. 102
5.16 Jutranje varstvo ....................................................................................................................... 103
5.17 Podaljšano bivanje................................................................................................................... 104
5.18 Šolska prehrana ....................................................................................................................... 105
5.19 Delo z nadarjenimi učenci ....................................................................................................... 106
5.20 Delo z učenci s posebnimi potrebami ..................................................................................... 107
5.21 Individualna in skupinska pomoč ............................................................................................ 107
5.22 Delo z učenci Romi .................................................................................................................. 108
3
5.23 Plavalni tečaji ........................................................................................................................... 109
5.24 Zobna preventiva..................................................................................................................... 109
5.25 Lutkovni abonma ..................................................................................................................... 109
5.26 Kolesarski izpit ......................................................................................................................... 111
5.27 Šolska skupnost ....................................................................................................................... 112
5.28 Šilihovo priznanje .................................................................................................................... 115
5.29 Sodelovanje s slovensko vojsko ............................................................................................... 116
5.30 Analiza nacionalnega preverjanja znanja ................................................................................ 117
6. ŠOLSKA PREHRANA .................................................................................................... 131
6.1 Računovodstvo in nadzor cen živil ............................................................................................ 131
6.2 HACCP ........................................................................................................................................ 131
6.3 Spremljanje zakonodaje ............................................................................................................ 131
6.4 Sodelovanje z zunanjimi ustanovami ........................................................................................ 132
6.5 Sodelovanje z drugimi organizatorji prehrane, starši, učenci, učitelji in vodstvom šole ter
predstavniki EPK Urbane brazde ..................................................................................................... 132
7. SODELOVANJE S STARŠI ........................................................................................... 133
8. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE STROKOVNIH DELAVCEV ............. 136
9. DELO POSAMEZNIH SLUŽB ...................................................................................... 139
9.1 Delo ravnateljice ........................................................................................................................ 139
9.2 Delo pomočnice ravnateljice ..................................................................................................... 140
9.3 Delo šolske knjižnice .................................................................................................................. 141
9.3 Delo šolske svetovalne službe ................................................................................................... 142
9.4 Delo specialnih pedagoginj in socialne pedagoginje ................................................................. 148
9.5 Delo računalnikarja – organizatorja informacijskih dejavnosti ................................................. 152
9.6 Delo laboranta ........................................................................................................................... 153
10. DRUGE DEJAVNOSTI ................................................................................................. 154
10.1 Zdravstveno varstvo ................................................................................................................ 154
10.2 Prometna vzgoja ...................................................................................................................... 155
10.3 Pridobitve šole ......................................................................................................................... 156
10.4 Sodelovanje z okoljem ............................................................................................................. 157
11. ZAKLJUČEK ................................................................................................................. 160
4
1. UVOD
Letni delovni načrt smo v celoti uresničili. Izvajali smo interne, državne in mednarodne
projekte.
Spremljali in evalvirali smo izvajanje vzgojnega načrta in pravil šolskega reda.
Organizirali smo več prireditev za učence, starše in širšo skupnost. Te prireditve so bile:
darilni bazar za novo leto in veliko noč, Eko kviz, Evropska vas, Šport špas – druženje treh
generacij.
Nadaljevali smo z razvijanjem pozitivne osebnostne rasti otrok s poudarkom na tematsko
obarvanih razrednih urah in s preventivo proti medvrstniškemu nasilju.
Otroški in mladinski pevski zbor sta nastopila na reviji v Unionski dvorani. Učenci izbirnega
predmeta glasbena dela so nastopili in sodelovali na XVIII. državnem srečanju Orffovih
skupin v Dravogradu. V sklopu Maribor Evropska prestolnica kulture 2012 smo izpeljali več
dejavnosti, in sicer izpeljali smo projekt Mladibor ter projekt Šolski EPK 2012.
Med šolskim letom je Zveza prijateljev mladine pri nas organizirala ustvarjalne delavnice.
Starši so se udeleževali prireditev v okviru oddelkov – prednovoletnega praznovanja,
prireditve ob materinskem dnevu in veliki noči ter ob koncu pouka. S šolo so sodelovali na
roditeljskih sestankih, na pogovornih urah in predavanjih. V posameznih oddelkih smo
organizirali delavnice v sodelovanju s predstavniki Društva za boljši svet. Razni pogovori in
socialne igre so potekale pri razrednih urah in pri rednem pouku skozi vse leto. Nadaljevali
smo delo za dvig kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. Posebej smo spremljali izvajanje
programa preventivnih dejavnosti za učence, ki je potekalo na temo uspešnega učenja, zdrave
prehrane, spolnosti, odvisnosti in poklicnega usmerjanja.
Učenci so bili aktivno vključeni v številne interesne dejavnosti, sodelovali so na tekmovanjih
iz znanja na različnih nivojih pri različnih predmetih, športnih tekmovanjih na različnih
področjih in nivojih, raziskovalnih nalogah in na raznih natečajih. V okviru nadstandarda so
prostovoljno obiskovali pouk nemščine in računalništva.
5
Za učence, ki so obiskovali pouk nemščine, smo organizirali prednovoletno ekskurzijo v Bad
Ischl. Za nadarjene učence smo organizirali ekskurzijo v Modraže.
Organizirani so bili tečaji plavanja v prvem in tretjem razredu. Učenci so bili seznanjeni s
prometno varnostjo.
Letošnje leto smo izvedli nacionalno preverjanje znanja v 6. razredu (iz SLJ, MAT in TJA) in
v 9. razredu (iz SLJ, MAT in GEO).
Strokovni delavci smo se izobraževali v okviru študijskih skupin, predavanj, delavnic in
seminarjev. Poudarek je bil na uvajanju aktivnih oblik in metod dela ter na vzgojnem delu v
razredu.
V nadaljevanju poročila so posamezni segmenti dela bolj natančno opredeljeni.
6
2. PREDSTAVITEV PROJEKTOV
2.1 Uvajanje šolske in vrstniške mediacije
Po dvodnevnem taboru šolskih in vrstniških mediatorjev, ki je bil ga organiziran v zadnjih
dneh meseca avgusta, smo šolsko leto začeli z delavnico usposabljanja nove skupine
vrstniških mediatorjev. Potekala je 06. 09. 2012 in je trajala tri ure. Obiskalo jo je štirinajst
učencev.
17.09.2012 smo snemali radijsko oddajo o vrstniški mediaciji, ki so jo predvajali na Radiu
Maribor.
01.10.2012 smo imeli na šoli 1. supervizijsko srečanje že usposobljenih vrstniških
mediatorjev in tistih, ki so še v poteku usposabljanja. Pripravili smo se na 2. srečanje
slovenskih vrstniških mediatorjev ter vadili igre vlog.
11. 10. 2012 smo se udeležili 2. Srečanja vrstniških mediatorjev Slovenije. Delavnic so se
udeležili Nina Kobilica, Maruša Pokeržnik, Žiga Pigac in Sara Holjevič. Zadnja dva sta bila
aktivna udeleženca delavnic, Nina in Maruša pa sta ob pomoči mentoric Natalije
Augustinovič in Alenke Repnik vodili delavnice za vrstniške mediatorje.
7
Natalija Augustinovič je na mednarodni konferenci OSCE v Makedoniji predstavljala
Slovenijo in OŠ borcev za severno mejo z aktivnim prispevkom o uvajanju mediacije na
slovenske osnovne šole.
18.10.2012 smo se udeležili 2. področnega supervizijskega srečanja vrstniških mediatorjev na
OŠ Angela Besednjaka. Srečanja se je udeležilo 14 vrstniških mediatorjev iz naše OŠ,
spremljale pa so jih Alenka Repnik, Aleksandra Boršič in Petra Hernah. Na srečanju so se
naši učenci spoznali tudi z možnostjo mediacije na drugih področjih. Gospa Urška Kežmah je
učencem predstavila delo mediatorja pridruženega sodišču. Nato so potekale kratke delavnice
za utrjevanje znanja iz mediacijskih tehnik. Sledil je kostanjev piknik.
8
05. 11. 2012 smo imeli 2. supervizijsko srečanje vrstniških mediatorjev naše šole. Vadili smo
mediacijske tehnike in se dogovorili o predstavitvah mediacije mlajšim učencem naše šole.
V času med 12. 11 in 21. 11. 2012 so učenci, ki so v usposabljanju, izvedli enourne delavnice
o čustvih in pomenu prepoznavanja ter izražanja le-teh, v vseh razredih od prvega do vključno
četrtega razreda.
9
Leto smo zaključili s prijetnim obiskom kina Kolosej, kjer so si učenci po lastni izbiri ogledali
filmsko predstavo Somrak – Jutranja zarja.
09. 04. 2013 smo izvedli izpit za nove vrstniške mediatorje. Izpit so opravili: Sara Holjevič,
Tjaša Groznik, Erik Kladošek, Vanja Mutič, Tijana Mernik, Urška Belcl, Žiga Pigac, Tomaž
Granda, Patricija Butolen in Matija Šeško.
20. 05. 2013 smo podelili potrdila o opravljenem izpitu za vrstniške mediatorje,. Potrdila je
podelila ravnateljica v večnamenskem prostoru, po podelitvi pa je učence čakalo
presenečenje. Eno šolsko uro so zaplesali v hip hop ritmih ter se posladkali s posebno dobro
malico.
10
Istega dne smo se udeležili srečanja vrstniških mediatorjev na Osnovni šoli Ludvika
Pliberška.
04. 06. 2013 smo se na zaključni prireditvi zahvalili vrstniškim mediatorjem devetošolcem, ki
so se poslovili od osnovne šole.
V letošnjem šolskem letu smo opravili 37 mediacij, od tega 18 vrstniških in 19 šolskih.
2.2 Večer pravljic
Večer pravljic je bil ponovno umeščen v predpraznični čas z namenom, da bi mladi bralci
ugotovili, da ni pomembno, kakšne velikosti bo božična smrečica in kaj bo pod njo. Ob
sodobnih pravljicah na temo medosebni odnosi je bila želja učence uzavestiti, da so
najbogatejša tista darila, ki se jih ne da kupiti: prijazne besede, topel objem - predvsem pa čas,
ki ga podarjamo drug drugemu.
Izveden je bil v petek, 07.12.2012, za učence od 1. – 5. razreda . Učenci so se ga z veseljem in
v velikem številu udeležili. Prisostvovalo je 68 učencev.
Na večer so se aktivno pripravili s svojo izbrano pravljico na temo medsebojni odnosi in
pomembnosti zavedanja, da imamo drug drugega. Večer je potekal v sproščenem vzdušju.
11
Cilji večera pravljic so bili:

privzgajati mladim bralcem veselje do branja,

doživljati branje kot prijetno opravilo, ki omogoča tudi druženje,

se vživljati v pravljična besedila,

najti izhodišče za pogovor o prebranih knjigah,

preživeti v šoli drugačne trenutke.
Učenci so s seboj prinesli svojo izbrano knjigo. V manjših skupinah so svojo knjigo
predstavili ostalim bralcem, izražali svoja občutja in mnenja o izbrani pravljici in ilustrirali
izbran motiv iz knjige. Sledil je odmor s pizzo.
V drugem delu so bili mladi bralci ustvarjalni, in sicer so izdelali unikatno voščilnico po
svojem okusu in vanjo napisali lepo misel, željo ali voščilo. Te so učiteljice zbrale v veliko
škatlo in na koncu si je vsak izmed otrok izbral eno in tako odnesel del pravljičnega večera s
seboj domov.
12
Z učenci so se v svet pravljic podajale in jih usmerjale pri delu v delavnicah: Petra Hernah,
Alenka Belcl, Mateja Draškovič, Barbara Vraničar, Romana Bračič, Mojca Birsa, Ramona
Arnuš, Višnja Jančec, Darinka Jež, Jasna Trapečar Pavšič, Andreja Hvauc in Aleksandra
Boršič.
Večer se je aktualno zaključil s pravljico v soju svečk, pisateljice Neli Kodrič Filipić, z
naslovom Ali te lahko objamem močno, ki je v celoti izjemno nabita s čustvi, saj objem
izrablja kot kazen za neprimerno početje. Učenci so ji pozorno prisluhnili in odnesli ta del
sporočila s seboj domov.
2.3 Festival šol
Naša šola je sodelovala v Projektu Festival šol z Europarkom, in sicer 19. 12. 2012. Dogajanje
je bilo razdeljeno v dva sklopa kulturnih točk. Prireditveni sklopi so se izvajali na glavnem
prizorišču prireditev. Na prireditvi so nastopili tudi učenci naše šole. Zaplesali so s sodobnimi
plesi in peli praznično obarvane pesmi. Kar nekaj učencev naše šole v svojem popoldanskem
času obiskuje glasbeno šolo. Tako so se predstavili z igranjem na violončelo, piščal,
harmoniko in flavto. Nastopila je tudi folklorna skupina otrok različnih starosti. S prav
posebno zvrstjo, twirlingom, se ukvarja naš petošolec, ki ga je tudi predstavil. Twirling je
konvencionalen šport, ki vsebuje estetsko oblikovane in koreografsko postavljene aciklične
strukture gibanja.
Sestavo twirlinga sestavljajo plesni, akrobatski in gimnastični elementi v povezavi z
rekvizitom, twirling palico in z glasbeno spremljavo. Predstavil se je tudi učenec 9. razreda
kot imitator Michaela Jacksona. Ob zaključku so nastopili člani cirkuškega gledališča so se
predstavili s cirkuškimi spretnostmi.
13
2.4 ŠKL med dvema ognjema
V šolskem letu 2012/2013 je naša šola sodelovala v projektu ŠKL Med dvema ognjema, ki
ga organizira Zavod ŠKL, ki je neprofitna organizacija, in deluje na področju šolskega športa
in obšolskih dejavnosti že 17 let.
Na šoli je organizirana interesna dejavnost Med dvema ognjema, ki jo vodijo naše učiteljice
in iz teh skupin so izbrale 60 učencev, ki so sestavljali 3 ekipe od 1. do 6. razreda.
Udeležili so se 2. prireditve ŠKL Med dvema ognjema, ki je bila 8. decembra 2012 na
Lesarski šoli Maribor, ki sta ga organizirali OŠ Janka Glazarja Ruše in Zavod ŠKL Ljubljana.
Naša šolo je zastopalo 60 učencev, in sicer v treh kategorijah, od 1. do 6. razreda.
Naša ekipa učencev z mentorji:
14
Za ekipo 1. in 2. razredov, ki sta jo vodili Štefka Pšeničnik in Mateja Draškovič, so nastopali:
Lenja Pleteršek, Lara Ribič, Lina Kmetec, Dorotea Tomasović, Pia Perša Mekkattukulam,
Ana Lukman, Ela Habjanič, Nina Jančec, Lana Škulj Stajan, Žan Fras, Bor Cerkvenič, Daniel
Holjević, Erik Kovačec, Alex Nešović, Jure Oberlajt, Taj Šobot, Amet Ameti in Manuel
Hrenić.
Za ekipo 3. in 4. razredov, ki sta jo vodili Mojca Birsa in Višnja Jančec, so nastopali: Taša
Horvat, Lara Stegnar, Pia Brumec, Maruša Peruš, Zoja Pleteršek, Sara Nipič, Arlinda Mulaj,
Anja Jovanović, Mia Lebar, Nejc Kobilica, Jaka Oberlajt, Anei Polanec, Miha Roškarič, Alen
Pekmić, Adrian Kobler, Jan Remih, Žan Weinzerl, Alex Rojko in Michel Hrenić.
15
Za ekipo 5. in 6. razredov, ki sta jo vodila Boštjan Kamenšek in Petra Hernah, so natopali:
Sara Holjević, Karin Kolednik, Lea in Lara Pernek, Urška Zemljič, Eva Hebar, Issabell Pintar
Pavlovič, Ana Vukina, Zala Lahovnik, Lana Želj, Boris Mutić, Nejc Fajfar Pavlinič, Rene
Klakočer, Matic Lubas, Tim Mastnak, Luka Kavčevič, Gal Dvoršak, Žan Nabergoj in Nik
Nešović.
Tekme so bile zelo napete in izenačene, učenci so se borili za vsako "življenje".
16
Med sami tekmami so se tekmovalci posvetovali s svojimi mentorji in kovali načrte za nove
zmage:
Pred vsako tekmo je sledil pozdrav tekmovalcev:
in nato proslavljanje zmage in čestitke zmagovalni ekipi:
17
Med samimi tekmovanji so učenci našli čas tudi za sprostitev, igro, malico in poslikavo
obraza:
Ekipa učencev 1. in 2. razredov je kljub trem zmagam dosegla odlično 2. mesto.
18
Prav tako so učenci 3. in 4. razredov po treh zmagah, izgubili v finalnem boju in dosegli
odlično 2. mesto.
Naši učenci, ki niso tekmovali, so glasno navijali za svoje ekipe:
Prav tako so na tribuni glasno in s transparenti spodbujali svoje otrok njihovi starši, ki so se
zelo vživeli v igro in bili veseli rezultatov tekmovanja in borbenosti naših učencev.
19
2.5 Rastem s knjigo
Z učenci naše šole tudi v tem šolskem letu sodelujemo v nacionalnem projektu »Rastem s
knjigo OŠ 2012«.
Po predhodnem dogovoru s knjižničarko naši šoli najbližje splošne knjižnice smo v četrtek,
18. oktobra 2012, z učenci 7. a in 7. b razreda obiskali splošno mariborsko knjižnico (enota
Pobrežje).
Ob prihodu je tamkajšnja knjižničarka učencem predstavila delovanje in pomen splošne
knjižnice, spregovorila o knjižnično informacijskem opismenjevanju (seznanitev s
programom COBBIS), motivirala učence za leposlovno branje (pogovor o pomenu branja
leposlovja, o branju za bralno značko; pogovor o tem, kaj sedmošolci radi berejo).
Sledila je predstavitev pisatelja TADEJA GOLOBA, njegove ustvarjalnosti in še posebej
njegove knjige »ZLATI ZOB«.
Ob odhodu iz knjižnice je sleherni sedmošolec v okviru nacionalnega projekta »Rastem s
knjigo« prejel knjižno darilo - knjigo Tadeja Goloba z naslovom: »Zlati zob«.
(Dva izvoda knjige smo dobili tudi za našo šolsko knjižnico.)
Ob povratku v šolo smo se z učenci v naši šolski še enkrat pogovorili o pomenu branja,
slavistke pa so letos knjigo Tadeja Goloba: »Zlati zob« uvrstile tudi na seznam knjig za
domače branje v 7. razredu.
2.6 Zborovski bum
Pevci in pevke mladinskega pevskega zbora naše šole so se udeležili II. ZBOROVSKEGA
BUMA, prireditve v organizaciji ZRSŠ OE Maribor. Idejni vodja prireditve je bila dr. INGE
BREZNIK. Na prireditvi, ki se je odvijala na stadionu Ljudski vrt, je sodelovalo okoli 5000
pevcev iz celotne Slovenije in je bila namenjena kot uvod v Festival Lent.
Častni pokrovitelj prireditve je bil predsednik Borut Pahor, ki so ga otroci z navdušenjem
pozdravili, prav tako tudi znanega raperja Zlatka.
20
Nekatere pesmi je spremljal Big band slovenske vojske, nekatere so odpeli brez spremljave.
Prepevali so slovenske ljudske in umetne pesmi, med njimi tudi noviteto Sama Ivačiča
LJUBEZENKE in rap z Zlatkom – VIVA POZITIVA.
Nastopalo je 10 dečkov in 16 deklic, skupaj 26 učencev. Manjkala so dekleta devetošolke, ki
so bile ta dan na sprejemu odličnjakov pri županu mesta Maribor. Po končani prireditvi si je
predsednik države vzel čas in se fotografiral z ekipo spremljevalcev šole borcev za severno
mejo.
PROGRAM GLASBENEGA DOGODKA ZBOROVSKI BUM 2013
Četrtek - 20.6.2013, generalka ob 12.00 uri, koncert ob 13.00 uri, Stadion Ljudski vrt Maribor
Zap.
št.
1.
Naslov pesmi
Stanko Premrl: Slovenska
(France Prešeren)
- prihod predsednika države
Zelo zahtevno
Glasovi Spremljava
z orkestrom
himna 1

G-dur
Dirigent
JELKA
GREGORČIČ
OŠ Mokronog
–
Govori:
a. predsednik države
b. dr. Andrej Fištravec
2.
3.
Radovan Gobec, prir. Tomaž Habe: 2
Geslo – Zapojmo pesem (Janez Menart)
Zelo zahtevno
Viktor Mihelčič: Roža na vrtu (ljudska)

MIRA PREL, OŠ
po partituri Franca Lešnika
Vuka Slivnica
3
a capella
Prir. Matija Tomc: Belokranjski venček 3
(ljudske pesmi: Lepa Anka, Vse tičice,
Zlata jabuka)
a capella
Es-dur
Zelo zahtevno
4.
5.
6.
Zelo zahtevno
Samo Ivačič: Ljubezenke (Simona 2
Kopinšek)
Zelo zahtevno
Tadej Hrušovar: Dan ljubezni (Dušan 2
Velkaverh)

Samo Ivačič, GŠ
Ptuj

RUDOLF
STRNAD,
arr.
arr.
MARINKA
ŠUŠTAR,
OŠ
Danila
Lokarja
Ajdovščina
–
častna dirigentka
SONJA ČIBEJ,
OŠ Grm Novo
mesto
21
Zahtevno
dirigent
Bigbanda
Orkestra
slovenske vojske
JASNA
DROBNE,
OŠ
Mladika Ptuj
JANJA
AMBROŽIČ, OŠ
Kamnica
7.
Jure Robežnik: Vrtiljak (Gregor Strniša)
1

arr.
8.
Zahtevno
Mojmir Sepe: Zemlja pleše (Gregor 1
Strniša)

arr.
Zahtevno
Prir. V. Štrucl: Gremo v kino (pesmi iz 1
filma Kekec, Bratovščina sinjega
galeba in Sreča na vrvici)

arr.
IRMA MOČNIK,
OŠ
Davorina
Jenka Cerklje na
Gorenjskem
Zvočna
matrica
JAKOB FEGUŠ,
OŠ Podlehnik
9.
10.
Zahtevno
Rap z Zlatkom
Zelo zahtevno
Raven zahtevnosti glede na obstoječo strukturo pevskega zbora v šol. letu 2012/2013 je bila
zelo zahtevna ali pa zahtevna, glede na to, da smo imeli samo eno skupno vajo (generalka 1
uro pred nastopom in javni nastop, tako a capella kot priredbe, tudi vaja z orkestrom).
Od leve proti desni: Boštjan Kamenšek, Lorina Kokol 5. b, predsednik države Borut Pahor,
Mateja Käfer – zborovodkinja, Barbara Vraničar, Manja Leben in Simon Dumančić.
Fotografija je nastala po prireditvi ZBOROVSKI BUM 20. 06. 2013.
22
2.7 Kulturni bazar
V torek, 12. Marca, so se članice SDCO (Slovenskega društva Carla Orffa) Petra Brdnik
Juhart, Tadeja Mraz Novak in Mateja Käfer udeležile KULTURNEGA BAZARJA .
Predstavitev je potekala od 11. 00 do 12. 00.
V aktivnih delavnicah je sodelovalo cca 70 udeležencev – otrok, ter cca 20 odraslih oseb, ki
pa niso želeli sodelovati v delavnicah.
Tadeja je predstavila plesno koreografijo in igro tenis žogic s pomočjo glasbe, Petra je imela
igro s kamenčki, Mateja pa se je spopadla z Boomwhackerji in plastičnimi vedri, prav tako z
glasbeno zvočno podlago (zvočna matrica).
Glede na to, da so imele na razpolago vsaka po 20 minut, so delavnice uspele in prav tako
njihova predstavitev. Opaziti je bilo, da otroci takšnega načina dela ne poznajo in ga niso
vajeni, saj so bili dokaj nemirni.
Učiteljica Mateja Käfer je bila na Kulturni bazar poslana kot učiteljica Osnovne šole borcev
za severno mejo Maribor, s ciljem, da predstavi šolo in nove pristope k poučevanju glasbene
vzgoje v osnovni šoli po principu Orffove metode dela.
CILJI:
-
OSEBNA ZAVZETOST - zanimanje, motiviranost za glasbo na drugačen način;
-
Učiteljem odpreti nove možnosti za ustvarjanje glasbe.
Na delavnicah so bili prisotni tudi študentje in študentke Pedagoške fakultete v Ljubljani s
profesoricama dr. Barbaro Kafol in Konstanco Zalar-Rener.
2.8 Območna revija otroških pevskih zborov
V sredo, 13. marca 2013, smo nastopali v dvorani UNION na OBMOČNI REVIJI
MLADINA POJE 2013 v organizaciji JSKD – izpostava Maribor. Na prireditvi, ki se je
pričela ob 17. 00, so nastopali še naslednji zbori:
23
OPZ FRAM 1., OPZ Hoče, OPZ Ludvika Pliberška 1., OPZ Kamnica, OPZ PU CS, OPZ
FRAM 2., OPZ Tabor I., OPZ Bojana Ilicha 1., OPZ Prežihovega Voranca ter OPZ Bojana
Ilicha 2.
V zboru OŠ borcev za severno mejo je sodelovalo 9 dečkov in 28 deklic, skupaj 37 otrok.
OŠ borcev za severno mejo so se predstavili s tremi pesmimi, in sicer:

Primorska narodna – KÓMAR SE JE OŽENIL

Kajetan Kovič, Marjan Vodopivec – ZBADLJIVKA in

Tadej Vasle - ČE BI SE SVET NAZAJ VRTEL
Uresničili smo pričakovane cilje in zapeli tako, kot to le najbolje znamo. Prilagamo nekaj
slikovnih utrinkov.
Priprave na nastop – raztezanje
Masaža obraznih mišic
In veliki oder….
2.9 Šolski EPK
Učenci OŠ borcev za severno mejo so sodelovali v projektu Šolski EPK, v okviru katerega so
26. 09. 2012 nastopali v Naskovem dvorcu, kjer je sodelovala tudi dramska skupina.
24
V gledališki predstavi so učenci dramskega krožka (petošolci in šestošolci) pod mentorstvom
Danice Kladošek uprizorili domiselno adaptacijo Sneguljčice.
Seznam učencev:
LARA PERNEK - frizerka
METKA BELCL - ogledalo
LEA PERNEK - palček
URŠKA ZEMLJIČ - čarovnica Uršula
LANA ŽELJ - kraljična
SAŠA E. JERIČ – asistentka
ZALA LAHOVNIK - Sneguljčica
MAI LESKOVAR - palček
KARIN KOLEDNIK - palček
EVA HEBAR - palček
ERIK KLADOŠEK - lovec, kraljevič
LORINA KOKOL - palček
ŽAN LAURA GABER - rabelj
ANA VUKINA - čarovnica Judita
TIJANA MERNIK - palček
BLAŽKA BRUMEN – palček
25
2.10 Šport špas
V soboto, 11. maja 2013, smo v sodelovanju z mladinsko TV oddajo Šport špas organizirali
4. športni dan s sloganom »ŠPORT ŠPAS – DAN DRUŽENJA TREH GENERACIJ«.
Družilo se je 420 učencev, starši in/ali učitelji. Izvedli smo pohod po Pobrežju, izbrali
najmlajšega in najstarejšega udeleženca ter najštevilčnejšo družino. Meritve krvnega pritiska
je opravilo Društvo za srce in ožilje za Maribor in Podravje.
2.11 Poti evropskih pokopališč
Učenci Katja Kostanjevec (8. a), Renato Leš (8. a) in Katja Kocjančič (9. a) skupaj z
mentorico Bredo Gaber Pavlovič že od prejšnjega šolskega leta sodelujejo s Pogrebnim
podjetjem, ki izvaja projekt Ohranjanje kulturne dediščine pokopališč. Spomladi 2012 so
zgodovino pokopališča in številne znane Slovence oz. Mariborčane (Rudolf Maister, Leon
Štukelj, Franc Swaty, Josip Priol ...), ki so tukaj pokopani, predstavili v slovenskem jeziku.
V mesecu septembru so Maribor obiskali direktorji pokopališč iz raznih evropskih držav. V
petek, 14. 9. 2012, so se naši učenci, pod mentorstvom Metke Kozar, izkazali še kot vodiči v
angleškem jeziku. Poleg priprave prevoda besedila so se učenci urili še v dobrem nastopanju
in vodenju in to preizkušali tako na vajah na šoli kot tudi na pokopališču. Učenci in mentorji
so za pripravo in vodenje prejeli pohvale, šola pa je prejela donacijo v višini 200 evrov.
Projekt je potekal v sodelovanju med Pogrebnim podjetjem Maribor, OŠ Franceta Prešerna ter
našo šolo in je mednarodno evropsko financiran.
26
2.12 Projekti branja
Posebno skrb smo tudi letos namenjali branju. Želimo si, da bi mladim privzgojili
pomembnost vsakodnevnega branja in s tem dvignili bralno pismenost v šoli, tako pri samem
pouku slovenščine kot pri ostalih predmetih. Prav tako smo prepričani, da je dobra knjiga še
vedno dobra družba, zatorej smo toliko bolj težili k temu, da bi mladi bralci našli užitek v
prebiranju knjig. Ponovno smo jih pozvali k šolskemu projektu Naj bralec, posebno doživetje
pa vedno znova prinašata že utečena projekta Večer pravljic (vodja: Aleksandra Boršič) in
Noč branja (vodja: Klara Napast). Odziv učencev na Noč branja je bil nižji kot prejšnja leta.
NOČ BRANJA (19/20. april 2013)
Letos smo že peto leto zapored izvedli Noč branja, in sicer v mesecu aprilu.
Cilji noči branja so:
- pritegniti v krog bralcev čim več učencev
- navdušiti bralce za branje poezije
- preživeti v šoli drugačne trenutke
- predstaviti na zanimiv način prebrane pesmi in se o njih pogovarjati
- ustvarjati v raznih ustvarjalnih delavnicah
Zanimanje za noč branja je z leti malo upadlo. Prijavilo se je 22 učencev od 6. do 9. razreda.
Izpolniti so morali pogoj za udeležbo na Noči branja: opraviti Prežihovo bralno značko.
Tema letošnje noči branja je bila poezija. Branje poezije je med mladimi zapostavljeno, saj je
pesniški svet težje razumljiv; poln prispodob. Kljub vsemu pa je potrebno razvijati čut za lepo
zveneče besede, umetniško skovane v nove pomene. Učenci so prebrali in s seboj prinesli
pesniško zbirko po lastni presoji. V svoj pesniški svet je učencem dovolila vstopiti učiteljica
Alenka Fingušt.
27
Aktivnosti v tej noči:
- pesniški svet učiteljice Alenke Fingušt
- Brain Gym s specialno pedagoginjo Jasno Trapečar Pavšič
- delavnica 1: pesmi po naročilu
- delavnica 2: dramatizacija pesmi Nika Grafenauerja: Klobuki
- delavnica 3: jezikovni kotliček
- ogled glasbenega filma Mamma Mia
- nočitev v knjižnici v spalnih vrečah
Za aktivno in zabavno delo v delavnicah Noči branja so poskrbele: Alenka Fingušt, Jasna
Trapečar Pavšič, Danica Kladošek, Neva Pilih, Natalija Augustinovič, Alenka Belcl,
Aleksandra Boršič Danica Perger in Klara Napast. Pridružila se je tudi študentka na praksi,
Jasmina Hebar, ki je izvedla pesniško delavnico.
PREŽIHOVA BRALNA ZNAČKA
To je celoletni projekt, ki traja od septembra do konca aprila. Sodelujejo lahko vsi učenci.
Bralno značko osvoji učenec, ki v tekočem šolskem letu prebere 5 knjig in se o njih pogovori
s svojo mentorico.
V 1. in 2. triletju je sodelovanje množično, saj načeloma sodelujejo skoraj vsi učenci, v 3.
triletju pa je znaten upad sodelujočih. Tukaj je še posebej pomembna vzpodbuda mentorja.
Mentorice so bile učiteljice slovenščine. Učenci so pogovore o prebranih knjigah opravili v
dogovoru z mentoricami.
Učenci 3., 6. in 9. razreda so za opravljeno Prežihovo bralno značko prejeli knjižne nagrade,
zlati bralci še dodatno knjižno nagrado. Učenci 1., 2., 4., 5., 7. in 8. razreda so prejeli
priznanja za sodelovanje v knjižnem projektu Prežihova bralna značka.
28
razred
priznanje
1.
28
2.
37
3.
knjiga
39
4.
35
5.
40
6.
36
7.
37
8.
22
9.
17
Zlati bralci
15
NAJ BRALEC
V šolskem letu 2012/13 smo nadaljevali s projektom namenjenemu dvigovanju bralne kulture.
Cilji:
- privzgajati mladim ljubezen do branja
- ponuditi zvrst knjig, ki jih zanima, a jih hkrati usmerjati v kvalitetno mladinsko oz. otroško
leposlovje
Zanimanje za projekt je vidno upadel, čeprav učenci pri branju niso bili omejeni s seznamom.
Brali so lahko popolnoma po lastni izbiri. Zagotovo je k upadu pripomoglo dejstvo, da zaradi
finančne situacije knjižnica že tretje leto skorajda ne nabavlja novih knjig, s katerimi bi lahko
učence motivirali. Učencem pa veliko pomeni nova, sodobna, privlačna knjiga.
V projektu NAJ BRALEC je lahko sodeloval vsak, ki je prebral in v pogovoru s knjižničarko
oz. učiteljico predstavil vsaj 10 knjig. V vsakem oddelku smo izbrali bralca, ki je tako
predstavil največ knjig. NAJ bralci oddelka so prejeli knjižno nagrado.
29
Pogovore o prebranih knjigah so vodile Aleksandra Boršič (1. – 2. razred) Darinka Jež (4. –
4. razred) in Klara Napast (5. – 9. razred), in sicer 2-krat tedensko.
Naj bralci oddelkov so postali in s tem prejeli knjižno nagrado:
Oddelek
1. a
1. a
1. b
2. a
2. a
2. b
3. a
3. a
3. a
3. b
3. b
3. b
4. a
5. a
5. b
5. b
9. a
9. b
Ime in priimek NAJ bralca
Nina Jančec
Mia Habjanič
Lana Letnik
Jakob Brecl
Ela Habjanič
Lina Kmetec
Anja Jovanović
Ema Hauc
Arlinda Mulaj
Tinkara Šafarič
Taja Majhenič
Mia Lebar
Albin Gashi
Eva Hebar
Jakob Homšak
Alen Bihar Bobinski
Metka Belcl
Armina Dulić
Knjižna nagrada
Stvor, pesmi za neustrašne
Stvor, pesmi za neustrašne
Stvor, pesmi za neustrašne
Stvor, pesmi za neustrašne
Stvor, pesmi za neustrašne
Stvor, pesmi za neustrašne
Ljubezen gre skozi želodec
Ljubezen gre skozi želodec
Ljubezen gre skozi želodec
Ljubezen gre skozi želodec
Ljubezen gre skozi želodec
Ljubezen gre skozi želodec
Aknožer
Skrivnost stare vile
Skrivnost stare vile
Skrivnost stare vile
Kataklizma ali Selenino maščevanje
Kataklizma ali Selenino maščevanje
Pohvale so prejeli naslednji bralci:
Eneja Klamfer Awadalla, 3. a
Neža Homšak, 3. a
Katarina Uvera, 3. a
2.13 Bralni maraton
V ponedeljek, 17. septembra 2012, smo se udeležili Bralnega maratona, ki je že deseto leto
zapored pod okriljem ZPM Maribor obeležil začetek branja za Prežihovo bralno značko. Tudi
letos je bralni maraton potekal v sklopu Evropskega tedna mobilnosti, katerega slogan je bil
"Prava smer je gibanje", ki nas usmerja k razmišljanju o trajnostnih rešitvah na področju
prometa.
30
Mladi ustvarjalci so skozi lastno poezijo ali poezijo drugih avtorjev izrazili svoje misli, želje
in pričakovanja, tokrat na temo »PRAVA SMER JE PESEM, BRANJE, DRUŽENJE S
KNJIGO …«.
Zbrane mlade ustvarjalce je nagovorila predsednica Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS
dr. Dragica Haramija.
V okviru Prežihove bralne značke in knjižnične dejavnosti sem k sodelovanju povabila 7
učencev, petošolcev. Poiskali smo primerni pesmi slovenskih pesnikov in se pripravili na
nastop. Ob javnem prebiranju poezije smo družno ugotovili, posebej na to pa nas je spomnil
še gost Bralnega maratona, Tone Partljič, kako lepo zvenijo v pesem stkane besede. Zadišal
nam je ta svet poezije, čuda lep, poln milo zvenečih in sladkih, pa tudi zabavnih besed.
Našo šolo sta na odru ponosno in samozavestno zastopali Lana Filipančič iz 5. a, ki je
recitirala pesem Kajetana Koviča z naslovom Popotnika, Blažka Brumen iz 5. b pa Hitro
pesem Franceta Forstneriča.
Z Bralnim maratonom se je tako uradno odprla sezona branja za Prežihovo bralno značko.
2.14 Tek podnebne solidarnosti
V mesecu oktobru so vsi učenci od 1. do 9. razreda sodelovali v mednarodnem projektu, ki
ga je organizirala Slovenska Karitas. Učenci so pri urah športne vzgoje tekli z namenom
solidarnosti do ljudi v državah v razvoju, predvsem v Afriki, ki jih posledice podnebnih
sprememb najbolj prizadenejo. Kaj so podnebne spremembe, zakaj nastajajo in kako to vpliva
na življenje ljudi, so učenci spoznali pri urah družbe, geografije in gospodinjstva. Ogledali so
si kratke dokumentarne, filme posnete v Afriki, ter zavzeli kritično stališče do onesnaževanja
okolja. Sami so iskali rešitve, ozavestili, kaj lahko naredijo za manjšo onesnaženost, in kako
lahko varčujejo pri porabi energije in s tem zmanjšajo globalno segrevanje. Pri urah
gospodinjstva so učenci 6. razredov naredili projektne naloge na temo okoljske problematike.
Učenci od 6. – 9. razreda so si pri uri geografije vodeno ogledali fotografsko razstavo
učiteljice Maje Pečnik, ki je prikazovala otroke sveta, s tem so spoznali drugačnost in jo
skušali razumeti.
31
2.15 Prešernova listina
Komisija za podeljevanje Prešernovih listin je sprejela naslednje spremembe:
Sklep št. 1: Prešernovo listino lahko prejme največ do 6 učencev šole:
1. triada do 1 učenca
2. triada do 2 učenca
3. triado do 3 učence.
Učenec lahko v času šolanja samo enkrat prejme Prešernovo listino. Največ lahko torej v
enem letu prejme Prešernovo listino do 6 učencev. Če 1. in 2. triada nimata kandidatov, se le
ti lahko nadomestijo z učenci 3. triade.
Sklep št. 2:
Pri večjem številu kandidatov imajo prednost učenci, ki končujejo šolanje na naši šoli in
nominiranci prejšnjega šolskega leta.
Nominiranci v letu 2013 so bili:
Tino Kovačič, 9. a
Jan Alen Pernek, 8. a
Metka Belcl, 9. a
Nina Kobilica, 8. a
Dejan Grobin, 9. a
Maruša Pokerržnik, 8. a
Domen Flakus Bosilj 9. b
Renato Leš, 8. a
Jan Rajh, 9. b
Neža Homšak, 3. a
Komisija se je glede na omejitve pravilnika odločila, da Prešernove listine prejmejo:
Tino Kovačič, 9. a
Jan Rajh, 9. b in
Metka Belcl, 9. a
Neža Homšak, 3. a
Dejan Grobin, 9. a
Domen Flakus Bosilj 9. b
Nominirani učenci iz 8. razreda bodo priznanja dobili v naslednjem letu.
32
2.16 Rudolf Maister, pesnik in general
V projekt so vključeni vsi učitelji in učenci naše šole.
Izvedli smo vse redno načrtovane dejavnosti projekta varovanja kulturne dediščine.
Dodatne dejavnosti:
- 12. 10. 2012 smo se sestali v Kadetnici s polkovnikom Ernest Anželjem, namestnikom
poveljnika za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje slovenske vojske o sodelovanju
z našo šolo na temo domoljubja. Šola je razpisala literarni natečaj Moja domovina. Najboljše
prispevke bo nagradila Slovenska vojska. Zmagovalni spis bo objavljen v časopisu Modri,
prav tako pa tudi članek o vodenju učencev po pokopališču (projekt znamenite osebnosti).
-26. 10. 2012 smo izvedli kulturni program v vojašnici ob obletnici odhoda zadnjega
jugoslovanskega vojaka (20-letnica).
-22. 11. 2012 smo ob spominskem dnevu generala Maistra izvedli zaključno prireditev.
Razglasili smo 5 najboljših avtorjev spisov, ki so prejeli plakete vojašnice g. Maistra. Učenci
so na proslavi prebrali odlomke iz svojih del. Gost je bil tudi vnuk g. Maistra Borut Maister.
Prav tako smo odprli likovne razstave posvečenih osebnosti Rudolfa Maistra:
-portreti R. Maistra in njegovih borcev v Mariboru
-ilustracije Maistrovih pesmi in tekstov o njem in
-plakate, ki prikazujejo dejavnosti našega projekta.
-Istega dne je bila v Melju otvoritev Maistrovega parka, kjer so naši učenci ponovno
predstavili odlomke iz svojih spisov.
-7. 12. 2012 so prav tako so prebrali odlomke svojih spisov na svečani akademiji vojske v
gledališču.
-18. 12. 2012 smo izvedli kulturni program ob zaključku leta za društvo generala Maistra.
-19 decembra 2012 smo izvedli kulturni program v vojašnici (ob podpisu zaobljub novih
vojakov).
33
-11. 3. 2013 izvedli kulturni program v vojašnici generala Maistra ob podpisu letnih načrtov
sodelovanja a predstavniki civilnih organizacij, s katerimi sodeluje General štab Slov. vojske
-23. marca smo se udeležili 6. skupščina Zveze društev general Maister v Šentilju, kjer je ga.
ravnateljica predstavila delo našega projekta.
-5. junija so učenci 7. razredov obiskali Zavrh in si ogledali Maistrovo spominsko sobo,
učenci 8. razredov pa so obiskali Maistrovo rojstno hišo v Kamniku.
-Meseca junija je v časopisu Maistrov glas objavljen članek o projektu varovanja kulturne
dediščine na naši šoli.
-24. junija smo v vojašnici generala Maistra izvedli kulturni program ob državnem prazniku.
2.17 Kulturna šola
V letošnjem letu smo kandidirali za naziv Kulturna šola. Prijavili smo tri dejavnosti: glasbena
vzgoja, likovna vzgoja in varovanje kulturne dediščine. Skozi vso šolsko leto smo zbirali
poročila o dejavnostih na področju kulturnega udejstvovanja naših učencev za štiri pretekla
leta. Na osnovi podatkov smo pripravili pisni predlog za naziv kulturna šola, ki smo ga tudi
osvojili.
Prijavljene dejavnosti so bile dovolj bogate, tako da smo se prebili čez prvo sito in kasneje z
vsemi dodatnimi dejavnostmi prejeli naziv Kulturna šola 2013, ki ga bomo lahko uporabljali
do leta 2016. Podelitev nagrade bo v septembru 2013.
2.18 Modri Jan
V okviru ekošole smo tudi v letošnjem šolskem letu sodelovali v ekoprojektu Modri Jan.
34
Ekoprojekt Modri Jan z različnimi pristopi spodbuja otroke k ustvarjalnemu raziskovanju narave in
predvsem k zavedanju o različnih ekoloških temah in problemih. Poleg ekozavesti pa ekonaloge
spodbujajo razvijanje socialne zavesti, saj se lahko otroci s svojo nalogo predstavijo tudi drugim
institucijam in na ta način vračajo del sebe družbi in širijo idejo projekta. Ekoprojekt s številnimi
ekonalogami spodbujajo otrokovo ustvarjalnost, raziskovalnost in kreativnost.
V naši nalogi »izdelajmo sončno značko«, so učenci gradili svojo samopodobo - skupna dejavnost pa je
bila povezati se med seboj, spregovoriti o počutju, občutkih in čustvih, medsebojnih odnosih in
posledicah različnih ravnanj.
Sonce je simbol sreče, veselja, pozitivne energije in zadovoljstva. Vse kar potrebujemo.
Otroci so s sodelovanjem v tem projektu prejeli pohvale.
Podatki o ekonalogi:
Naziv ekonaloge: SONČNE ZNAČKE
Čas trajanja projekta: od DECEMBRA do JANUARJA
Kraj izvajanja projekta: OŠ borcev za severno mejo
VSEBINSKI DEL
1. Opis ekonaloge
Opišite, kako ste z učenci izvajali ekonalogo. Kako so učenci sodelovali? Jim je bila ekonaloga
zanimiva?
Z učenci smo se pogovarjali o razpoloženjih, ki jih vsakodnevno doživljamo. Ugotavljali smo; kdaj se
dobro počutimo, kdaj smo veseli, žalostni …
V enem tednu smo označevali (risali obrazek – vesel, žalosten) v razpredelnico o njihovem počutju za
vsak dan posebej. Po preteklem tednu smo pregledali razpredelnico in ugotovili, da so se otroci večkrat
počutili dobro kot slabo.
Z učenci smo izvedli tudi nalogo, s katero so za posameznega učenca napisali najmanj tri pozitivne
lastnosti. V mesecu decembru so šolski mediatorji izvedli delavnico na temo »kako se počutim«. Tako
so prikazali še različne vrste razpoloženj. Učenci so morali z mimiko obraza prikazati eno izmed
razpoloženj, ostali pa so morali ugotoviti vrsto čustva. Učenci so bili navdušeni nad delavnico.
Učenci so pri zadanih nalogah radi sodelovali.
Za izvedbo ekonaloge so povedali, kako bo potekala. Izbrali so lahko slikanje, risanje in plastično
oblikovanje. Ekonaloga jim je bila zelo všeč.
2. Učne teme
Katere učne teme ste pokrili z ekonalogo? O čem ste se ob izvajanju pogovarjali z učenci? Kaj so se
novega naučili?
35
Z ekonalogo so pokrili temo iz spoznavanja okolja Moje počutje. Pogovor je potekal tako, da so otroci
povedali, kaj jih razveseljuje, kaj jih žalosti, prizadene. Pogovarjali so se tudi o drugih vrstah čustev:
strah, žalost, sreča, ljubezen,…
3. Vpliv na širšo skupnost
Je imel projekt kakšen vpliv na širšo skupnost? Kako ste sodelovali z lokalno skupnostjo in šolo?
Smeškote in žalostne obraze so razstavili, tako da so si starši, ne samo naših otrok, izdelke lahko
ogledali.
4. Implementacija ekonaloge
Ali bi bilo smisleno vašo ekonalogo izvajati večkrat oziroma bi bilo smiselno podobno ekonalogo
izvajati tudi v prihodnje? Zakaj?
Učiteljica meni, da bi bilo smiselno nalogo izvajati najmanj enkrat letno, saj se z otroci pogovarjajo, kdaj
so veseli, žalostni, prizadeti in da tudi sonček ne sije vsak dan. Pridejo oblaki in navsezadnje; za vsakim
dežjem posije sonček.
36
37
2.19 Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti
Temeljni cilj projekta, katerega koordinator je Inštitut za narodnostna vprašanja, je ustvarjanje pogojev
za preseganje začaranega kroga družbene izključenosti pripadnikov romske skupnosti, iz katerega je
mogoče izstopiti le z ustreznim dvigom socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo pripadniki
te skupnosti. Projekt na naši šoli se nadaljuje že drugo leto. Koordinatorica projekta je Mojca Birsa. V
projektu so sodelovale naslednje učiteljice: Alenka Belcl, Mateja Draškovič, Marija Leben, Petra
Hernah, Štefka Pšeničnik in Rozalija Awadalla.
Projekt kot najbolj učinkovito pot iz tega kroga izpostavlja izobraževanje in teži k dvigu izobrazbene
ravni romske skupnosti ter k večji osveščenosti o pomenu izobrazbe kot ključnemu dejavniku za
nadaljnji razvoj te skupnosti.
V okviru projekta so se izvajale številne aktivnosti, v šoli pa predvsem nudenje učne pomoči ter druge
aktivnosti, usmerjene v izboljšanje vključenosti romskih otrok v izobraževalni proces.
Skupaj z vzgojiteljicami vrtca Pobrežje so učiteljice pripravile spoznavno animacijske dneve.
Spoznavno - animacijski dnevi:
Prva delavnica je potekala v vrtcu Pobrežje, enota Ob gozdu. Na delavnice so bili vabljeni otroci
populacije predšolski otroci, ki obiskujejo vrtec Ob gozdu in Grinič ter vsi romski otroci iz teh vrtcev.
Povabili so tudi učence Rome 1. vzgojno – izobraževalnega obdobja OŠ borcev za severno mejo.
Delavnica je potekala v sredo, 28. novembra 2012, ob 16.30 uri . Izvajalki delavnice sta bili učiteljica
Alenka Belcl in vzgojiteljica Marija Kirbiš. Delavnice se je udeležila tudi romska pomočnica Valbone
Haliti.
Vzgojiteljice so za otroke pripravile lutkovno igrico Repa velikanka. Po zelo doživeto odigrani predstavi
sta se odvijali dve delavnici, ki sta jih vodili že zgoraj omenjeni učiteljica in vzgojiteljica.
Druga delavnica je potekala na OŠ borcev za severno mejo. Na delavnice so bili vabljeni bodoči
prvošolčki, romski otroci iz vrtcev Ob gozdu in Grinič ter učenci Romi 1. vzgojno – izobraževalnega
obdobja OŠ borcev za severno mejo. Delavnica je potekala v torek, 18.12.2012, ob 17.uri. Ker je bil čas
okoli novega leta, so želeli pričarati čar tudi z delavnicami na temo Peka piškotov. Delavnice se je
38
udeležilo veliko otrok s starši. Delavnici sta vodili učiteljica Mateja Draškovič in vzgojiteljica Marija
Kirbiš. Sodelovala je tudi romska pomočnica Valbone Haliti.
Pozdravni govor je imela ga. ravnateljica, mag. Lučka Lazarev Šerbec.
Otroke je presenetil Božiček, ki jim je podaril bonbončke.
V gospodinjski učilnici so otroci iz testa oblikovali piškotke, jih izrezovali z modelčki, krasili in spekli.
Na šoli smo res pričarali čarobni dan, saj je močno zadišalo po cimetu.
V jedilnici pa so ustvarjali svečnike, aranžmaje iz slanega testa.
Na koncu so se otroci in starši posladkali s keksi, ki so jih izdelali, in s čajem.
Na delavnici so sodelovale še druge učiteljice, ki so vključene v projekt.
Tretja delavnica je potekala na OŠ borcev za severno mejo. Na delavnice so bili vabljeni bodoči
prvošolčki, romski otroci iz vrtcev Ob gozdu in Grinič ter učenci Romi 1. vzgojno – izobraževalnega
obdobja OŠ borcev za severno mejo. Delavnica je potekala v sredo, 30.1.2013, ob 17.uri. Delavnico sta
vodili učiteljica Petra Hernah in vzgojiteljica Marija Kirbiš. Sodelovala je romska pomočnica Valbone
Haliti.
Pozdravni govor je imela ga. ravnateljica, mag Lučka Lazarev Šerbec.
V telovadnici smo pripravili poligon, kjer so otroci izvajali različne vaje in premagovali ovire. Vzdušje
je bilo športno in sproščeno. Otroci so uživali, starši pa so jih vzpodbujali.
Na delavnici so sodelovale še druge učiteljice, ki so vključene v projekt.
39
Četrta delavnica je potekala v prostorih vrtca Pobrežje, enota Ob gozdu. Na delavnice so bili vabljeni
predšolski otroci, romski otroci iz vrtcev Ob gozdu in Grinič
ter učenci Romi 1. vzgojno –
izobraževalnega obdobja OŠ borcev za severno mejo. Delavnica je potekala v četrtek, 11.4.2013, ob
16.30. uri. Delavnico sta vodili učiteljica Marija Leben in vzgojiteljica Marija Kirbiš. Pripravili sta igro
bingo. Učenci so igrali in kdo je prvi pokril polja, si je prislužil nagrado balonček. Izvajalki sta uporabili
priročnik, ki je bil izdan v namene izvajanja delavnic in učenja romskim otrokom. Otroci so za nagrado
lahko odnesli igralne plošče domov in tudi doma preizkusili igro bingo. Sodelovala je romska
pomočnica Valbone Haliti.
Peta delavnica je potekala na zunanjih igriščih OŠ borcev za severno mejo. Na delavnice so bili vabljeni
bodoči prvošolčki, romski otroci iz vrtcev Ob gozdu in Grinič
ter učenci Romi 1. vzgojno –
izobraževalnega obdobja OŠ borcev za severno mejo. Delavnica je potekala v torek, 21.5.2013, ob 17.
uri. Delavnico sta vodili učiteljica Štefka Pšeničnik in vzgojiteljica Marija Kirbiš. Sodelovala je romska
pomočnica Valbone Haliti.
Pripravili sta športno-zabavne igre. Otroci so se najprej ogreli z zanimivo igrico, nato pa so igrali
štafetne igre – igre spretnosti, prelivanje vode, lovljenje žoge,… Pri tem so jim pomagali starši. Bilo je
zanimivo, saj so otroci v igrah uživali, kar se je videlo na njihovih nasmejanih obrazih.
Na delavnici so sodelovale še druge učiteljice, ki so vključene v projekt.
Projekt se s šolskim letom 2012/13 zaključi.
40
Učiteljice, vključene v projekt, so pridobile nove izkušnje, uporabljale so gradivo, ki ga je Pedagoški
inštitut pripravil v ta namen.
Po delavnicah je sledil Monitoring v vrtcu Pobrežje, enota Kekec, kjer se je delo evalviralo. Sodelavci s
Pedagoškega inštituta so pohvalili naše delo, saj se je veliko naredilo za sprejetost Romov, za njihovo
izobraževanje in pomoč pri raznih šolskih dejavnostih
2.20 Kulturni dnevnik
V šolskem letu 2012/2013 je bilo 50 učencev 3. in 4. skupine oddelka podaljšanega bivanja (3. a, 3. b
ter 5. a) vključenih v projekt Kulturni dnevnik. Učenci so se po kosilu, skupaj z učiteljicami Dragico
Žula, Katjo Viltužnik, Petro Hernah, Natalijo Tumpej in Natašo Miteva, peš ali z mestnim avtobusom,
odpravili do kulturnih ustanov, kjer se je od 13.00 do 15.00 odvijala posamezna dejavnost.
Kulturni dnevnik je bil projekt, ki je želel vzpodbuditi osnovnošolce k lastnemu ustvarjanju. Skozi
obiske kulturnih ustanov, doživetja kulturnih dogodkov, srečanja in pogovore z ustvarjalci in umetniki
jim je omogočal, da bolje spoznajo poklice v kulturi, procese nastajanja predstav, delovanje in zgradbo
kulturne ustanove. V ustvarjalnih delavnicah so se lahko sami preizkusili v vlogi ustvarjalca.
Tako so učenci na kulturnih dogodkih prisluhnili zborovskemu koncertu Carmine Slovenica, si ogledali
lutkovno predstavo Deževnikarji, prisluhnili koncertu z naslovom Duet-glasbeni dvogovor, obiskali
Center eksperimentov Maribor, si v Zavodu Udarnik, ki je gostil Animateko 2012, ogledali animirane
filme Slonov tekmovalni program, prisluhnili koncertu z naslovom Trobilni kraval. V februarju, aprilu in
maju so učenci v krožnem ogledu obiskali Umetnostno galerijo Maribor, Muzej narodne osvoboditve
Maribor in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Marca so si v dvorani Union ogledali
koncert Dunajska kavarna. V mesecu juniju je bila v Narodnem domu zaključna prireditev s podelitvijo
priznanj mentorjem in učencem ter predstava presenečanja.
Pomemben del programa so bile ustvarjalne delavnice, ki so sledile kulturnim dogodkom in so se nanje
tematsko navezovale. V njih so učenci skozi lastno ustvarjalnost in v praksi spoznavali, kako so različne
veje kulture medsebojno prepletene. Možnost aktivne udeležbe je pripomogla k razvijanju njihovih
lastnih sposobnosti in domišljije. S tem je kulturnemu dogodku bila dodana nova razsežnost, ki
zagotavlja kreativni razvoj mladine in kulturno izobraževanje.
41
2.21 Mostovi prijateljstva
V tem šolskem let je v projektu sodelovalo 18 učencev od 5. do 9. razreda in 10 učiteljev, pripravnica in
ravnateljica šole.
Izvedli smo dva roditeljska sestanka s starši, kjer smo jim predstavili vsebine izmenjave. Udeležba na
sestanku je bila 100%.
V mesecu oktobru (od 18. do 21.) nas je obiskalo 16 učencev in 9 učiteljev in ravnatelj s Prve osnovne
šole Iliđa iz Sarajeva. Otroci so bili nastanjeni pri vrstnikih z naše šole, odrasli pa pri pedagoških
delavcih naše šole. Izmenjava je potekala po zastavljenem programu. V projekt se je vključila tudi
partnerska šola Zg. Kungota, ki je v programu poskrbela za skupno športno šaljivo druženje na OŠ Zg.
Kungota.
Obisk smo vrnili v mesecu maju oz. juniju (od 30. maja do 2. junija).V Bosno smo peljali 16 učencev od
5. do 9. razreda, ki jih je spremljalo 8 pedagoških delavcev in ravnateljica šole.
Peljali smo se skupaj s 15 učenci, 6 učitelji in ravnateljem OŠ Zg. Kungota. V Sarajevu so poskrbeli, da
smo bili lepo sprejeti in nastanjeni pri domačinih, ki so poskrbeli za vse potrebe tako otrok kot odraslih.
Otroci obeh šol so aktivno nastopili na dveh proslavah (v športni dvorani in multimedijskem centru).
Vsak gostitelj je v prostem času poskrbel za svojega gosta, ga peljal po Sarajevu in se družil z
bosanskimi vrstniki.
2.22 Uspešno vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje II
V letošnjem šolskem letu smo stopili v drugo leto drugega sklopa izvajanja projekta Uspešno
vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje, ki poteka pod okriljem Ljudske univerze Kočevje.
Vodja projekta na šoli je socialna pedagoginja, Barbara Vraničar, ki izvaja individualno in skupinsko
pomoč za učence Rome (ob koncu šolskega leta je na našo šolo vpisanih 25 Romov, aktivno učno pomoč
jih potrebuje 16 izmed njih) in je hkrati mentorica romski pomočnici, ki je pri delu z romsko populacijo
nepogrešljiva pomoč.
Valbone Haliti izvaja individualno in skupinsko pomoč za učence Rome, hkrati komunicira s starši v
njihovem maternem jeziku in opravlja obiske na domu. Prizadevamo si, da bi romska pomočnica tudi v
prihodnje ostala vključena v projekt.
42
Opažamo, da ima projekt pozitivne vplive na obiskovanje pouka romskih otrok, saj se je nekoliko
zmanjšalo število njihovih neopravičenih izostankov, pogosteje se udeležujejo dni dejavnosti, nekoliko
so izboljšali svoj učni uspeh in znanje slovenskega jezika
Skozi projekt smo pridobili več kot 20 knjig za stopenjsko učenje branja in prve korake v matematiko.
2.23 Noč raziskovalcev
Noč raziskovalcev je prireditev, ki ima sporočilo Evropske komisije, da ji je še kako mar za raziskovalce
in njihov doprinos k družbi. Namenjena je spoznavanju raziskovalcev in znanosti v prijetnem vzdušju.
28. septembra 2012 so se Noči raziskovalcev udeležili tudi devetošolci naše šole, in sicer so
obiskovalcem Europarka predstavili rezultate svojih raziskovalnih nalog, ki so jih pripravili v okviru 29.
natečaja Mladi za napredek Maribora. Dejan Grobin in Domen Flakus Bosilj sta se ob predstavitvi
širokega nabora knjig spraševala, ali je domače branje nujno zlo ali užitek, Veno Čahuk, Gašper Kuhta
in Tino Kovačič pa so mimoidoče povabili, da se preizkusijo v finger skateboardingu - prstnem rolkanju
na posebej za ta namen pripravljenem poligonu.
Stojnice naših učencev so bile dobro obiskane, saj so pritegnile pozornost tako otrok kot odraslih, ki so
radi poklepetali z našimi raziskovalci in tudi preko njih spoznali čar raziskovanja.
Mentorica Noči raziskovalcev je bila socialna pedagoginja Barbara Vraničar.
2.24 XVIII. državno srečanje Orffovih skupin in drugih ansambelskih zasedb
22. aprila se je v Dravogradu odvijalo 18. državno srečanje Orffovih skupin. Naša šola se je predstavila z
dvema skupinama. Obe sta nastopali v drugem koncertu s pričetkom ob. 12.30.
V mlajši skupini 5. A in 5. B razreda je nastopalo 5 dečkov in 10 deklic, skupaj 15 učencev. Prikazali so
delo pri interesni dejavnosti Orffov krožek.
Naslov skladbe: VEDRANJE
Skladba je nastala po ideji učencev in pomoči mentorice Mateje Käfer.
Učenci izbirnega predmeta ansambelska igra 7. A in 7. B razreda so se predstavili s skladbo PROSTI
ČAS, ki so jo učenci in učenke sestavili ob pomoči mentorice Mateje Käfer.
43
V skupini je nastopalo 12 učencev; 7 dečkov in 5 deklic.
Prireditev je spremljala strokovna komisija v sestavi: IDE VIRT, dr. INGE BREZNIK in PETRE
BRDNIK JUHART.
Naši učenci so svoj nastop zelo dobro opravili, kar potrjujemo z dodano oceno strokovne komisije.
CILJI ORFFOVIH DRŽAVNIH SREČANJ SO:
RAZVIJANJE
dinamike, agogike, čustvene izraznosti, motorike (tudi pri otrocih s posebnimi
potrebami), improvizacije, gibalne izraznosti, ritmičnega in melodičnega posluha, individualne
ustvarjalnosti otrok, poslušanja, izvajanja, smisla za kreativnost, pripadnost skupini, skupnega
muziciranja, sprejemanja drugačnosti…;
USTVARJANJE: doživljajsko in estetsko oblikovanje glasbe, ustvarjanje oz. dopolnjevanje glasbenih
vsebin;
OSEBNA ZAVZETOST - glasbeno udejstvovanje izven šole, zanimanje, motiviranost za glasbo.
2.25 Evropska vas
Pod mentorstvom učiteljic Brede Gaber Pavlović, Maje Pečnik in Danice Kladošek so učenci, ki
obiskujejo zgodovinski krožek in oddelek podaljšanega bivanja 4. Razreda, učenci 5.a razreda,
44
posamezni učenci 6. razreda in izbirnega predmeta sodobna priprava hrane sodelovali v projektu
EVROPSKA VAS.
Učenci so letos spoznavali Portugalsko, izdelovali so zastavice, makete, pripravljali jedi ter se urili v
glasbi in plesu. Ob dnevu Evrope so svoje izdelke predstavili tudi na Trgu Leona Štuklja.
2.26 Popestrimo šolo
V letošnjem šolskem letu smo začeli izvajati projekt POPESTRIMO ŠOLO. Namenjen je vsem učencem
naše in partnerske šole OŠ Kungota, ki želijo svoj prosti čas aktivno preživeti, se želijo naučiti veliko
novega in ustvarjati. V okviru projekta, ki ga izvajajo učiteljice Andreja Hvauc, Ramona Arnuš in
Mirjam Tekavc Kosec, v popoldanskem času in med poletnimi počitnicami potekajo raznolike
brezplačne dejavnosti s področja jezika in književnosti, tujega jezika, naravoslovja in drugih področij.
2.27 Varujmo svojo kapljico vode
V šolskem letu 2012/2013 so učenci četrtih in petih razredov sodelovali v projektu »Varujmo svojo
kapljico vode«, ki je namenjen aktivnemu in zabavnemu izobraževanju osnovnošolcev o tematiki
povezani s čiščenjem odpadnih voda.
Učenci so pri urah računalništva na simpatičen in zabaven način spoznali pomen vode za naše življenje,
pri tem pa so razvijali tudi svojo računalniško pismenost in spodbujali sodelovanje med sošolci.
Tri učenke naše šole so bile izžrebane in nagrajene s praktično nagrado (majico).
2.28 ProSAVE
V šolskem letu 2012/2013 so četrto- in petošolci sodelovali v evropskem projektu ProSAVE (s
prosocialnostjo in Kodeksom miru proti nasilju in izključenosti med vrstniki), katerega glavni cilj je
prepoznavati in preprečevati pojav vrstniškega nasilja, ki se v šoli lahko odraža kot ignoriranje
vrstnikov, izključevanje iz skupin, širjenje laži in govoric, izolacija, ustrahovanje, verbalne grožnje,
zasmehovanje, verbalne žalitve …
45
Orodje za razvoj prosocialnega vedenja pri učencih so osnovna načela prosocialnosti, ki so vključena v
Kodeksu miru (tj. seznam pravil in vedenj, katerega namen je preprečevanje socialnih motenj in nasilja).
To so:
46

Pozdravljanje je super! (Pozdrav kot preprosta gesta za vzpostavitev stika in vzajemnosti.)

Poslušajmo se (S poslušanjem izkazujemo spoštovanje, gradimo odnose, najdemo medsebojno
zaupanje.)

Zgled je vreden več kot tisoč besed (Naši družbi primanjkuje pozitivnih vzornikov, zato je vloga
šole – poleg učenja – tudi nudenje dobrega zgleda.)

Bodimo miroljubni (Kljub temu, da nimamo radi vseh ljudi, pa smo lahko z vsemi prijazni in jim
pozornost izkažemo z gestami, mislimi in dejanji.)

Vsak ima pozitivne lastnosti (Pomembno je, da otrokom pomagamo odkrivati, se izobraževati in
se razvijati. Občutek zadovoljstva pomaga pridobiti zaupanje vase in preprečuje, da bi z
agresivnostjo dosegali cilje.)

Ti si jaz – jaz sem ti (Pri otrocih razvijamo empatijo. S tem se zavedajo, da je notranji svet
vsakega posameznika edinstven.)

Ne skrbi, opraviči se! (Današnja družba ne priznava možnosti napak in s tem povzroča
frustracije, zato je naloga šole dajati otrokom možnosti delati napake in jih nato popravljat, ne
da bi ob tem dobili negativne občutke. Otroci ob tem krepijo samozavest in zaupanje v lastne
sposobnosti.)

Spoštuj okolje, ki te obdaja (Prvi korak k poučevanju o skrbi za naš planet je pomagati otroku,
da bo spoštoval okolje, v katerem živi.)
V šolskem letu 2012/2013 je vsaka učiteljica s svojimi učenci obdelala dve izbrani načeli.
Na ponedeljkovi razredni uri smo izbrano načelo Kodeksa miru uzavestili preko ene ali dveh
aktivnosti/didaktičnih iger, predlaganih v priročniku. Učenci so za boljšo motivacijo prejeli tudi
čokoladico z napisanim načelom. Le-to so shranili doma do naslednjega ponedeljka. Tekom tedna so se
trudili upoštevati izbrano načelo. V kolikor jim je to uspelo, so čokoladico smeli pojesti.
47
2.29 Zdrav življenjski slog
Da smo res pravi športniki, smo potrdili tudi v letošnjem nadaljevanju projekta zdrav življenjski slog, ki
nam poleg redne športne vzgoje omogoča dodatne ure gibanja. Projekt je tudi letos vodil učitelj Miha
Čuček.
Projekt Zdrav življenjski slog je vsebinsko bogata športno-rekreacijska interesna dejavnost, namenjena
vsem učencem od 1. do 9. razreda. Ker je sofinancirana s strani Zavoda za šport Planica, je za učence v
celoti brezplačna. Redna vadba poteka med šolskim letom ob določenih dneh in uri. Učenci so razdeljeni
v skupine glede na starost.
Projekt Zdrav življenjski slog omogoča udeležbo v rekreativnih dejavnostih v popoldanskem času in
med počitnicami.
2.30 World harmony run
Tek svetovne harmonije je globalni projekt, ki si prizadeva za spodbujanje mednarodnega prijateljstva in
razumevanja. Kot simbol harmonije tekači nosijo gorečo baklo, ki gre iz rok v roke in potuje skozi več
kot 100 držav po vsem svetu. Tek svetovne harmonije ni pridobitniška ali politična dejavnost, temveč
stremi zgolj k prebujanju dobrote med ljudmi vseh narodov.
4. 9. 2012 so se tekači svetovnega teka miru ustavili tudi na naši šoli in del poti so z njimi pretekli tudi
naši učenci.
48
2.30 Pasavček
V projekt so bili vključeni učenci 1. a in 1. b razreda, 25 učencev.
Učiteljice: Draškovič, Hernah, Leben, Belcl
Potek projekta:

Uporabljali so različne pristope in metode dela pri obravnavi teme (npr. likovno ustvarjanje,
pogovor, branje, poslušanje zgodbic, deklamacij, razlaga, delo na terenu…)

Vključevali so vsebine o varnosti v prometu, še posebej sedenje v avto sedežu in pripetost med
vožnjo v avtomobilu pri različnih predmetih, aktivnostih (pri slovenskem jeziku, matematiki,
spoznavanju okolja, športni, likovni, glasbeni vzgoji…)

Kontinuirano so izvajali projekt dalj časa (obdobje od oktobra 2012 do konca aprila 2013)

Aktivno so vključili v projekt starše in druge učitelje (ŠVZ).

Izpeljali so posebne dogodke na temo pripetosti med vožnjo v osebnih avtomobilih (razstava
izdelkov), predstavili projekt na šoli v obliki razstave na panojih in sodelovali s policistom.

Pripravili so predstavitve projekta staršem in delavnice za starše ter učence - Izdelajo
PASAVČKA.
Uporabljeni materiali in pripomočki:

Opazovalni listi

Risalni listi, flomastri

Tatoo – Pasavček

Obešanke Pasavček

Kazalo za knjige

Meter Pasavček

Brošure Red je vedno pas pripet

Kartonski lončki za pisala

Kopitljaček
49
Evalvacija:
V začetku izvedbe projekta smo načrtovali naloge, ki naj bi jih realizirali. Delo smo organizirali
primerno svojim ciljem in razvojni stopnji otrok. Staršem in učencem smo želeli predstaviti predvsem,
kako pomembno je v avtu sedeti v otroškem varnostnem sedežu in biti pripet z varnostnim pasom.
Učenci so z veseljem sodelovali v projektu. Vedno so bili pripravljeni za aktivnosti, za katere so se
dogovorili.
Pri urah spoznavanja okolja so v tednu, ko so obravnavali promet, govorili in se seznanili z varnimi
potmi v okolici šole, praktično so opazovali prometne znake, katere so tudi izdelovali pri urah likovne
vzgoje in so se preizkusili v pravilnem prečkanju ceste. Pogovarjali in ugotavljali so, kako posamezni
učenci prihajajo v šolo; ali peš ali jih pripeljejo starši z avtomobilom. Odgovarjali so, kje v avtomobilu
sedijo, ali imajo svoj varnostni sedež in ali ga uporabljajo.
Tako so se dogovorili, da bodo vsakodnevno beležili pripetost z varnostnim pasom in sedenje v
otroškem avtosedežu, tisti pa, ki so prihajali v šolo peš, so pripovedovali o varni hoji, katere prometne
znake so opazili na poti in kako so kje prečkali cesto (če je bil semafor ali ga ni bilo).
50
Skrbno so beležili vsakodnevno pripetost v avtomobilu. Izdelali so plakat, v katerega so vsakodnevno
beležili zahtevane podatke.
Ko so prejeli modele lončkov za pisala, so jih z veseljem sestavljali in razstavili za ogled. S pomočjo
staršev pa so izdelali kopitljačka. Staršem so tudi predstavili projekt »Pasavček« in potek dela v
projektu.
Naučili smo se deklamacijo »Pasavček«.
51
Pri spoznavanju okolja so odšli opazovat avtomobile in potnike v njih, če so pripasani, če so otroci v
avtosedežu ali jahaču (Opazovalni list).
52
Imeli smo tudi projektni teden. Staršem in učencem smo predstavili Demo sedeže.
Zaključna misel
Glede na zastavljene cilje in aktivnosti, ki so jih planirali, so izpeljavo projekta izvedli uspešno.
Glavni cilj je bil učence poučiti o uporabi otroških varnostnih sedežev in pripetost v avtomobilih.
Posledično so informacije in aktivnosti prenašali na starše in ostale odrasle, ki so prišli v stik z njimi.
Cilj je bil dosežen. Otroci so projekt dobro sprejeli, prav tako starši, ki so se v velikem številu aktivno
vključili.
2.31 Tea, cookies and stories
Januarja 2013 so anglistke izvedle angleški večer z naslovom »Tea, cookies and stories«, kjer so po
razredih brali angleške knjige in se o njih pogovarjali. Uvodoma so učenci izvedeli tudi nekaj o kulturi in
navadah Angležev. Pripravili so tudi sendviče in pravi čaj. Angleški večer je bil namenjen učencem od
4. do 6. razreda.
Mentorice so bile Neva Pilih, Darinka Jež, Metka Kozar in Ramona Arnuš.
2.32 Zdrava šola
Od takrat, ko smo se vključili v projekt Zdrava šola, si vsako leto prizadevamo, da bi program Zdrave
šole dobil še popolnejšo podobo in vključeval pestre vsebine. Tako smo tudi letos aktivno vstopili v ta
projekt z željo, da bo naša šola res zdrava šola. S svojim delovanjem in ukrepi smo se trudili spoštovati,
omogočati in promovirati smernice zdravega načina življenja.
53
Zdrava šola sledi 12 ciljem in so enaki ciljem Evropski mreži Zdravih šol. To so:
-
aktivno bomo podpirali pozitivno samopodobo vseh učencev s tem, da bodo pokazali, da lahko
prav vsak prispeva k življenju v šoli,
-
skrbeli za vsestranski razvoj dobrih medsebojnih odnosov med učitelji in učenci, učiteljev med
seboj ter med učenci,
-
se potrudili, da bodo socialni cilji šole postali jasni učiteljem, učencem in staršem,
-
vse učence spodbujali k različnim dejavnostim tako, da bodo oblikovali raznovrstne pobude,
-
izrabili vsako možnost za izboljšanje šolskega okolja,
-
skrbeli za razvoj dobrih povezav med šolo, domom in skupnostjo,
-
skrbeli za razvoj povezav med osnovno in srednjo šolo zaradi priprave skladnega učnega načrta
zdravstvene vzgoje,
-
aktivno podprli zdravje in blaginjo svojih učiteljev,
-
upoštevali dejstvo, da so učitelji in šolsko osebje zgled za zdravo obnašanje,
-
upoštevali komplementarno vlogo, ki jo ima šolska prehrana pri učnem načrtu zdravstvene
vzgoje,
-
sodelovali s specializiranimi službami v skupnosti, ki jim lahko svetujejo in pomagajo pri
zdravstveni vzgoji,
-
vzpostavili poglobljen odnos s šolsko zdravstveno in zobozdravstveno službo, da jih bo dejavno
podprla pri učnem načrtu zdravstvene vzgoje.
Vodja projekta na šoli je Dragica Jurkušek.
2.33 Gledališka igra "Mi 'mamo se fajn" izbirnega predmeta glasbeni projekt
Obeleženje Prešernovega dne na naši šoli je bilo tokrat nekaj posebnega. Za osrednji kulturni dogodek
na prireditvi 04. 02. 2013 so poskrbeli učenci izbirnih predmetov pod mentorstvom učiteljice MATEJE
KÄFER. Kako vidijo, doživljajo ali si enostavno želijo šolo, so pokazali v predstavi:
MATEJA KÄFER:
»MI `MAMO SE FAJN...«
GLEDALIŠKA IGRA PO IDEJNI ZASNOVI ČLANOV IZBIRNEGA PREDMETA GLASBENI
PROJEKT 8. IN 9. RAZREDOV OB SPREMLJAVI ČLANOV IZBIRNEGA PREDMETA
ANSAMELSKA IGRA 7. RAZREDOV
VSEBINA
Nekje na neki šoli ...
54
Učiteljica FIZ ZVEZDICA ves čas meri zvezdice in se iz zbornice sploh ne premakne.
Učiteljica angleškega jezika WHATDOYOUMEAN govori polomljeno angleško nemščino in piše test,
med tem veselo posluša MP3 in ne vidi, kaj ustvarjajo učenci.
Laborant KEM ŽVEPLENčNIK učencem prikazuje nenavadne poskuse. Čistilko KRPICO osrečuje s
svojo svinjarijo in spravlja ob živce učiteljico EPRUVETKO.
Ravnatelj ŠNICL nadomešča učiteljico matematike HIPOTENUZO in namesto enačb in korenov uči
neke nove »muve«.
Učiteljica BIO LEDVIČKA, rojena na kmetiji, je prava manekenka, a uživa, ko iz kure vleče črevesje in
ga razkazuje učencem.
Učitelj čEVAP, ki poučuje GEO, pa praznuje svoj rojstni dan. Učiteljica ŠVZ GUMICA bi ga tudi rada
imela – rojstni dan, namreč.
Učenci pa… »SE `MAJO FAJN«
Predstava je doživela velik uspeh, ponovitve so bili deležni tudi starši.
Prilagam nekaj utrinkov iz te predstave:
Med uro angleškega jezika …
55
Ura kemije …
Ravnatelj Šnicl nadomešča uro matematike …
Pri uri biologije jim je slabo zaradi kurjih čreves …
56
Učitelj geografije Čevap ima rojstni dan …
2.34 Sodelovanje z okoliškimi vrtci
Učenci in učiteljice prvih razredov so izvajali celoletne dejavnosti z vrtcem POBREŽJE enote OB
GOZDU in GRINIČ.
V mesecu oktobru so vzgojiteljice pripravile druženje na igrišču vrtca Ob gozdu. Učenci so se z
veseljem družili z otroki in vzgojiteljicami.
Učiteljice prvih razredov so pripravile igre v gibalnici za otroke enot Ob gozdu in Grinič.
V sredo, 12.6.2013, so učiteljice prvih razredov pripravile zabavne igre na šolskem igrišču kot zaključek
druženja z vrtcem. Druženje učencev in otrok vrtca je bilo sproščeno in zabavno.
Sodelovanje
med
šolo
in
vrtcem
bo
potekalo
tudi
v
prihajajočem
šolskem
letu.
57
3. SODELOVANJE V NATEČAJIH
3.1 Mladi za napredek Maribora
V letošnjem šolskem letu smo že tradicionalno sodelovali na 30. srečanju Mladih za napredek Maribora,
ki ga organizira Zveza prijateljev mladine Maribor. Sodelovanje v natečaju je obogatilo raziskovalno
dejavnost na šoli, ki jo koordinira socialna pedagoginja Barbara Vraničar.
Na letošnjem natečaju smo sodelovali z eno raziskovalno nalogo, in sicer jo je pod mentorstvom Barbare
Vraničar pripravila osmošolka Maruša Pokeržnik. Raziskovalna naloga z naslovom Mačehe, pisane
mamice – O hudobnih mačehah v pravljicah je na področju književnosti osvojila prvo mesto. Maruši je
pripadlo zlato priznanje in dvodnevni nagradni izlet v Trst in Poreč. S počitniškim letovanjem v Poreču
jo je nagradila tudi Zveza prijateljev mladine Maribor za najboljšo raziskovalno nalogo, ki obravnava
problematiko otrok in mladine. Za omenjeno raziskovalno nalogo je Maruša Pokeržnik prejela tudi
bronasto priznanje na državnem tekmovanju raziskovalcev v Murski Soboti.
3.2 Literarni natečaj Moja rodna domovina
Sodelovali smo tudi na 4. literarnem natečaju »Moja rodna domovina«, ki ga je skupaj s Koordinacijo
domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije organizirala Osnovna šola Vič.
Dejan Grobin, učenec 9. a, je avtor nagrajenega literarnega prispevka. S svojo mentorico Klaro Napast
ter ravnateljico, mag. Lučko Lazarev Šerbec, se je udeležil svečane podelitve priznanj na OŠ Šalek v
Velenju. Vsi nagrajenci bodo jeseni povabljeni tudi na srečanje s predsednikom države, Borutom
Pahorjem.
3.3 Državni natečaj na temo domoljubje
Učenci 9. razredov so tekmovali na natečaju, ki ga je organizirala slovenska vojska, in sicer na temo
»Moja domovina«.
Nagrajenih je bilo 5 literarnih prispevkov. Za nagrado so prijeli priznanja in plakete Slovenske vojske.
Svoje spise so učenci prebrali na proslavi v šoli, prav tako pa so jih predstavili na prireditvah vojašnice
generala Maistra v SNG Maribor ter ob odprtju spominskega parka generala Maistra v Melju..
58
Nagrajeni prispevki so bili:
1. mesto, najboljši literarni prispevek, je napisal: Jan RAJH iz 9. b razreda
2. mesto: Dejan GROBIN, 9. a razred
3. mesto: Eva KOŠAR, 9. b razred
4. mesto: Katja Ana POKERŽNIK, 9. b
5. mesto: Domen FLAKUS BOSILJ, 9. B
Odlomki spisov o domoljubju:
Jan Rajh:
»Vsak ima svojo domovino« - besede, ki opominjajo vse Slovence, naj bodo ponosni na svojo domovino
ter na sebe, da so Slovenci. Beseda domoljubje že sama pove, da gre za ljubeč odnos do svoje dežele in
rojstnega kraja, kjer se je posameznik rodil.
Velik domoljub je bil prav gotovo Rudolf Maister, ki je s svojimi borci, po katerih se imenuje tudi naša
šola, boril za severno mejo. Preprečil je priključitev Štajerske k sosedi Avstriji. To je bilo zelo pogumno
dejanje, pri tem pa je izkazal pripadnost svojemu narodu.
Domoljubja ne gradiš z opeko, ampak raste v srcu. Domoljubje se razvija skozi celo življenje, pomembno
je, da se ga že mladi zavedamo in poslušamo slovenske pesmi, beremo slovenske knjige in gledamo
slovenske filme …
Dejan Grobin:
Domoljubje ali patriotizem mi pomeni ljubezen do svoje domovine, rojstnega mesta, kraja, pokrajine …
Tako kot je lahko človek optimist, je lahko po karakterju tudi domoljub. V zgodovini je bilo veliko znanih
osebnosti in tudi navadnih smrtnikov ljubečih do svoje domovine. To svojo ljubezen so lahko izkazovali v
številnih zgodovinskih dogodkih, kot so turški vpadi, pa v obeh svetovnih vojnah in na koncu še leta 1991
v vojni za osamosvojitev Slovenije …
Ljubezen do svoje domovine pa se ne izkazuje samo v bitkah, vojnah in z orožjem, ampak lahko
pripadnost domovini izpoveš tudi drugače.
59
Ljubezen do domovine izkazuje vsak posameznik, ki ni vojak, ne poet niti ne pesnik ali pisatelj. Res je, da
je ne zapiše ali zaznamuje s kakšno kolajno, jo pa čuti. In čuti jo v srcu.
Prav gotovo bi vsi s solzami v očeh zapustili kraj, kjer smo naredili prve korake in pokrajino, kjer smo
začeli spoznavati naravo …
Eva Košar:
… Do sedaj nisem veliko razmišljala o tem, koliko mi pomeni domovina, toda zdaj sem spoznala, da je
vsako domotožje, ki ga imam na potovanjih; vsak ponos, ko Slovenija nekaj doseže, v bistvu dokaz, da mi
dom oz. domovina vendarle nekaj pomeni in da jo imam rada ter sem ponosna, da sem Slovenka.
Danes veliko ljudi izkazuje ljubezen svoji domovini, vendar vsak drugače. Slovenci cenijo svojo kulturo,
vendar se mladi ne zavedamo tako zelo, saj nam je ponavadi všeč kultura drugih držav oz. se nam zdita
jezik in kultura drugih bolj zanimiva od doma. Kljub temu pa imajo radi svoj dom, samo da tega ne
kažemo.
Vedno me je zanimalo, kako je mogoče, da se nekdo počuti tako domače nekje, kjer je meni vse tako tuje.
In obratno; kako nekdo ne vidi lepote v tem, kar je meni tako ljubo. Toda spoznala sem, da ima vsak rad
svojo domovino in se mu zdi njegov dom najlepši, ostali kraji pa samo zanimivi. Kot pravi rek: »Povsod
je lepo, a doma je najlepše.« In res je tako.
Katja Ana Pokeržnik:
… Pojma domoljubje nisem slišala ravno pogosto, bolj podrobno sem o njem začela razmišljati šele
zdaj, ko smo morali o njem napisati spis. Sem mnenja, da bi vsak Slovenec moral s ponosom zapeti našo
himno in biti ponosen na svojo deželo in njen narod.
Naša domovina je bolj kot ne mlada. Da bi nekdo bil domoljub, mora svojo domovino poznati. Znanje
moramo prenesti na naše prihodnje generacije, da ne bo pozabljeno vse, kar je bilo dobrega storjeno za
našo domovino in njen narod.
60
Domen Flakus Bosilj:
Pred nekaj leti se je Slovenija priključila EU. Tako smo se približali ostalim Evropskim državam ter
lažje predstavljamo svojo kulturo v širnem svetu. Dandanes, ko v svetu vlada pomanjkanje hrane, vode
in tudi finančnih sredstev, moramo biti veseli za to, kar imamo, saj se nam v primerjavi z mnogimi
ostalimi deželami godi zelo dobro. Po mojem mnenju smo kljub temu, da se v šolah in na javnih
prireditvah večkrat spomnimo pomembnih mož, ki so se borili za slovenstvo v Sloveniji, ljudje premalo
ozaveščeni kako pomembno je imeti domovino kot je naša. Med mladimi je ta pojem slišati bolj
poredkoma, vendar mislim da vsi vemo vsaj nekaj o domovini in nam zanjo ni vseeno.
3.4 Literarni natečaj Otroci sveta
Učenka Maruša Pokeržnik je sodelovala na literarnem natečaju Zavoda za kulturo besed in odnosov TI
& JAZ. Literarni natečaj z naslovom Otroci sveta se je navezoval na istoimensko knjigo Janje Vidmar in
Benke Pulko. Maruša Pokeržnik je napisala prispevek z naslovom Cena Ljubezni. Razglasitev
zmagovalcev bo septembra 2013.
3.5 Mednarodni likovni natečaj Poljska – Torun 2012
Učenci naše šole so aktivni tudi na likovnem področju. Pod mentorstvom učiteljice Rozike Puvar so
likovni izdelki učencev šoli prislužili diplomo na mednarodnem likovnem natečaju POLJSKA-TORUN
2012.
3.6 Likovni svet otrok
Naši likovni umetniki pa so sodelovali tudi na natečaju LIKOVNI SVET OTROK, ki ga organizira OŠ
Karla Destovnika Kajuha Šoštanj. Bronasta priznanja so prejeli: Bastian Kobler, Primož Peruš, Tjaša
Cmager, Lana Škofič, Eva Košar in Maks Roškarič.
61
3.7 Velike stvaritve malih mojstrov
Od 24. maja si lahko v razstavišču kina Partizan ogledate VELIKE STVARITVE MALIH MOJSTROV,
in sicer razstavljajo: Sofija Jovanović, Tadej Lahovnik, Jakec Herženjak, Timotej Kukec, Mojca Motaln,
Laura Recek, Kevin Garb, Erik Kladošek in Vanja Mutić.
3.8 16. bienale otroške grafike Žalec 2013
Priznanja z državnega likovnega natečaja 16. BIENALE OTROŠKE GRAFIKE ŽALEC 2013 bodo za
svoje grafike oktobra prejeli: Domen Flakus Bosilj, Metka Belcl in Mevludin Demirović.
3.9 Igraj se z mano
Sodelovanje na mednarodnem likovnem natečaju »Igraj se z mano », ki je potekal v okviru Zavoda za
usposabljanje Janeza Levca in Društva za kulturo inkluzije.
Izbrani izdelki so predstavljali potujočo razstavo po Sloveniji in tujini. Na natečaj smo se prijavili z
likovnimi izdelki učenk četrtega razreda. Slikali smo z vodenimi barvami na temo Igraj se z mano.
Učenke in mentorica so prejele potrdila za sodelovanje.
3.10 Akvarij, terarij Nigrad
Likovni natečaj Akvarij, terarij Maribor 60 let in Nigrad.
Učenci so ustvarjali na temo Življenje v vodi. Uporabili so voščenke in vodene barve. Sami so izbrali
dvanajst izdelkov, ki so prejeli diplome.
3.11 Podaj nam roko Nivea
Natečaj »Podaj nam roko »Nivea
Učenci so s pomočjo računalnika oblikovali dlan in dodali kakšno misel za skritega prijatelja. Iz papirja
so izrezali obris roke in jo pobarvali s barvnimi črtami. Uporabili so flomastre.
62
4. TEKMOVANJA
4.1 Tekmovanje za Cankarjevo priznanje
Tekmovanje v znanju slovenščine za CANKARJEVO PRIZNANJE je v šolskem letu 2012/13
potekalo na temo medgeneracijski dialog, naslov tekmovanja pa se je glasil Z BESEDAMI IN MED
NJIMI.
Izbrana so bila sledeča besedila:
1. skupina
Leopold Suhodolčan: Piko Dinozaver
2. in 3. razred
Primož Suhodolčan: Peter Nos in prijatelji
(po izbiri mentorjev)
2. skupina
France Bevk: Lukec in njegov škorec
4. in 5. razred
Ivan Sivec: Vlomilci delajo poleti
(po izbiri mentorjev)
3. skupina
Fran Milčinski: Butalci
6. in 7. razred
Janja Vidmar: Aknožer
(po izbiri mentorjev)
4. skupina
Desa Muck: Nebo v očesu lipicanca
8. in 9. razred
Ivan Cankar: Moje življenje
Datumi tekmovanj so si sledili tako:
ŠOLSKO: 6. 12. 2012
PODROČNO: 29. 1. 2013
DRŽAVNO: 23. 3. 2013
Na šolskem Cankarjevem tekmovanju 6. 12. 2012 je tekmovalo 107 učencev od 2. do 9. razreda. 40
učencev je usvojilo bronasto priznanje. Učenke Maruša Pokeržnik, 8. a, Klara Gradišnik, 8.b in Pia
63
Roškarič Duh, 9.a pa so se uvrstile na regijsko tekmovanje, ki je potekalo 29. 1. 2013 na OŠ Sladki Vrh.
Prejemniki priznanj šolskega tekmovanja
2. razred
3. razred
4. razred
5. razred
Ana Lukman
Ema Hauc
Taša Horvat
Gal Dvoršak
Nika Ornik
Katarina Uvera
Nejc Kobilica
Alen Bihar Bobinski
Taj Šobot
Neža Homšak
Eva Potočnik
Jakob Homšak
Ela Habjanič
Taja Majhenič
Katarina Nedoh
Tinka Mesarič
Marin Kladošek
Anja Jovanović
David Flakus Bosilj
Lia Seifried
Mia Lebar
Jakob Pokeržnik
Tinkara Šafarić
6. razred
7. razred
8. razred
9. razred
Lana Želj
Matic Kuhta
Maruša Pokeržnik
Pia Roškarič Duh
Sara Holjević
Nick Cmager
Klara Gradišnik
Katja Kocjančič
Lea Pernek
Til Dečko
Jan Alen Pernek
Tijana Mernik
Van Dečko
Nina Kobilica
Žiga Pigac
Lara Vogrinc
Tadej Lahovnik
Učenke Maruša Pokeržnik, Klara Gradišnik in Pia Roškarič Duh so se pod mentorstvom učiteljice
Klare Napast uvrstile na regijsko tekmovanje.
Maruša Pokeržnik iz 8. a in Pia Roškarič Duh iz 9. a sta osvojili srebrno Cankarjevo priznanje.
64
4.2 Tekmovanja iz matematike
V šolskem letu 2012/2013 je potekalo 49. tekmovanje osnovnošolcev v znanju matematike za Vegova
priznanja v organizaciji Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Šolsko tekmovanje je
bilo 21. marca 2013. Področno tekmovanje je bilo 4. aprila 2013 v Osnovni šoli Draga Kobala, Maribor.
Državno tekmovanje je bilo 20. aprila 2013 v Osnovni šoli Bojana Ilicha, Maribor.
Šolskega tekmovanja iz znanja matematike (Evropski matematični kenguru) se je letos na naši šoli
udeležilo 190 učencev. 66 učencev je osvojilo bronasto Vegovo priznanje, in sicer po razredih:
razred
število
tekmovalcev
1.a
število prejemnikov
bronastega priznanja
4
20
1.b
2
2.a
5
25
2.b
6
3.a
5
24
3.b
5
4.a
2
19
4.b
4
5.a
6
30
5.b
4
6.a
3
14
6.b
1
7.a
2
23
7.b
5
8.a
4
18
8.b
3
9.a
1
17
9.b
4
65
Bronasta priznanja so od šestega do devetega razreda osvojili:
 6. razred: Blaž Šafarić, Sara Holjević, Jure Terdin, Timotej Zimič
 7. razred: Tadej Lahovnik, Tilen Nipič, Nick Cmager, Til Dečko, Van Dečko, Tomaž Granda,
Matija Šiško
 8. razred: Bastian Kobler, Tjaša Cmager, Klara Gradišnik, Nina Kobilica, Renato Leš, Jan Alen
Pernek, Maruša Pokeržnik
 9. razred: Metka Belcl, Domen Flakus Bosilj, Nadja Novak, Katja Ana Pokeržnik, Maks
Roškarič
Na področno tekmovanje se je uvrstilo 12 učencev in sicer:
 7. razred: Tadej Lahovnik, Nick Cmager, Til Dečko, Matija Šiško
 8. razred: Nina Kobilica, Renato Leš, Maruša Pokeržnik
 9. razred: Metka Belcl, Domen Flakus Bosilj, Nadja Novak, Katja Ana Pokeržnik, Maks
Roškarič
Srebrna priznanja so osvojili:
 7. razred: Tadej Lahovnik, Til Dečko, Matija Šiško
 8. razred: Nina Kobilica, Renato Leš, Maruša Pokeržnik
 9. razred: Metka Belcl, Domen Flakus Bosilj, Nadja Novak, Katja Ana Pokeržnik
Na državno tekmovanje so se uvrstili vsi trije dobitniki srebrnih priznanj iz sedmega razreda (Tadej
Lahovnik, Til Dečko in Matija Šiško). Zlatega Vegovega priznanja niso osvojili.
Učenci od 6. do 9. razreda so se na tekmovanja iz znanja matematike pripravljali predvsem v času
dodatnega pouka. Zanimanje za tekmovanje je razmeroma veliko in učenci radi preizkusijo svoje znanje
tudi na tovrsten način. Učenci so osvojili 23 bronastih priznanj (6. – 9. razred), kar 12 učencev pa se je
uvrstilo na področno tekmovanje, kjer je 10 učencev osvojilo srebrna priznanja iz znanja matematike. Ti
učenci so izkazali svoje matematično znanje, pa tudi visok nivo vseživljenjskih znanj, ki jih učencem
skušamo dati tako pri rednem pouku matematike, kot tudi pri dodatnem pouku. Že v preteklem šolskem
letu so predvsem letošnji sedmošolci izkazali veliko motiviranost za dodatno delo in kot smo
predvidevali, so se uvrstili na državno tekmovanje, žal nihče od njih ni osvojil zlatega Vegovega
priznanja.
66
4.3 Tekmovanje iz znanja logike
Šolskega tekmovanja iz znanja logike se je letos na naši šoli udeležilo 23 učencev iz 4. in 5. razredov ter
42 učencev iz šestih, sedmih, osmih in devetih razredov. Učence do 6. razreda je vodila mentorica
Danica Kladošek (14 bronastih priznanj), učence od 6. do 9. razreda pa mentorica Alenka Repnik. Od 6.
razreda je bronasto priznanje iz znanja logike osvojilo 13 učencev, in sicer po razredih:
6. R
7. R
Blaž
Šafarić
6.b
Til
Dečko
7.b
Zala
Lahovnik
6.b
Tadej
Lahovnik
7.a
Tijana
Mernik
6.a
Nick
Cmager
7.b
Matija
Šiško
7.b
Van
Dečko
7.b
8. R
9. R
Maruša
Pokeržnik
8.a
Jan Alen
Pernek
8.a
Renato
Leš
8.a
Nina
Kobilica
8.a
Metka
Belcl
9.b
67
Na državno tekmovanje se je uvrstilo 6 učencev in sicer:
Til
Dečko
7.b
Tadej
Lahovnik
7.a
Nick
Cmager
7.b
Matija
Šiško
7.b
Maruša
Pokeržnik
8.a
Metka
Belcl
9.a
Srebrno priznanje je osvojila Maruša Pokeržnik.
Logiko kot interesno dejavnost izvajamo na šoli že vrsto let. Na interesno dejavnost se lahko prijavijo
vsi učenci glede na svoje interese in sposobnosti. Pri logiki učenci razvijajo sposobnost logičnega
mišljenja in natančnega izražanja ter se preko različnih številskih križank in ugank (sudoku, kakuro,
gobelini, futošiki, potapljanje ladjic...) usposabljajo za vztrajno in urejeno delo.
V okviru interesne dejavnosti vsako leto organiziramo tudi tekmovanje iz logike, ki poteka v okviru
ZOTKS. Na tekmovanju so potrebna tudi znanja (in ne samo sposobnosti logičnega mišljenja), zato je
priporočljivo obiskovanje interesne dejavnosti, v okviru katere učenci spoznajo tiste vsebine, ki pridejo v
poštev na tekmovanju. Z reševanjem nalog s preteklih šolskih in državnih tekmovanj se učenci privajajo
na zahtevnostni nivo tekmovalnih nalog ter se tako pripravljajo na tekmovanje. Tekmovanje poteka na
dveh ravneh: na šolski in na državni. Šolsko tekmovanje poteka na šoli, najbolj uspešni učenci iz zadnje
triade se uvrstijo na državno tekmovanje, ki poteka na eni od bližnjih šol našega področja. Za obe
tekmovanji pripravi naloge ZOTKS, tako da učenci po celi državi pišejo enake naloge.
Učenci izkazujejo veliko veselja do logike. Večina učencev rada rešuje logične naloge s tabelami in
sudoku, ter njemu podobne miselne izzive. Podobne naloge srečujejo tudi v revijah in na spletu.
Nekoliko težja je zanje izjavna logika in lingvistika, čeprav se prav dobri matematiki pri slednji izkažejo
za izredno uspešne. Iz uspešnosti učencev sklepamo, da imajo dobro razvito logično mišljenje in odlično
predznanje za nadaljnje učenje logike. Seveda si lahko želimo, da bi ohranili tudi svojo notranjo
motivacijo.
68
4.4 Tekmovanje iz znanja fizike
Na tekmovanju iz znanja fizike so pod mentorstvom učiteljev Vlada Širca in Miroslava Gomboca
bronasto Stefanovo priznanje osvojili mladi fiziki: Maruša Pokeržnik, David Novak, Renato Leš, Nina
Kobilica, Larisa Makoter, Domen Flakus Bosilj, Gašper Kuhta, Nadja Novak, Dejan Grobin in Eva
Košar. Srebrni priznanji na tem tekmovanju sta osvojila: Maruša Pokeržnik in Domen Flakus Bosilj.
4.5 Tekmovanje iz znanja biologije
Prirodoslovno društvo Slovenije je organiziralo tekmovanje iz znanja biologije za osnovne šole za
Proteusovo priznanje. Tekmovanje je bilo organizirano na dveh nivojih – šolskem in državnem.
Tema tekmovanja so bile »Orhideje Slovenije«, učenci pa naj bi poznali naslednja področja:
• morfološko zgradbo predstavnikov družine orhidej (Orchidaceae)
• ekologijo rastlin: življenjska okolja, simbioze, vpliv delovanja človeka,
• ogroženost: kaj jih ogroža in zakaj,
• posamezne predstavnike in njihove značilnosti:
lepi čeveljc (Cypripedium calceolus), Loeselova grezovka (Liparisloeselii), kamniška murka (Nigritella
lithopolitanica), rjava gnezdovnica (Neottia nidus‐avis), muholiko mačje uho (Ophrysinsectifera),
navadna kukavica (Orchis morio), majska prstasta kukavica (Dactylorhiza majalis), navadna močvirnica
(Epipactis palustris) in jajčastolistni muhovnik (Listera ovata).
Šolsko tekmovanje je bilo v četrtek, 18. oktobra 2012, ob 13.00, državno tekmovanje pa na OŠ Rudolfa
Maistra v Šentilju v petek, 30. novembra 2012, ob 15.00. Na državno tekmovanje se je uvrstil Domen
Flakus Bosilj iz 9. b, saj je dosegel 40 točk od 48.
Dobitnika bronastega Proteusovega priznanja sta: Domen Flakus Bosilj ter Dejan Grobin.
69
4.6 Tekmovanje iz znanja kemije
V šolskem letu 2012/13 je ZOTKS organizirala 47. državno tekmovanje iz znanja kemije za Preglova
priznanja. Šolsko (izbirno) tekmovanje je bilo 21. januarja 2013. Na kemijski krožek se je prijavilo 16
učencev osmih in devetih razredov in so se pripravljali na tekmovanje tako s teoretičnimi znanji
(tekmovalne pole iz prejšnjih let) kot tudi eksperimentalno.
V 8. razredu se je preverjala naslednja vsebina:
ŠOLSKO TEKMOVANJE
DRŽAVNO TEKMOVANJE
o snovi in njihove lastnosti
o vse vsebine šolskega tekmovanja vključno
o snovi in njihove spremembe
s povezovanjem delcev
o čiste snovi in zmesi
o elementi v periodnem sistemu (viri
o sestava zraka in onesnaženje zraka
elementov in spojin v naravi
o voda (mehka, trda)
o skupine elementov s sorodnimi lastnostmi,
o zgradba snovi (brez povezovanja delcev)
kovine)
o kemijske reakcije (zapisi in urejanje
enačb)
o zgradba atoma in periodni sistem
(skupine in periode)
Učenci 9. razredov so reševali naloge iz naslednjih vsebinskih sklopov:
ŠOLSKO TEKMOVANJE
DRŽAVNO TEKMOVANJE
o predznanje osmega razreda devetletke5
o vse vsebine šolskega tekmovanja
o družina ogljikovodikov
o
o elektroliti (kisline, baze in soli)
(alkoholi, karboksilne kisline)
kisikova
družina
organskih
spojin
o topnost in masni delež
Šolsko tekmovanje je bilo v ponedeljek, 21. januarja 2013, ob 13.00, državno tekmovanje, ki je bilo na
OŠ Maksa Durjave, pa v soboto, 11. marca, ob 09.00. Na šolskem tekmovanje je bila najuspešnejša
Maruša Pokeržnik iz 8.a, saj je edina pisala kar 100%.
Na državno tekmovanje so se uvrstili Nina Kobilica in Maruša Pokeržnik iz 8.a ter Domen Flakus Bosilj
iz 9. b in Metka Belcl iz 9. a.
Dobitniki bronastega Preglovega priznanja so:
70
8. a Maruša Pokeržnik, Renato Leš ter Nina Kobilica
8. b David Novak in Bastian Kobler
9. a Metka Belcl in Ana Škrinjar
9. b Domen Flakus Bosilj, Mevludin Demirović, Jan Rajh ter Nika Bobinski.
4.7 Področno tekmovanje iz znanja prve pomoči
Znanje prve pomoči je v življenju izjemnega pomena. Na PODROČNEM TEKMOVANJU IZ ZNANJA
PRVE POMOČI so pod mentorstvom učiteljice Alenke Belcl 5. mesto dosegli učenci: Kaja Lesjak,
Urška Belcl, Katja Ana Pokeržnik, Domen Flakus Bosilj, Armina Dulić, Metka Belcl in Staša Eichmeier
Jerič.
4.8 Tekmovanja iz znanja o sladkorni bolezni
Učenci so pod mentorstvom organizatorke šolske prehrane Dragice Jurkušek sodelovali na tekmovanju
iz znanja o sladkorni bolezni. Bronasta priznanja prejmejo poznavalci diabetesa: Katja Kostanjevec,
Maja Urlep, Maša Polak, Maruša Pokeržnik, Teja Gojkošek, Staša Eichmeier Jerič, Katja Kocjančič,
Nika Bobinski, Katja Ana Pokeržnik, Armina Dulić, Domen Flakus Bosilj in Eva Košar.
Na istem tekmovanju sta srebrni priznanji osvojili Maruša Pokeržnik in Katja Ana Pokeržnik, zlato
priznanje pa Eva Košar.
4.9 Ekokviz
Na letošnjem EKOKVIZU je ponovno sodelovalo mnogo učencev. Pod mentorstvom učiteljice Maje
Pečnik so se posvetili zdravju in dobremu počutju, energiji in trajnostni mobilnosti. Šolski prvaki so
postali: Tomaž Granda, Til Dečko in Matic Kuhta.
71
4.10 Tekmovanje iz znanja angleškega jezika
Devetošolci so pod mentorstvom učiteljice Metke Kozar sodelovali na tekmovanju iz znanja angleškega
jezika. Tilen Barbirič, Metka Belcl, Veno Čahuk, Staša Eichmeier Jerič, Katja Kocjančič, Pia Roškarič
Duh, Anej Višič, Mevludin Demirović, Domen Flakus Bosilj, Mitja Knehtl, Eva Košar in Katja Ana
Pokeržnik so osvojili bronasta priznanja. Metka Belcl in Pia Roškarič Duh sta osvojili tudi srebrno
priznanje.
Osmošolci so na tekmovanju iz znanja angleškega jezika tekmovali pod mentorstvom učiteljice Darinke
Jež. Bronasto priznanje so osvojile: Špela Dugonik, Maruša Pokeržnik in Larisa Makoter. Dobitnika
srebrnih priznanj sta: Renato Leš in Sebastjan Jeromel.
4.11 Tekmovanje za angleško bralno značko
Pod mentorstvom učiteljic angleškega jezika, Nevenke Pilih, Metke Kozar in Darinke Jež, so učenci
tekmovali tudi na tekmovanju za angleško bralno značko. Zlata priznanja so osvojili: Maruša Pokeržnik,
Matija Šiško, Erik Kladošek, Sara Holjević, Zala Lahovnik, Lara Pernek, Lea Pernek, Lana Želj, Luka
Kavčevič, Tadej Lahovnik, Lena Prosen, Matevž Gaube, Nik Gal Gornik, Laura Recek, Ana Lilek in
Rene Prosen.
Srebrna priznanja so osvojili: Emil Stojanov, Matic Lubas, Tim Mastnak, Blaž Šafarič, Karin Kolednik,
Renato Leš, Klara Gradišnik, Bastian Kobler, Nina Kobilica, Klemen Gradišnik, Alen Golež, Sebastjan
Jeromel, Jan Alen Pernek, Mitja Knehtl, Armina Dulić, Til Dečko, Žiga Pigac, Van Dečko, Lea Kosec,
Matic Kuhta, Luka Stanič, Kristina Nemec, Alen Okić, Blaž Klemenc, Patricija Butolen, Tomaž Granda,
Alen Polanec, Urška Belcl, David Novak, Jaka Krempl, Metka Belcl, Pia Roškarič Duh, Katja
Kocjančič, Manuela Drevenšek, Ana Škrinjar, Veno Čahuk, Jure Radoš, Domen Flakus Bosilj, Tilen
Barbirič in Sara Papa.
Priznanja za sodelovanje so osvojili: Melani Stojanova, Gašper Kuhta, Lana Škofič, Nika Jagodič, Matej
Zupanc Vajda, Matej Hanžel, Taja Jagodič, Žiga Hozjan, Katja Ana Pokeržnik, Laura Simonič, Dejan
Grobin, Đoni Hašimi, Sani Smajić, Ajša Gačnik, Rok Salemović, Timotej Kukec, Tjaša Cmager, Larisa
Makoter, Nikola Komadina, Nika Bobinski, Enej Šoštarič, Kevin Venta, Maks Roškarič, Žiga Živortnik,
Lara Podjaveršek in Kaja Lesjak.
72
4.12 Tekmovanje za nemško bralno značko
Pod mentorstvom učiteljic nemškega jezika, Metke Kozar in Ramone Arnuš, so učenci tekmovali tudi za
nemško bralno značko. Zlata priznanja za nemško bralno značko so osvojili: Tjaša Groznik, Lea Pernek,
Sara Holjević, Vanja Mutić, Bastian Kobler, Jan Alen Pernek, Matevž Gaube, Matija Šiško, Tadej
Lahovnik, Žiga Pigac, Matic Hrenič, Rene Prosen, Ana Lilek in Blaž Stajnko.
Srebrna priznanja so osvojili: Lara Pernek, Blaž Šafarić, Zala Lahovnik, Žan Laura Gaber, Tijana
Mernik, Rok Salemović, Nina Kobilica, Jaka Krempl, Matej Zupanc Vajda, Renato Leš, Til Dečko,
Patricija Butolen, Alen Polanec, Laura Recek, Van Dečko, Matic Kuhta, Luka Stanič, Blaž Klemenc,
Nick Cmager, Tomaž Granda in Sani Smajić.
Priznanja za sodelovanje so prejeli: Lana Želj, Jure Terdin, Erik Kladošek, Luka Kavčevič, Timotej
Zimič, Sofija Jovanović in Timotej Kukec.
4.13 Tekmovanje iz znanja zgodovine
Zgodovinski navdušenci so se tudi v letošnjem šolskem letu pod mentorstvom učiteljice Brede Gaber
Pavlović udeležili tekmovanja iz znanja zgodovine. Bronasta priznanja so osvojili mladi zgodovinarji:
Renato Leš, Metka Belcl, Dejan Grobin, Katja Ana Pokeržnik in Staša Eichmeier Jerič.
4.14 Tekmovanje iz znanja geografije
Uspeh pa ni izostal niti na tekmovanju iz znanja geografije, ki so se ga učenci udeležili pod mentorstvom
učiteljice Maje Pečnik. Bronasta priznanja so osvojili nadobudni geografi: Matevž Gaube, Til Dečko,
Van Dečko, Žiga Pigac, Alen Golež, Klara Gradišnik, David Novak, Tilen Barbirič, Staša Eichmeier
Jerič, Mevludin Demirović, Domen Flakus Bosilj in Katja Ana Pokeržnik.
73
4.15 Športna tekmovanja
Zagrizeni športniki so šolo zastopali še na številnih športnih tekmovanjih, na katerih smo dosegali zelo
dobre rezultate, ki so tako številni, da jih žal na tem mestu ne moremo predstaviti. Poudariti želimo, da
na tekmovanjih ni v ospredju rezultat, temveč vrednote, kot so fairplay, sodelovanje, druženje,
spoštovanje sebe in drugih, borbenost, spoštovanje vloženega truda, učinkovit samonadzor, etično in
estetsko presojanje ter mnoge druge.
Športniki, ki tekmujejo pod mentorstvom učiteljev Boštjana Kamenška in Nine Kolenc, so se pomerili v
nogometu, košarki, odbojki, rokometu, smučanju, plavanju, streljanju z zračno puško, atletiki,
gimnastiki, badmintonu, tenisu in še v mnogih športih, po rezultatih pa so se v skupnem seštevku
uspehov med mariborskimi šolami uvrstili na tretje mesto. Na šolski spletni strani je aktiven tudi športni
Borči, ki redno obvešča o uvrstitvah mladih športnikov naše šole.
Udeleževali smo se šolskih športnih tekmovanj v različnih športih. Sodelovali smo na tistih tekmovanjih,
za katera smo se odločili po prejemu razpisov za posamezno tekmovanje in medsebojnem posvetu v
okviru aktiva ŠVZ. Tako smo se letos udeležili 38-ih tekmovanj v 15-ih športnih panogah in v 47-ih
različnih kategorijah. Interes je bil, da se udeležujemo čim več tovrstnih tekmovanj.
Šolska športna tekmovanja, katera smo se udeležili v šolskem letu 2012/2013:
1 – JESENSKI ŠOLSKI KROS (PODROČNO)
2 – EKIPNO PODROČNO PRVENSTVO V ATLETIKI
3 - OBČINSKO PRVENSTVO V ROKOMETU ZA STAREJŠE DEČKE
4 - OBČINSKO PRVENSTVO V ROKOMETU ZA STAREJŠE DEKLICE
5 - OBČINSKO PRVENSTVO V KOŠARKI ZA STAREJŠE DEČKE
6 - POSAMIČNO OBČINSKO PRVENSTVO V BADMINTONU
7 – OBČINSKO PRVENSTVO V ODBOJKI ZA STAREJŠE DEČKE
8 – OBČINSKO PRVENSTVO V ODBOJKI ZA STAREJŠE DEKLICE
9 – OBČINSKO POSAMIČNO PRVENSTVO V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO
10 – OBČINSKO EKIPNO PRVENSTVO V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO
11 – ŠKL - MED DVEMA OGNJEMA
12 – EKIPNO OBČINSKO PRVENSTVO V BADMINTONU
74
13 – OBČINSKO PRVENSTVO V NOGOMETU ZA STAREJŠE DEČKE
14 – OBČINSKO PRVENSTVO V NOGOMETU ZA STAREJŠE DEKLICE
15 – OBČINSKO PRVENSTVO V KOŠARKI ZA MLAJŠE DEČKE
16 – OBČINSKO PRVENSTVO V KOŠARKI ZA MLAJŠE DEKLICE
17 – PODROČNO TEKMOVANJE V ALPSKEM SMUČANJU – posamezno
18 – PODROČNO TEKMOVANJE V ALPSEKM SMUČANJU – ekipno
19 – PODROČNO TEKMOVANJE V DESKANJU NA SNEGU – posamezno
20 – PODROČNO TEKMOVANJE V DESKANJU NA SNEGU – ekipno
21 – DRŽAVNO TEKMOVANJE V ALPSKEM SMUČANJU – posamezno
22 – DRŽAVNO TEKMOVANJE V ALPSEKM SMUČANJU – ekipno
23 – DRŽAVNO TEKMOVANJE V DESKANJU NA SNEGU – posamezno
24 – DRŽAVNO TEKMOVANJE V DESKANJU NA SNEGU – ekipno
25 – PODROČNO PRVENSTVO V BADMINTONU – posamezno
26 - OBČINSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU – posamezno
27 – OBČINSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU – ekipno
28 – OBČINSKO TEKMOVANJE V TEKU NA SMUČEH - posamezno
29 - OBČINSKO TEKMOVANJE V TEKU NA SMUČEH - ekipno
30 - DRŽAVNO PRVENSTVO V BADMINTONU - posamezno
31 – OBČINSKO PRVENSTVO V ODBOJKI ZA MLAJŠE DEČKE
32 – OBČINSKO PRVENSTVO V ODBOJKI ZA MLAJŠE DEKLICE
33 – PODROČNO PRVENSTVO V BOWLINGU - ekipno + posamično
34 - PODROČNO PRVENSTVO V BADMINTONU – ekipno
35 – OBČINSKO PRVENSTVO V ROKOMETU ZA MLAJŠE DEČKE
36 – OBČINSKO PRVENSTVO V ROKOMETU ZA MLAJŠE DEKLICE
37 – PODROČNO PRVENSTVO V ROKOMETU ZA MLAJŠE DEČKE
75
38 – OBČINSKO PRVENSTVO V NOGOMETU ZA MLAJŠE DEČKE
39 – OBČINSKO PRVENSTVO V NOGOMETU ZA MLAJŠE DEKLICE
40 – PODROČNO POSAMIČNO PRVENSTVO V ATLETIKI
41 – DRŽAVNO POSAMIČNO PRVENSTVO V ATLETIKI
42 – OBČINSKO PRVENSTVO V GIMNASTIKI – posamično
43 – OBČINSKO PRVENSTVO V GIMNASTIKI – ekipno
44 – PODROČNO PRVENSTVO V PLAVANJU – posamično
45 – PODROČNO PRVENSTVO V PLAVANJU - ekipno
46 - SPOMLADANSKI KROS
47 - PODROČNO PRVENSTVO V NOGOMETU ZA MLAJŠE DEČKE
Na vseh tekmovanjih so se naši učenci zelo izkazali. S ponosom in z veliko zavzetostjo so tekmovali za
šolo in s tem pokazali pripadnost šoli. Na šolskih športnih tekmovanjih je šolo zastopalo okrog 150
učenk in učencev (od tega 95 iz predmetne stopnje - 58 dečkov in 37 deklic ), kar je približno polovica
vseh otrok, ki obiskujejo šolo. Vse rezultate naših učencev si je možno ogledati na spletni strani šole pod
rubriko Športni Borči, ki je bila letos vzpostavljena ravno za ta namen. Uspehi na šolskih športnih
tekmovanjih so našo šolo postavili ob bok drugim uspešnim mariborskim osnovnim šolam na področju
športa. Letos smo med dvajsetimi mariborskimi osnovnimi šolami na tretjem mestu po uspešnosti na
šolskih športnih tekmovanjih. Sodelovali smo tudi na natečaju za "Naj športno osnovno šolo" v Sloveniji
in zasedli 19. mesto. Spletna stran Športni Borči je na natečaju za "Naj športno spletno stran" zasedla 8.
mesto.
Na tekmovanjih v ospredju ni najpomembnejši rezultat, ampak želimo učenkam in učencem skozi
tekmovanje privzgojiti določene vrednote (fair play, sodelovanje, medsebojno druženje, pošteno
obnašanje, spoštovanje sebe in drugih, borbenost, spoštovanje vloženega truda, učinkovit otrokov
samonadzor, ustrezno etično in estetsko presojanje ... ), ki so zelo pomembne za življenje. Ob tem pa
učenke in učenci pridobivajo neprecenljive izkušnje, ki jim bodo pomagale reševati različne situacije na
drugih področjih v življenju.
Letos smo drugič pripravili izbor za naj športnika, naj športnico ter naj športni oddelek šole. Podelili smo
priznanja prvim trem v vsaki kategoriji posameznikov, dodali smo tudi priznanja za naj fair play ekipo,
naj športni rezultat med posamezniki in naj športni rezultat med ekipami. S tem smo otroke še dodatno
motivirali za udeležbo na šolskih športnih tekmovanjih.
76
4.16 Cicido vesela šola
Cici Vesela šola je stalna vzgojno-izobraževalna rubrika revij Cicido in Ciciban. V Cicidoju jo najdete
na srednjih straneh revije, Cicibanu pa je navadno priložena kot plakat ali knjižica. Vsak mesec
obravnava zanimivo, premišljeno izbrano temo. Širi znanje na področju kulturne oziroma estetske
vzgoje, socialnega učenja, družbe, naravoslovja, tehnike … Prispevki so napisani jasno, zabavno in
poljudno, da pa otroke še bolj pritegnejo in jim pomagajo pri razumevanju, jih spremljajo nazorne
ilustracije in fotografije. Vsebine pripravljajo strokovnjaki, zato so v Cicidoju metodično prilagojene
predšolskim otrokom, v Cicibanu pa učencem prvega triletja.
Namen Cici Vesele šole ni tekmovati, temveč se zabavati ter se pri tem še marsikaj naučiti. Vsak otrok
lahko ob koncu šolskega leta preveri pridobljeno znanje na ciciveselošolskem dnevu v svojem razredu
oziroma skupini. V tem šolskem letu je bil Ciciveselošolski dan aprila 2013. Otroci so si lahko pri
reševanju nalog med seboj pomagali. Vprašalnike in pohvale za vse tekmovalce smo prejeli brezplačno.
Ciciveselošolske mentorice smo v stiku z uredništvom, obveščamo sodelavke in sodelavce, poskrbimo
za vprašalnike in diplome . Za svoje delo dobimo vsak mesec brezplačen izvod revije.
4.17 Prežihova bralna značka
Bralna značka je gibanje, ki otroke in mlade spodbuja k branju. Trudimo se, da bi otrokom in mladim
olajšali in polepšali stik s knjigo in jim pomagali, da bi se spoprijateljili z njo. Želimo si še več: da bi
postali redni bralci in bi to ostali tudi kasneje v življenju.
Strokovnjaki vedno znova ugotavljajo, praksa pa potrjuje, da družinsko branje ugodno vpliva na
otrokovo porajajočo se pismenost in je osnova za kasnejše uspešno učenje branja in dobro razvito bralno
pismenost. Skupno branje poglablja tudi medsebojne čustvene vezi. Zato bralna značka v vsem prvem
triletju osnovne šole spodbuja starše, da bi brali svojim otrokom.
Učiteljice prvega triletja devetletke osveščajo starše o pomenu branja, pomagajo jim pri izbiri ustreznih
knjig za otroke in na različne načine motivirajo za branje, organizirajo skupne obiske splošne knjižnice
idr.
Tekmovanje zajema dela iz proze (3) in poezije (1).
Otrok prebere tri prozna dela svojim sposobnostim primerna in jih kratko obnovi učiteljici. Recitira eno
pesem po svojem izboru.
77
4.18 Zlati sonček
Športni program Zlati sonček – C program, je namenjen otrokom v drugem razredu. Naloge se izvajajo
pri urah športne vzgoje in so razporejene skozi celo šolsko leto.
V drugem razredu morajo učenci opraviti:

dva izleta,

sonožni preskoki čez nizko gred,

met male žogice v cilj,

vzravnava v sed iz leže na hrbtu,

dva prevala naprej povezano in

tek na 200 m.
Kot ravnotežno nalogo lahko učenci izbirajo med: rolanjem, kolesarjenjem, smučanjem in drsanjem.
Učenci, ki uspešno opravijo vse naloge, prejmejo malo zlato kolajno.
4.19 Računanje je igra
V sredo, 22. 5. 2013, so se nekateri učenci udeležili šolskega tekmovanja iz matematike "Računanje je
igra". Tekmovanje vsako leto organizira založba Antus.
Vsi tekmovalci so prejeli priponke »Računam rad«, najboljši zlata priznanja, zelo dobri računarji pa
priznanja.
4.20 Tekmovanje Znam več
Pod mentorstvom Mateje Draškovič se je 8 učencev iz 1.a in 1.b udeležilo tekmovanja Znam več.
Dosežki: 2 učenca sta dobila zlato priznanje, ostali pa pohvale za sodelovanje.
4.21 Jesenski kros
78
Učenci od 1. do 5. razreda so tekmovali na jesenskem krosu; občinskega tekmovanja se je udeležilo 36
tekmovalcev, dosegli so dve medalji, Žiga Obreht 5.b - zlata medalja in Jaka Oberlajt 4.b - srebrna
medalja.
4.22 Spomladanski kros
Učenci od 1. do 5. razreda so tekmovali na občinskem spomladanskem krosu, sodelovalo je 33 učencev,
dosegli so 4 medalje, Lara Ribič 2.b - bronasta medalja, Jaka Oberlajt 4.b - srebrna medalja, Žiga Obreht
5.b - zlata medalja in David Flakus Bosilj 5.b - bronasta medalja.
4.23 Občinsko prvenstvo v plavanju
Učenci naše šole so tekmovali na občinskem prvenstvu v plavanju, udeležilo se jih je 24, dosegli so 5
medalj, Žan Fras 2.b - bronasta medalja, Erik Kladošek - bronasta medalja, Metka
Belcl - zlata medalja, Laura Simonič - bronasta medalja in ekipa štafete - srebrna medalja.
4.24 Otroška varnostna olimpijada
V torek, 14. maja 2013, so se učenci četrtih razredov udeležili predtekmovanja na 8. Otroški varnostni
olimpijadi, ki jo organizira Policijska postaja Maribor. Na njej četrtošolci skozi igro pokažejo znanje o
varnosti in samozaščitnem ravnanju, se soočajo s timskim delom in sodelujejo z vrstniki.
Predtekmovanje je potekalo na OŠ Draga Kobala Maribor. Sodelovalo je 21 osnovnih šol z območja PP
Maribor.
Učenci naše šole so dosegli odlično 4. mesto, kar pa žal ni bilo dovolj za uvrstitev v finale.
Mentorica je bila Višnja Jančec.
79
4.25 Kaj veš o prometu
16.04.2013 je v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine
Maribor na OŠ borcev za severno mejo potekalo 21. medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu.
Tekmovanje je potekalo na prometnem poligonu šole in po mestnih prometnicah. Tekmovanje je
potekalo v kategoriji učencev – tekmovalcev s kolesi. Sodelovali so lahko trije najbolje uvrščeni
tekmovali s predhodnega šolskega tekmovanja. Tekmovanje Kaj veš o prometu za učence s kolesi je
obsegalo:
- preverjanje teoretičnega znanja s pomočjo računalnika z vprašanji o cestno prometnih predpisih,
opremi kolesa in etiki v prometu,
- ocenjevalno vožnjo na prometnih površinah,
- spretnostno vožnjo na poligonu.
Na tekmovanju je sodelovala tudi naša šola. OŠ borcev za severno mejo so zastopali učenci: Domen
Flakus Bosilj, Kevin Venta, Dejan Grobin in Sani Smajić. Mentorja prometnega krožka Danica
Kladošek in Vladimir Širec sta z učenci opravila šolsko tekmovanje in pripravila ekipo za tekmovanje na
medobčinskem tekmovanju. Ekipno so učenci OŠ borcev za severno mejo osvojili prvo mesto.
Tekmovalci so prejeli medaljo, priznanje in pokal. Kot zmagovalna šola pa so šoli tekmovalci prislužili
praktično nagrado, kolo. Posamično se je učenec Domen Flakus Bosilj uvrstil na tretje mesto, Dejan
Grobin pa na četrto mesto. Tako se je tretje uvrščeni učenec uvrstil na državno tekmovanje, ki je bilo
01.07.2013 v Ljubljani. Zaradi drugih obveznosti se Domen Flakus Bosilj ni mogel udeležil državnega
tekmovanja, nadomestil ga je Dejan Grobin, ki je na državnem tekmovanju osvojil 31. mesto.
80
4.26 Bistro glavo varuje čelada
V mesecu aprilu so se učenci OŠ borcev za severno mejo, skupaj z mentorico prometnega krožka Danico
Kladošek, udeležili vzgojno preventivne akcije Bistro glavo varuje čelada, ki jo organizira Svet za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Maribor. Prireditev je potekala v četrtek,
18.04.2013, na Trgu svobode. Z vzgojno preventivno akcijo BISTRO GLAVO VARUJE ČELADA
želimo predstaviti koristnost in uporabnost kolesarskih čelad za otroke in odrasle ter ponovno opozoriti
na varnost kolesarjev v prometu. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine
Maribor je za vse učence in mentorje, ki so se udeležili kolesarjenja po mestnih ulicah zagotovil
kolesarsko čelado. Šolam, ki so sodelovali v akciji sodelovale s skupino kolesarjev, pa je Svet za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Maribor podaril še pet kolesarskih čelad za
potrebe izvajanja kolesarskih izpitov na šoli. Učenci so se s kolesi v spremstvu policije, kolesarjev KD
Branik in mestnih redarjev popeljali po mestnih prometnicah. Po mestni vožnji je sledilo tekmovanje v
spretnostni vožnji na poligonu.
Akcije so se udeležili naslednji učenci: Vid Pigac, Til Dečko, Van Dečko, Matija Šiško, Primož Peruš,
Domen Flakus Bosilj, Kevin Venta, Dejan Grobin, Sani Smajić in Tomaž Granda.
4. 27 Drugače na pot – v šolo s kolesom
Učenci OŠ borcev za severno mejo so se udeleževali vzgojno preventivne akcije Mestne občine Maribor
Sveta za vzgojo v cestnem prometu. V mesecu septembru so se skupaj z mentorico prometnega krožka
na šoli Danico Kladošek udeležili preventivne akcije Drugače na pot – v šolo s kolesom. Cilj vzgojno
preventivne akcijo Drugače na pot – v šolo s kolesom je zmanjšati potrebo po vsakodnevni uporabi
avtomobila, vplivati na potovalne navade mladih in jih spodbuditi k uporabi alternativnih prevoznih
81
sredstev, predstaviti varne kolesarske poti in opozoriti na ukrepe s katerimi je potrebno zagotoviti
varnost kolesarjev. Udeleženci vzgojno preventivne akcije Drugače na pot – s kolesom v šolo so prejeli
spominske majčke.
82
5.ORGANIZACIJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA
5.1 Kadrovski pogoji
Delovno mesto
Ravnateljica
Pomočnica ravnateljice
Učitelji na razredni stopnji
Učitelji na predmetni stopnji
Učitelji v oddelkih podaljšanega bivanja
Učitelji za dodatno strokovno pomoč
Socialna delavka
Učitelji za dodatno strokovno pomoč - Romi
Učitelji za dodatno strokovno pomoč - nadarjeni
Knjižničarka
Laborant in računalničar
Računovodkinja
Poslovna sekretarka
Hišnik
Kuharice in kuharji
Organizator prehrane
Čistilke
Pripravnice
Urejevalec okolja
Športni pedagog – zdrav življenjski slog
Romska pomočnica
Popestrimo šolo
Skupaj
Število delavcev
1
1
12
18
4
2
1
1
0,27
0,60 + 0,40
0,66
1
1
1
7
0,08
6
4
0
0,5
0,5
1,5 (3x0,5)
64,51
Zaposlenih je bilo povprečno 63 delavcev. 1 delavka je bila na porodniškem dopustu. Vsi zaposleni
delavci imajo ustrezno izobrazbo.
5.2 Uresničevanje predmetnika in učnih načrtov
Šolski koledar je bil v celoti realiziran. Realizacijo pouka smo spremljali po ocenjevalnih obdobjih.
Opravljenih je bilo 191 delovnih dni (1. r. – 8. r.) in 185 delovnih dni v 9. razredu.
Realizacija obveznega programa oziroma pouka pri vseh predmetih v šolskem letu 2012/13 je bila
98,12%.
Realizacija razširjenega programa (dodatni in dopolnilni pouk, interesne dejavnosti) v šolskem letu
2012/2013 je bila 99,3%.
83
Odstotek učencev, ki so v preteklem šolskem letu izpolnili pogoje za napredovanje v višji razred, je
99,3%.
5.3 Učni uspeh
DEVETLETKA – I. VIO
Prvo VIO je obiskovalo v začetku šol. l. 101 učencev in ob koncu 98. V višji razred jih je napredovalo
97 .
Razred
Št. učencev
Napredujejo
Ponavljajo
1.
26
25
0
2.
37
35
1
3.
38
37
1
Skupaj
101
97
2
DEVETLETKA – II. VIO
Vseh 106 učencev drugega VIO je napredovalo v naslednji razred.
Razred
Št. učencev
Ponavljajo
4.a
18
0
4.b
16
0
5.a
22
0
5.b
23
0
6.a
14
0
6.b
13
0
Skupaj
106
0
DEVETLETKA – III. VIO
123 učencev tretjega VIO je uspešno zaključilo razred.
Razred
Št. učencev
7.a
22
7.b
22
8.a
17
8.b
19
9.a
20
9.b
23
Skupaj
123
Na šoli je bilo skupaj 330 učencev. Razred je uspešno zaključilo 326 učencev (99,3%).
16 devetošolcev je bilo odličnih vsa leta osnovnega šolanja.
84
85
5.4 Statistični podatki
Obisk po razredih, število ponavljalcev
1. razred (a+b)
2. razred (a+b)
3. razred (a+b)
4. razred (a+b)
5. razred (a+b)
6. razred (a+b)
7. razred (a+b)
8. razred (a+b)
9. razred (a+b)
Obisk po razredih
91,85%
94,67%
96,86%
94,40%
94,35%
94,66%
91,40%
95,59%
93,06%
SKUPAJ
94,09%
Št. ponavljalcev
Učenke
VSI
0
0
0
1
0
1
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
2
Realizacija pouka po predmetih in razredih
Real 1 r
Real 2R
98,80%
Real 3r
97,10% SLO
Real 4r
Real 5r
Real 6r
98,90% SLO
98,60% SLO
Real 7r
Real 8r
Real 9r
100,40% SLO
102,10%
SLO
98,10%
98,00% SLO
96,80% SLO
MAT
99,30% 100,00%
98,00% MAT 98,90% MAT 97,50% MAT
97,40% MAT
96,40% MAT
97,10% MAT
102,00%
LVZ
95,70% 100,00%
97,10% TJA
97,10% TJA
97,10% TJA
97,40% TJA
97,90% TJA
96,20% TJA
102,10%
GVZ
97,10%
98,60%
97,10% LVZ
97,10% LVZ
95,70% LVZ
97,70% LVZ
97,10% LVZ
101,40% LVZ
106,30%
SPO
98,10%
98,10%
98,10% GVZ
99,00% GVZ
97,10% GVZ
100,60% GVZ
100,00% GVZ
100,00% GVZ
100,00%
ŠVZ
99,00%
96,20%
96,20% DRU
99,30% DRU
99,50% GEO
97,70% GEO
96,40% GEO
97,10% GEO
103,90%
97,88%
97,26%
97,26% NIT
97,10% NIT
98,60% ZGO
99,10% ZGO
100,70% ZGO
97,10% ZGO
101,60%
ŠVZ
98,10% ŠVZ
97,60% NAR
99,90% DDE
97,10% DDE
98,1%
98,60% TIT
99,10% NAR
98,10% FIZ
97,90% KEM
98,40%
97,8%
GOS
99,60% TIT
100,00% KEM
96,40% BIO
103,10%
ŠVZ
96,80% NE1
95,70% BIO
97,10% ŠVZ
101,60%
GOS
98,48%
102,90% FIZ
98,40%
ŠVZ
LVZ
30%
100,70% TIT
61,40% ŠVZ
97,10% GLP
100,00%
OGL
102,90% POK
100,00% KEŽ
109,40%
SPH
108,60% DIP
100,00% LS3
100,00%
MD7
97,90% NI2
95,70% NI3
96,90%
ANI
100,00% GLP
100,00% RET
96,90%
SLZ
100,00% IZŠ
100,00% ŠZZ
100,00%
IZŠ
100,00% MME
97,10% ZVE
103,10%
97,25%
101,52%
97,25%
101,40% ROM 103,10%
86
5.5 Dopolnilni pouk
Dopolnilni pouk obiskujejo učenci, ki potrebujejo dodatno razlago za razumevanje učne snovi.
Dopolnilni pouk občasno obiskujejo tudi učenci, ki jim samo določena snov povzroča težave. Z
drugačnim načinom dela učenci lažje osvojijo temeljne učne cilje. Večina učencev je
obiskovala
dopolnilni pouk pri dveh predmetih. Dopolnilni pouk je v prvem VIO obiskovalo 22 učencev, v drugem
VIO (4., 5. razred) pa 24 učencev.
5.6 Dodatni pouk
Dodatni pouk je namenjen učencem, ki za določene predmete kažejo posebna nagnjenja in sposobnosti
in pri posameznih predmetih presegajo z učnim načrtom določene standarde znanja. Z razširjenimi vsebinami
in različnimi metodami dela se tem učencem omogoča doseganje višjih učnih ciljev. Dodatni pouk je v
prvem VIO obiskovalo 35 učencev, v drugem VIO (4., 5. razred) pa 33 učencev.
5.7 Nivojski pouk
V 4. in 5. razredu smo izvajali fleksibilno diferenciacijo pri matematiki, v 6. in 7. razredu pa pri
slovenščini, angleščini in matematiki.
Zunanjo diferenciacijo v 8. in 9. razredu smo izvajali kot nivojski pouk.
5.8 Izbirni predmeti
Izbirni predmeti so del obveznega programa osnovne šole in jih učenec izbere ob koncu prejšnjega
šolskega leta.
Šola mora ponuditi pouk najmanj treh izbirnih predmetov (IP) iz družboslovno-humanističnega in
naravoslovno-tehničnega sklopa.
Učenec izbere dve uri pouka izbirnih predmetov tedensko, lahko pa tudi tri ure, če s tem soglašajo starši
(ne izbira več dveh ali treh predmetov, ampak dve ali tri ure izbirnih predmetov; torej, če izbere
nemščino, je to dvourni predmet in zadošča, lahko pa s soglasjem staršev izbere še en enourni predmet).
Učenec izbira po svojih interesih v dogovoru s starši ne glede na sklop.
Učenec, ki obiskuje glasbeno šolo z javno veljavnim programom, je lahko oproščen obiskovanja izbirnih
predmetov (v celoti ali pa samo eno uro).
Starši po junijskem roku za vpis v glasbeno šolo za naslednje šol. leto osnovni šoli posredujejo pisno
vlogo, ki ji priložijo potrdilo o vpisu v glasbeno šolo. V vlogi navedejo, ali želijo oprostitev v celoti ali87le
eno uro. Ravnatelj odloči o oprostitvi za posamezno šolsko leto. Za učence, ki se vpisujejo naknadno v
avgustu, se vloga odda najkasneje do 31. avgusta.
V šolskem letu 2012/2013 smo izvajali naslednje izbirne predmete:
IZBIRNI PREDMETI IN NJIHOVI UČITELJI
7. razred
Sonce Luna Zemlja - astronomija
Obdelava lesa
Ansambelska igra
Matematična delavnica 7
Izbrani šport
Sodobna priprava hrane
Miroslav Gomboc
Vladimir Širec
Mateja Käfer
Alenka Repnik
Boštjan Kamenšek
Maja Pečnik
8. razred
Nemščina 2
Glasbeni projekt
Multimedija
Šport
Poskusi v kemiji
Zvezde in vesolje
Metka Kozar
Mateja Käfer
Vladimir Širec
Boštjan Kamenšek
Simon Dumančič
Miroslav Gomboc
9. razred
Računalniška omrežja
Šport za zdravje
Kemija v življenju
Zvezde in vesolje
Nemščina 3
Retorika
Likovno snovanje 3
Glasbeni projekt
Vladimir Širec
Boštjan Kamenšek
Simon Dumančič
Miroslav Gomboc
Metka Kozar
Klara Napast
Rozika Puvar
Mateja Käfer
5.9 Interesne dejavnosti
Za razvijanje različnih interesov učencev osnovna šola organizira interesne dejavnosti, ki jih določi z
letnim delovnim načrtom.
Učenci se za obiskovanje interesnih dejavnosti odločajo prostovoljno, v skladu s svojimi interesi in
sposobnostmi, pričakujemo pa, da učenci izbrano interesno dejavnost obiskujejo redno in dosledno, ves
čas izvajanja dejavnosti.
88
Ponudba interesnih dejavnosti po razredih:
1. razred DEJAVNOST MENTOR
Pevski zbor Manja Leben
Živali in mi Aleksandra Boršič
Naj bralec Aleksandra Boršič
Likovni krožek Romana Bračič
Eko krožek Romana Bračič
Med dvema ognjema Mateja Draškovič
Angleščina Darinka Jež
Nemščina Ramona Arnuš/Mateja Barbarič
Folklora Katja Viltužnik
2. razred DEJAVNOST MENTOR
Otroški pevski zbor Mateja Käfer
Plesni krožek Natalija Čerček
Med dvema ognjema Štefka Pšeničnik
Angleščina Metka Kozar
Nemščina Ramona Arnuš/Mateja Barbarič
Folklora Katja Viltužnik
3. razred DEJAVNOST MENTOR
Otroški pevski zbor Mateja Käfer
Med dvema ognjema Mojca Birsa
Angleščina Darinka Jež
Folklora Katja Viltužnik
89
4. razred DEJAVNOST MENTOR
Otroški pevski zbor Mateja Käfer
Med dvema ognjema Višnja Jančec
Folklora Katja Viltužnik
National Geographic Junior-kviz Svetlana Nikolić
Vesela šola Branka Kokol
Logika Danica Kladošek
Naravoslovni krožek Maja Prodanovič
5. razred DEJAVNOST MENTOR
Mladinski pevski zbor Mateja Käfer
Orffov krožek Mateja Käfer
Naravoslovni krožek Maja Prodanovič
Folklora Katja Viltužnik
Dramski krožek Danica Kladošek
National Geographic Junior-kviz Svetlana Nikolić
Vesela šola Branka Kokol
Logika Danica Kladošek
Likovni krožek Rozika Puvar
Prva pomoč Alenka Belcl
6. razred DEJAVNOST MENTOR
Mladinski pevski zbor Mateja Käfer
Orffov krožek Mateja Käfer
Fotografski krožek Klara Napast
Nemščina Ramona Arnuš
Likovni krožek Rozika Puvar
Angl. bralna značka Nevenka Pilih
Vesela šola Branka Kokol
Logika Alenka Repnik
Bralna značka Klara Napast
90
7. razred DEJAVNOST MENTOR
Mladinski pevski zbor Mateja Käfer
Zgodovinski krožek Breda Gaber P.
Fotografski krožek Klara Napast
Likovni krožek Rozika Puvar
Angl. bralna značka Nevenka Pilih
Modelarski krožek Vladimir Širec
Logika Alenka Repnik
Bralna značka Klara Napast
Vivaristika Simon Dumančič
Alenka Samec
Vesela šola Branka Kokol
Prva pomoč Alenka Belcl
Promet Danica Kladošek
Geografski krožek Maja Pečnik
8. razred DEJAVNOST MENTOR
Mladinski pevski zbor Mateja Käfer
Zgodovinski krožek Breda Gaber P.
Fotografski krožek Klara Napast
Diabetes Dragica Jurkošek
Likovni krožek Rozika Puvar
Angl. bralna značka Nevenka Pilih
Modelarski krožek Vladimir Širec
Logika Alenka Repnik
Bralna značka Klara Napast
Biološki krožek Simon Dumančič
Kemijski krožek Simon Dumančič
Vesela šola Branka Kokol
Geografski krožek Maja Pečnik
91
9. razred DEJAVNOST MENTOR
Mladinski pevski zbor Mateja Käfer
Zgodovinski krožek Breda Gaber P.
Fotografski krožek Klara Napast
Diabetes Dragica Jurkošek
Likovni krožek Rozika Puvar
Angl. bralna značka Nevenka Pilih
Modelarski krožek Vladimir Širec
Logika Alenka Repnik
Bralna značka Klara Napast
Biološki krožek Simon Dumančič
Kemijski krožek Simon Dumančič
Matematični krožek Jelka Golob
Vesela šola Branka Kokol
Prva pomoč Alenka Belcl
Promet Danica Kladošek
Geografski krožek Maja Pečnik
5.10 Prireditve, proslave, razstave
Čas
22. november
4. februar
21. marec
Manifestacija
Prireditev ob spominskem dnevu
generala Rudolfa Maistra
Organizatorji
Danica Perger, Rozika Puvar,
Mateja Käfer, Klara Napast, Alenka
Fingušt
Proslava ob slovenskem kulturnem
Mateja Käfer, Rozika Puvar,
prazniku
Danica Perger
Prireditev ob dnevu žena in
Katja Viltužnik, učiteljice I. in II.
materinskem dnevu
VIO
Barbara Vraničar,
4. junij
Zaključna prireditev (6. do 9. razred)
13. junij
Valeta
19. junij
Zaključna prireditev (1. do 5. razred)
Danica Kladošek, Alenka Belcl
24. junij
Proslava ob dnevu državnosti
Klara Napast
Mateja Barbarič
Maja Pečnik, Miroslav Gomboc,
Mateja Käfer, Simon Dumančić
92
K prijetnemu ambientu šole pripomorejo tudi naše stalne razstave, ki bogatijo kulturno
življenje šole. V tednu otroka je Breda Gaber Pavlović pripravila razstavo starih igrač z
naslovom Igrača – radost odraščanja. Januarja je to razstavo nadomestila razstava starih
telefonov, ki jo je pripravila Mateja Käfer. Aprila so matematiki, Miroslav Gomboc, Alenka
Repnik in Jelka Golob, razstavili geometrijska telesa, izdelke učencev.
Hkrati imamo na šoli vitrine, v katerih so stalne razstave, in sicer razstava, posvečena Rudolfu
Maistru, kulturni šoli, projektu Mostovi prijateljstva, športnim dosežkom ter kulturnim
dosežkom in dosežkom učencev na natečajih. Za razstave je odgovorna Rozika Puvar.
V šolskem letu 2012/13 je bila ob tednu otroka otvoritev tematske razstava fotografij z
naslovom Majhni pogledi na širni svet, ki jih je posnela učiteljica geografije, Maja Pečnik.
Učence od 5. do 9. razreda je avtorica vodeno popeljala na ogled fotografij, ki so prikazovala
otroke sveta, s tem so spoznali drugačnost in jo skušali razumeti.
Fotografije so bile razstavljene do meseca aprila. Razstava je bila odprta tudi za širšo javnost.
16. 5. 2013 je bilo v prostorih šolske knjižnice potopisno predavanje za starše in delavce
kolektiva, ki ga je izvedla učiteljica Maja Pečnik. Razstavljenih je bilo tudi nekaj fotografij in
predmetov iz Vietnama.
93
5.11 Dnevi dejavnosti
Planirani dnevi dejavnosti v šolskem letu 2012/2013 po vzgojno-izobraževalnih obdobjih:
I. vzgojno-izobraževalno obdobje
Datum in kratka vsebina
Dan dejavnosti
1. kulturni dan
1. razred
2. razred
3. razred
Draškovič, Belcl
Čerček, Pšeničnik
Birsa, Awadalla
Tor, 16. 10. 2012
Ogled gledališke predstave
Tor, 16. 10. 2012
Ogled gledališke predstave
Tor, 16. 10. 2012
Ogled gledališke predstave
Vodja: razredniki
Vodja: razredniki
Tor, 27. 11. 2012
2. kulturni dan
Ogled gledališke predstave
Vodja: razredniki
3. kulturni dan
Čet, 20. 12. 2012
Ogled kino predstave,
rajanje
Ogled kino predstave,
rajanje
Ogled kino predstave,
rajanje
Vodja: razredniki
Pon, 4. 2. 2013
Pon, 4. 2. 2013
Prešernov dan
Prešernov dan
Prešernov dan
Vodja: razredniki
Vodja: razredniki
Čet, 28. 2. 2013
Tor, 26. 2. 2013
Čet, 25. 10. 2012
Ekologija
Narava (gozd) – ŠVN
Ekologija
Vodja: Pšeničnik
Sre, 5. 6. 2013
Čet, 23. 5. 2013
Ekskurzija – ZOO Ljubljana
Živali in rastline na kmetiji
Vodja: razredniki
3. naravoslovni
dan
Vodja: razredniki
Pon, 4. 2. 2013
Vodja: razredniki
2. naravoslovni
dan
Vodja: razredniki
Čet, 20. 12. 2012
Vodja: razredniki
1. naravoslovni
dan
Vodja: razredniki
Tor, 27. 11. 2012
Ogled gledališke predstave
Čet, 20. 12. 2012
Vodja: razredniki
4. kulturni dan
Tor, 27. 11. 2012
Ogled gledališke predstave
Vodja: razredniki
Vodja: Pšeničnik
Vodja: razredniki
Sre, 15. 5. 2013
Avtobusna in železniška
postaja
Vodja: razredniki
Sre, 12. 6. 2013
Sre, 5. 6. 2013
Sre, 5. 6. 2013
Na obisku pri gasilcih
Ekskurzija – Olimje
Ekskurzija – Vače
Vodja: razredniki
Vodja: Pšeničnik
Vodja: razredniki
94
Sre, 3. 10. 2012
1. tehniški dan
Šolski EPK
Vodja: Draškovič
2. tehniški dan
Vodja: Čerček
Sre, 3. 10. 2012
Šolski EPK
Vodja: razredniki
Tor, 4. 12. 2012
Tor, 4. 12. 2012
Tor, 4. 12. 2012
Veseli december
Veseli december
Veseli december
Vodja: razredniki
3. tehniški dan
Pet 21. 9. 2012
Pikin festival
Vodja: Čerček
Vodja: razredniki
Pon, 18. 3. 2013
Pon, 18. 3. 2013
Pon, 18. 3. 2013
Pomladni dan
Pomladni dan
Pomladni dan
Vodja: razredniki
Vodja: Čerček
Vodja: razredniki
Datum in kratka vsebina
Dan dejavnosti
1. športni dan
1. razred
2. razred
3. razred
Draškovič, Belcl
Čerček, Pšeničnik
Birsa, Awadalla
Tor, 18. 9. 2012
Medrazredne igre
Tor, 18. 9. 2012
Medrazredne igre
Tor, 18. 9. 2012
Medrazredne igre
Vodja: razredniki
2. športni dan
Pon, 25. 2. 2013
Čet, 24. 1. 2013
Drsanje
Igre v naravi - ŠVN
Drsanje
Vodja: razredniki
Čet, 25. 4. 2013
Čet, 25. 4. 2013
Atletski športni dan –
športno vzgojni karton
Atletski športni dan –
športno vzgojni karton
Atletski športni dan –
športno vzgojni karton
Vodja: Kamenšek, Kolenc
Vodja: Kamenšek, Kolenc
Sob, 11. 5. 2013
Sob, 11. 5. 2013
Sob, 11. 5. 2013
Šport špas
Šport špas
Šport špas
Vodja: Kamenšek, Kolenc
5. športni dan
Vodja: Pšeničnik
Čet, 25. 4. 2013
Vodja: Kamenšek, Kolenc
4. športni dan
Vodja: razredniki
Čet, 24. 1. 2013
Vodja: razredniki
3. športni dan
Vodja: razredniki
Vodja: Kamenšek, Kolenc
Vodja: Kamenšek, Kolenc
Tor, 18. 6. 2013
Sre, 19. 6. 2013
Čet, 20. 6. 2013
Rolanje
Kolesarjenje
Kolesarjenje
Vodja: razredniki
Vodja: Pšeničnik
Vodja: razredniki
95
II. vzgojno-izobraževalno obdobje
Datum in kratka vsebina
Dan dejavnosti
1. kulturni dan
4. razred
5. razred
6. razred
Kokol, Nikolić
Kladošek, Prodanović
Kozar, Käfer
Sre, 3. 10. 2012
Čet, 20. 12. 2012
Novoletno rajanje
Čet, 20. 12. 2012
Ogled kino predstave,
rajanje
Vodja: razredniki
Pon, 4. 2. 2013
2. kulturni dan
Prešernov dan
Vodja: razredniki
3. kulturni dan
Šolski EPK
Vodja: Kokol
Čet, 20. 12. 2012
Ogled kino predstave,
rajanje
Vodja: razredniki
Vodja: razredniki
Pon, 4. 2. 2013
Prešernov dan
Vodja: razredniki
Sre, 3. 10. 2012
Pon, 4. 2. 2013
Tor, 12. 2. 2013
Šolski EPK
Prešernov dan
Pust
Vodja: Kokol
Vodja: razredniki
Vodja: razredniki
96
Datum in kratka vsebina
Dan dejavnosti
1. naravoslovni
dan
4. razred
5. razred
6. razred
Kokol, Nikolić
Kladošek, Prodanović
Kozar, Käfer
Tor, 18. 9. 2012
Tor, 5. 3. 2013
Tor, 7. 5. 2013
Živali v moji okolici
Orientacija v naravi - ŠVN
Botanični vrt Pivola
Vodja: razredniki
2. naravoslovni
dan
Čet, 7. 3. 2013
Tor, 14. 5. 2013
Domača pokrajina - Gorca
Zdrava prehrana - ŠVN
Azil
Sre, 5. 6. 2013
Orientacija - ŠVN
Merjenje
Ekskurzija – Koroška
Tor, 4. 12. 2012
Recikliranje papirja
Veseli december
Veseli december
Vodja: Samec
Tor, 12. 2. 2013
Pon, 18. 3. 2013
Veseli december
Pust
Pomladni dan
Vodja: razredniki
Vodja: Širec
Pon, 18. 3. 2013
Pon, 18. 3. 2013
Čet, 9. 5. 2013
Pomladni dan
Pomladni dan
Les
Vodja: razredniki
Vodja: Širec
Sre, 3. 4. 2013
Sre, 8.5. 2013!
Pet, 21. 6. 2013
Prostorsko oblikovanje
Kolesarski poligon
Papir
Tor, 2. 4. 2013
Plezanje, lokostrelstvo ŠVN
Vodja: razredniki
2. športni dan
Vodja: razredniki
Tor, 4. 12. 2012
Vodja: razredniki
1. športni dan
Vodja: Pečnik
Tor, 4. 12. 2012
Vodja: razredniki
4. tehniški dan
Vodja: razredniki
Pon, 12. 11. 2012
Vodja: razredniki
3. tehniški dan
Vodja: Dumančić
Tor,11. 6. 2013
Vodja: razredniki
2. tehniški dan
Vodja: razredniki
Pet, 5. 4. 2013
Vodja: razredniki
1. tehniški dan
Vodja: Dumančić
Tor, 19. 3. 2013
Vodja: razredniki
3. naravoslovni
dan
Vodja: razredniki
Vodja: Kladošek
Vodja: Širec
Pon, 4. 3. 2013
Tor, 18. 9. 2012
Igre na snegu - ŠVN
Pohod
Vodja: razredniki
Vodja: Kamenšek, Kolenc
Čet, 4. 4. 2013
Sre, 6. 3. 2013
Tor, 5. 2. 2013
Orientacijski pohod - ŠVN
Pohod – ŠVN
Testiranje plavanja
97
Vodja: razredniki
3. športni dan
Pet, 8. 3. 2013
Sre, 30. 1. 2013
Zimski športi
Alpsko smučanje – ŠVN
Zimski športi
Vodja: razredniki
Vodja: Kamenšek, Kolenc
Čet, 25. 4. 2013
Čet, 25. 4. 2013
Sre, 24. 4. 2013
Atletski športni dan-
Atletski športni dan-
Atletski športni dan-
športno vzgojni karton
športno vzgojni karton
športno vzgojni karton
Vodja: Kamenšek, Kolenc
5. športni dan
Vodja: Kamenšek, Kolenc
Sre, 30. 1. 2013
Vodja: Kamenšek, Kolenc
4. športni dan
Vodja: razredniki
Vodja: Kamenšek, Kolenc
Vodja: Kamenšek, Kolenc
Sob, 11. 5. 2013
Sob, 11. 5. 2013
Sob, 11. 5. 2013
Šport špas
Šport špas
Šport špas
Vodja: Kamenšek, Kolenc
Vodja: Kamenšek, Kolenc
Vodja: Kamenšek, Kolenc
III. vzgojno-izobraževalno obdobje
Datum in kratka vsebina
Dan dejavnosti
1. kulturni dan
7. razred
8. razred
9. razred
Repnik, Fingušt
Perger, Pilih
Gomboc, Pečnik
Čet, 20. 12. 2012
Novoletno rajanje
Čet, 20. 12. 2012
Novoletno rajanje
Čet, 20. 12. 2012
Novoletno rajanje
Vodja: razredniki
2. kulturni dan
Pon, 4. 2. 2013
Pon, 4. 2. 2013
Prešernov dan
Prešernov dan
Prešernov dan
Vodja: Perger
Tor, 12. 2. 2013
Tor, 12. 2. 2013
Pust
Pust
Pust
Vodja: razredniki
Vodja: razredniki
Sre, 2. 1. 2013
Pet, 26. 10. 2012
Pet, 21. 12. 2012
Sredozemsko rastje – ŠVN
Ljubezen in spolnost
Astronomija
Vodja: razredniki
2. naravoslovni
dan
Vodja: Perger
Tor, 12. 2. 2013
Vodja: razredniki
1. naravoslovni
dan
Vodja: razredniki
Pon, 4. 2. 2013
Vodja: Perger
3. kulturni dan
Vodja: razredniki
Pet, 4. 1. 2013
Vodja: Dumančić
Čet, 9. 5. 2013
Vodja: Gomboc
Sre, 5. 6. 2013
Pustolovščina v deželi Petra
98
Algarij – ŠVN
Vodja: razredniki
3. naravoslovni
dan
Vodja: Samec, Gomboc
Sre, 5. 6. 2013
Ekskurzija – Postojnska
jama
Ekskurzija – Bled, Bohinj,
Kamnik
Vodja: razredniki
Ogled mlekarne
Vodja: Dumančić
Tor, 4. 12. 2012
Sre, 21. 11. 2012
Veseli december
Veseli december
SERŠ
Vodja: Samec
Vodja: Širec
Pon, 18. 3. 2013
Pon, 18. 3. 2013
Tor, 4. 12. 2012
Pomladni dan
Pomladni dan
Veseli december
2. tehniški dan
Vodja: Širec
Vodja: Širec
Vodja: Samec
Pon, 22. 4. 2013
Tor, 7. 5. 2013
Pon, 18. 3. 2013
HE Fala in čistilna naprava
Livarna Maribor
Pomladni dan
Vodja: Širec
Vodja: Pečnik
4. tehniški dan
Sre, 14. 6. 2013
Tor, 4. 12. 2012
Vodja: Samec
3. tehniški dan
Klepca
Vodja: razredniki
Sob, 5. 1. 2013
Vodja: razredniki
1. tehniški dan
Merjenje fizikalnih količin
Vodja: Širec
Sre, 5. 6. 2013
Tor, 14. 5. 2013
Tor, 7. 5. 2013
Zavrh, konstrukcije
Mostovi, konstrukcije
Livarna Maribor
Vodja: Fingušt, Širec
Vodja: Širec
Vodja: Širec
Datum in kratka vsebina
Dan
dejavnosti
1. kulturni
dan
7. razred
8. razred
9. razred
6. razred
Repnik, Fingušt
Perger, Pilih
Gomboc, Pečnik
Kozar, Käfer
Čet, 20. 12. 2012
Novoletno rajanje
Čet, 20. 12. 2012
Novoletno rajanje
Čet, 20. 12. 2012
Novoletno rajanje
Čet, 20. 12. 2012
Ogled kino predstave
99
Datum in kratka vsebina
Dan dejavnosti
7. razred
8. razred
9. razred
Repnik, Fingušt
Perger, Pilih
Gomboc, Pečnik
Tor, 18. 9. 2012
Tor, 18. 9. 2012
Tor, 18. 9. 2012
Pohod
Pohod
Pohod
1. športni dan
Vodja: Kamenšek, Kolenc
Vodja: Kamenšek, Kolenc
Sre, 30. 1. 2013
Sre, 30. 1. 2013
Sre, 30. 1. 2013
Zimski športi
Zimski športi
Zimski športi
2. športni dan
Vodja: Kamenšek, Kolenc
3. športni dan
Vodja: Kamenšek, Kolenc
Vodja: Kamenšek, Kolenc
Vodja: Kamenšek, Kolenc
Sre, 24. 4. 2013
Sre, 24. 4. 2013
Sre, 24. 4. 2013
Atletski športni dan-
Atletski športni dan-
Atletski športni dan-
športno vzgojni karton
športno vzgojni karton
športno vzgojni karton
Vodja: Kamenšek, Kolenc
Vodja: Kamenšek, Kolenc
Vodja: Kamenšek, Kolenc
Sob, 11. 5. 2013
Sob, 11. 5. 2013
Sob, 11. 5. 2013
Šport špas
Šport špas
Šport špas
4. športni dan
Vodja: Kamenšek, Kolenc
Vodja: Kamenšek, Kolenc
Vodja: Kamenšek, Kolenc
Sre, 20. 6. 2013
Sre, 20. 6. 2013
Čet, 13. 6. 2013
Športne igre
Športne igre
Ples
5. športni dan
Vodja: Kamenšek, Kolenc
Vodja: Kamenšek, Kolenc
Vodja: Kamenšek, Kolenc
5.12 Nadstandard in tečajne oblike
Z devetletnim programom pouk jezikov in računalništva izvajamo kot nastandard. Izvajanje
dejavnosti financira MOM.
Računalništvo kot nadstandard je obiskovalo 23 učencev iz 4., 19 učencev iz 5. in 28 učencev
iz 6. razreda.
Nadstandardni pouk nemščine je obiskovalo 26 učencev 3., 27 učencev iz 4., 22 učencev iz 5.
in 16 učencev iz 6. razreda.
100
5.13 Ekskurzije v okviru pouka
RAZRED VSEBINA
TERMIN
1. Živalski vrt Ljubljana
5. junij 2013
2. Olimje
5. junij 2013
3. Vače pri Litiji (pastirski dan)
5. junij 2013
4. Ptuj in Ptujski grad
5. junij 2013
5. Bistra, Kamnik, Žička kartuzija
5. junij 2013
6. Koroška
5. junij 2013
7. Postojnska jama
5. januar 2013
8. Bled, Bohinj, Kamnik
5. junij 2013
9. Pustolovščina v deželi Petra Klepca
5. junij 2013
5.14 Ekskurzije kot nadstandard
London
V četrtek, 11.4., ob 6.00, so se izpred šole podali proti Letališču Zagreb in od tam proti
letališču Stansted v Londonu. Sledila je pot v Hotel Premier Inn in namestitev v sobah. Nato
sprehod ob reki Temzi, Piccadilly in Oxford Circusu, ter večerja in ogled predstave Billy
Elliot.
V petek, 12.4., je bil na programu ogled Science museuma, Madame Tussauds' oz. Sherlock
Holmes Museum, sledila je večerja in nato po želji še London ponoči – ogled Soha, Kitajske
četrti, Covent Garden in Leister Square.
V soboto, 13.4., so se odpravili na Peron 93/4, kjer so snemali znanega H. Potterja, nato do
znanega stadiona Chalsea, ogled vseh znamenitosti, brez katerih ne moreš zapustiti Londona:
the Monument, Big Ben, the Houses of Parliament, Westminster Abbey, London Eye,
Trafalgar Square in Buckingham Palace. Nato še ogled trgovine Hamleys nato pa so učenci
imeli prosti čas za sprehod po Oxford street in zadnje spominke. Sledila je večerja v pravem
angleškem pubu in nato vožnja z nadstropnim avtobusom skoraj do hotela.
101
V nedeljo so po zajtrku zapustili hotel in se odpravili na letališče Gatwick. Ob 13.00 je bil let
proti Ljubljani. Na poti proti Mariboru je sledil še kviz, kjer je vodička preverila znanje
učencev.
Ekskurzija v London je bila zelo uspešna, videli so veliko in dodobra utrdili znanje
angleščine. Vodička je ves čas z učenci govorila izključno angleško, učenci so se lepo
obnašali in se držali dogovorjenih terminov. Preživeli so krasne 4 dni in zagotovo bo to še en
lep spomin na osnovno šolo.
Bad Ischl
V okviru nemškega jezika so se učenci in njihovi starši odpravili na enodnevni izlet v Bad
Ischl. Izlet je bil organiziran 24.11.2012. Namenjen je bil učencem od 1. do 9. razreda, ki se
učijo nemščino kot interesno dejavnost, fakultativni pouk, obvezni ali izbirni predmet.
Cilj izleta je bil spoznavanje znamenitosti Avstrije ter navad in običajev.
Spremljevalke so bile Metka Kozar, Ramona Arnuš, Alenka Belcl in Danica Kladošek.
5.15 Šola v naravi
RAZRED
2.
VSEBINA
Zimske radosti
TERMIN
5.-7. marec 2013
4.
Naravoslovna
2.-5. april 2013
5. Alpsko smučanje
4.-8. marec 2013
7.
Naravoslovna
2.-5. januar 2013
8.
Astronomija in
šport
(izbirni predmet)
19.-21. oktober 2012
KRAJ
Ribnica na Pohorju (32 učencev; 5
učencev se ni udeležilo iz
opravičljivih razlogov)
CŠOD Štrk (Spuhlja pri Ptuju) (31
učencev; 1 učenka se ni udeležila)
CŠOD Gorenje (Gorenje pri Zrečah)
(40 učencev; 4 učenci se niso
udeležili iz opravičljivih razlogov)
CŠOD Burja (Portorož) (33 učencev;
11 učencev se ni udeležilo iz
opravičljivih razlogov)
CŠOD Planinka (Slivniško Pohorje)
(20 otrok)
Zimsko šolo v naravi za 5. razred delno sofinancira MIKZŠ.
102
Program šole v naravi za učence 2., 4. in 7. razreda v celoti krijejo starši, saj sodi v razširjen
program šole. Obstaja tudi možnost subvencioniranja prispevka staršev za šolo v naravi.
Komisija in ravnateljica na podlagi pisne vloge staršev odločita o upravičenosti učenca do
subvencionirane šole v naravi in o odločitvi starše pisno obvestita.
5.16 Jutranje varstvo
V oddelek jutranjega varstva 1. razredov je bilo vpisanih 18 učencev, od tega 11 učencev 1. a
razreda in 7 učencev 1. b razreda. V oddelku jutranjega varstva je bilo 10 dečkov in 8 deklic.
Učenci so redno obiskovali jutranje varstvo. V oddelek so prihajali postopoma od 6. do 8. ure.
V oddelku se učiteljici dnevno menjujeta: sreda in petek Hernah, v ponedeljek, torek in
četrtek pa Leben.
V času jutranjega varstva sta učiteljici učencem ponujali različne aktivnosti za ustvarjalno
preživljanje prostega časa. V kotičkih so imeli na razpolago družabne igre, kocke, ljubkovalne
igrače, likovni material, knjige, revije. V kotičku dom pa so se poigrali z različnimi
ljubkovalnimi igračami. Učenci so po svoji želji izbirali dejavnosti in zadovoljili potrebo po
igri, gibanju in druženju s sovrstniki.
Veliko pozornost sta učiteljici dajali interesom in željam otrok. Delo se je navezovalo tudi na
tematske sklope. Izdelovali so različne izdelke, ki so jih razstavili. Izdelovali so tematske
dekoracije za učilnico in šolske prostore.
Ob 7.15 uri so imeli učenci zajtrk. Pri zajtrku sta učiteljici poskrbeli za kulturno
prehranjevanje in lep odnos do hrane.
Ob različnih dejavnostih so se pri učencih krepili medsebojni pozitivni odnosi.
Načrtovanje dela v jutranjem varstvu se je navezovalo na tematske sklope 1. razredov.
Jutranje varstvo je prav tako organizirano za učence od drugega do petega razreda. Ker je to
nadstandardna oblika, stroške krijejo starši v celoti.
103
5.17 Podaljšano bivanje
V šolskem letu 2012/2013 je bilo oblikovanih 6 oddelkov podaljšanega bivanja, in sicer v
času od 11.50 do 15.15, po 15.15 pa se skupine združujejo v manjše - do 16.30 ure, ko se delo
v podaljšanem bivanju zaključi.
V času podaljšanega bivanja potekajo različne dejavnosti:
♦ PREHRANA
Prehrana v času podaljšanega bivanja obsega kosilo in popoldansko malico. Učenci tako
razvijajo higienske in prehranjevalne navade (umivanje rok pred obrokom, čiščenje zob po
obroku), usvajajo in spoznavajo bonton ter različne jedi, obenem pa se poučijo o pomenu
zdrave prehrane za človekov razvoj.
♦ SPROSTITVENA DEJAVNOST
Čas sprostitve je namenjen počitku, sprostitvi ter obnavljanju psihofizičnih moči učencev.
Tako učenci zadovoljujejo svoje potrebe po gibanju, socialnih stikih in počitku.
♦ SAMOSTOJNO UČENJE
Samostojno učenje je namenjeno navajanju učencev na samostojno opravljanje domačih
nalog, učenje in pripravljanje na šolsko delo. Učenci opravljajo domače naloge, utrjujejo in
ponavljajo učno snov, si med seboj pomagajo oz. po potrebi poiščejo učno pomoč. Tako
učenci razvijajo svoje sposobnosti za delo v skupini, učijo se ocenjevati svoje delo,
posredovati rezultate, odkrivati napake in jih tudi popraviti.
♦ USTVARJALNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA
V tem času učenci nimajo učnih obveznosti, ampak je ta del podaljšanega bivanja namenjen
razvedrilu in sprostitvi, ob kateri lahko učenci razvijajo različne sposobnosti in svojo
ustvarjalnost na umetniškem, športnem, glasbenem ali katerem drugem področju. Na
ustvarjalen način se učijo skupnega dela.
104
Oddelki podaljšanega
Učenci iz razredov:
Učitelj:
I. skupina
1.a+1.b
Romana Bračič
II. skupina
2.a+2.b
Aleksandra Boršič
III. skupina
2.b+3.a
Katja Viltužnik
IV. skupina
3.b+5.a
Dragica Žula
V. skupina
4.a+5.b
Ramona Arnuš/ Mateja
bivanja:
Barbarič
VI. skupina
4.b+5.b
Manja Leben
5.18 Šolska prehrana
S 1. 9. 2010 so začela veljati Pravila o šolski prehrani, ki jih je Svet zavoda OŠ borcev za
severno mejo sprejel na osnovi 6. člena Zakona o šolski prehrani (Uradni list RS, št. 43/2010
z dne 31. 5. 2010). Pravila določajo postopke evidentiranja in nadzora nad koriščenjem
obrokov, čas in način odjave posameznega obroka, ravnanje z neprevzetimi obroki in načine
seznanitve učencev in staršev s pravili in pravicami do subvencioniranja prehrane. Pravilnik je
v celoti objavljen na spletnih straneh šole, kratek povzetek pa sledi v nadaljevanju.
Šolska prehrana obsega malico, zajtrk, kosilo in popoldansko malico. Pri organizaciji šolske
prehrane se upoštevajo smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih
Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje. Šola organizira obvezno
malico za vse učence, kot dodatno ponudbo pa zajtrk, kosilo in popoldansko malico, v okviru
svojih zmožnosti lahko ponudi tudi dietno in druge vrste prehrane.
Nabava živil se izvede preko javnega razpisa javnega naročanja, pri čemer se posebno skrb
posveti kvaliteti izbora živil in visoko hranilnih živil. Hrana se pripravlja v šolski kuhinji, pri
čemer se posveča posebna skrb pripravi zdrave prehrane.
V primeru bolezni ali druge odsotnosti učenca lahko starši odjavijo prehrano za določen čas
oz. čas odsotnosti učenca. Prehrana se odjavi pri poslovnemu sekretarju. Starši odjavijo
prehrano ustno, po telefonu ali pisno. V primeru odsotnosti poslovnega sekretarja se preklic
odda računovodji.
105
Če je bila odjava prehrane podana poslovnemu sekretarju/računovodji od 7.00 do 8.15 ure,
velja odjava z naslednjim dnem po prejemu oz. z dnem, ki ga določi oseba, ki je podala
odjavo. Odjava prehrane za nazaj ni mogoča. V kolikor starši posameznega obroka ne
odjavijo pravočasno, plačajo polno ceno obroka, vključno s subvencijo. Odjavljeni obroki
hrane se obračunajo naslednji mesec.
5.19 Delo z nadarjenimi učenci
V letošnjem šolskem letu je bilo na OŠ borcev za severno mejo 53 nadarjenih otrok, od tega
29 dečkov in 24 deklic. Po razredih so razporejeni, kot prikazuje tabela:
Število nadarjenih učencev po razredih:
5. a
5. b
Skupaj:
dečki deklice dečki deklice dečki deklice
2
3
4
0
6
3
6. a
6. b
Skupaj:
dečki deklice dečki deklice dečki deklice
1
4
3
2
4
6
7. a
7. b
Skupaj:
dečki deklice dečki deklice dečki deklice
3
2
8
2
11
4
8. a
8. b
Skupaj:
dečki deklice dečki deklice dečki deklice
2
2
2
1
4
3
9. a
9. b
Skupaj:
dečki deklice dečki deklice dečki deklice
2
4
2
4
4
8
Število skupaj:
9
10
15
7
12
53
Vsi evidentirani učenci so bili tudi identificirani kot nadarjeni učenci.
Aktiv za delo z nadarjenimi učenci sestavljajo psihologinja Branka Ribič Hederih, socialna
pedagoginja Barbara Vraničar, in učiteljici matematike Alenka Repnik in Jelka Golob. V
okviru dela aktiva je psihologinja izvedla postopek evidentiranja in identificiranja nadarjenih
učencev ter roditeljska sestanka za starše učencev 3. in 9. razreda, organizirala je strokovno
ekskurzijo na učni poligon v Dolah, sodelovala je pri izvedbi matematične delavnice, s šestimi
razredi je izvajala individualno in skupinsko delo ter individualne razgovore z nadarjenimi
106
učenci, devetošolcem je posredovala poročila in dokazila o nadarjenosti, njihovim staršem pa
obvestila o štipendiranju
Učiteljici matematike sta pripravili in izvajali matematične delavnice.
Socialna pedagoginja je izvajala individualno pomoč za Timoteja Kukca (svetovalni
razgovori, učenje socialnih veščin, učna pomoč pri matematiki in angleščini, vaje branja in
pisanja …), z učenci je sodelovala na Noči raziskovalcev in na izobraževanju Kako do
uspešne raziskovalne naloge, z osmošolko je oblikovala raziskovalno nalogo in sodelovala na
natečaju Mladi za napredek Maribora 2013, sodelovala je pri izvedbi dveh matematičnih
delavnic (igre in denar, popotovanje matematičnih borcev), vodila strokovno ekskurzijo na
učni poligon Dole v občini Poljčane ter organizirala in izvedla zaključno prireditev za
predmetno stopnjo.
5.20 Delo z učenci s posebnimi potrebami
Šolski specialni pedagoginji, Jasna Trapečar Pavšič in Natalija Augustinovič, ter socialna
pedagoginja, Barbara Vraničar, delajo z učenci posebnimi potrebami, ki imajo ta status
pridobljen z odločbo u usmeritvi. Delo poteka v specializiranih kabinetih in v razredu,
individualno ali v skupini. Specialni pedagoginji in socialna pedagoginja sodelujejo z
zunanjimi institucijami, kjer je otrok morebiti obravnavan.
5.21 Individualna in skupinska pomoč
Kadar starši želijo nasvet ali pomoč za otroka pri tehnikah in metodah učenja, branju in
pisanju, specifičnih učnih težavah pri posameznih predmetih, govorno – jezikovnih težavah,
težavah grafomotorike, težavah motorike (gibanja), koncentracije, pozornosti in nemiru
(hiperaktivnosti), težavah v orientaciji, levoročnosti, obojeročnosti, vključevanju otrok s
posebnimi potrebami v OŠ šolanju dolgotrajno bolnih ali hospitaliziranih otrok, dvojezičnosti,
se lahko po pomoč obrnejo na specialni pedagoginji Natalijo Augustinovič ali Jasno Trapečar
Pavšič, ki jih pričakujeta v času njunih dopoldanskih govorilnih ur ter popoldanskih
govorilnih ur šole oz. po dogovoru.
107
5.22 Delo z učenci Romi
Na začetku šolskega leta je bilo v OŠ borcev za severno mejo vpisanih 26 učencev Romov. 3
učenci so se med šolskim letom izpisali, 1 se je vpisal med šolskim letom. Ob koncu šolskega
leta je na šoli 25 učencev Romov. Zanje izvajamo individualno in skupinsko pomoč, hkrati
sodelujemo v dveh projektih – Uspešno vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje II ter
Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti.
Učno pomoč za učence Rome so izvajale socialna pedagoginja, romska pomočnica in
učiteljica fizike, ki so jo zaradi odhoda v pokoj nadomestili drugi učitelji. Delo je potekalo
individualno, v parih ali v manjših skupinah v ali izven oddelka. Socialna pedagoginja in
romska pomočnica opravljata tudi obiske na domu in sta po potrebi v vsakodnevnih stikih s
starši. Pomagata jim pri urejanju vseh formalnosti na šoli in jim svetujeta, kako do boljšega
šolskega uspeha njihovih otrok.
Problematika romskih učencev se v primerjavi s slovensko kulturo kaže predvsem v
različnosti vrednot, tako romski učenci veliko izostajajo od pouka, doma ne opravljajo šolskih
obveznosti ipd. Hkrati imajo težave z razumevanjem in uporabo slovenskega jezika, saj ga
večina v domačem okolju ne uporablja ali ga uporablja napačno. Pri delu z romsko populacijo
šola sodeluje tudi z zunanjimi institucijami, in sicer predvsem s centrom za socialno delo.
Učencem Romom preko individualne in skupinske pomoči pomagamo pri doseganju
minimalnih standardov znanja, pri čemer dajemo največji poudarek individualni razlagi učne
snovi z uporabo specialnopedagoških metod. Hkrati se osredotočamo predvsem na
pridobivanje slovenskega besedišča ter na tehniko branja in pisanja.
Uspehi našega dela so vidni predvsem v usvajanju predpisanih standardov znanja pri romskih
učencih, v številčnejših obiskih staršev v šoli, v pozitivni integraciji romskih otrok v šolsko
okolje in v rušenju predsodkov pri vseh nas, ki se vsakodnevno srečujemo z romsko kulturo.
Veliko napora bomo morali še naprej vlagati v zmanjševanje izostankov romskih otrok od
pouka, ki so bistveni dejavnik njihove učne neuspešnosti.
108
5.23 Plavalni tečaji
Plavalni tečaj je organiziran za učence 1. in 3. razreda, in sicer v kopališču Pristan, do
katerega je organiziran tudi avtobusni prevoz.
1. razred
termin
odhod izpred šole
odhod iz Pristana
11.-22.3. 2013
12.45
15.00
3. razred
23.4.-3.5. 2013
8.00
10.30
5.24 Zobna preventiva
V šolskem letu 2012/2013 nas je večkrat letno (6-krat) obiskala medicinska sestra, ga.
Marjana Poš, iz Kabineta za zobozdravstveno prosveto in vzgojo ZD dr. Adolfa Drolca
Maribor.
Ob vsakem obisku je z učenci preživela 1 šolsko uro, v kateri jih je ozaveščala o pomenu
ustne higiene in skrbi za zobe, pregledovala in »ocenjevala« čistost zob učencev, utrjevala
tehnike pravilnega umivanja zob in se z njimi veliko pogovarjala o zdravi prehrani, ki
predstavlja pomemben segment zobne higiene.
Zmagovalni razred v čistosti zob je 3. a razred.
5.25 Lutkovni abonma
V šolskem letu 2012/2013 so učenci 1. triade obiskovali Lutkovno gledališče Maribor, kjer
so imeli lutkovni abonma. Lutkovnega abonmaja se je udeležilo 100 učencev naše šole in
sicer 24 učencev prvih razredov, 37 učencev drugih razredov in 39 učencev tretjih razredov.
Lutkovni abonma je zajemal 3 lutkovne predstave v tem šolskem letu. Tako so si ogledali tri
predstave, in sicer:
109
28. 9. 2012 Rdečo kapico:
Pravljica bratov Grimm je doživela že mnogo različic. Tokratne lutkovne pa ne zanimajo
nove pripovedne izpeljanke, pač pa bo preprosto uprizorila njeno osnovno zgodbo in jo hkrati
poskušala ujeti v igriv dialog med lutkovnim in dramskim gledališčem. Kot da se jo igramo
ali jo pripovedujemo pred spanjem. Priredba Svetlane Makarovič, ki je bila sprva izvedena
kot radijska igra, in nov izvedbeni prevod bosta v osišče postavila pravljičnost z vsemi
njenimi razsežnostmi, ki nam je manjka v vsakdanjem življenju, čeprav se tega morda niti ne
zavedamo. Zdi se, da je Rdeča kapica, ki stavi tudi na širino domišljije vsakogar, ki stopi v
gledališče, pravšnja za to.
20. 3. 2013 Vitez železnega srca
Tukaj je Vitez, ki si ne upa iz svojega viteškega oklepa, ker se boji, da je strašansko grd, da
ima štrleča ušesa in velik rdeč nos. Tukaj je tudi princesa Eleonora, ki se neizmerno
dolgočasi, vse dni se druži sama s seboj in mlati čokoladne bombone, da je vsa zapackana.
Tukaj je njena varuška Dada, ki nenehno bere ljubezenske romane in se ne meni za svojo
varovanko. Tukaj je še nenavaden konj Rjavko, na katerem vitez po svetu neuspešno išče
sovražnike, da bi jih premagal. Nazadnje v predstavo zatava še Žabec iz neke druge pravljice.
Zakaj ima vitez železno srce? Ali se bosta s princeso končno srečala in se vzljubila? In kaj bi
z Žabcem?
110
22. 5. 2013 Ribič Taro
Nekoč pred davnimi časi je na majhnem otoku nekje na Japonskem živel ribič Taro Urašima.
Nekega dne, ko se je sprehajal po morski obali, je zagledal skupino vaških otrok, ki so mučili
želvo. Rešil jo je. Ko je čez nekaj dni kot običajno ribaril, ga je obiskala rešena želva in ga
ogovorila: "Moja vladarica, princesa Oto-hime, bi se ti rada zahvalila, ker si mi rešil življenje.
Prosila me je, naj te pripeljem v Zmajski grad." Taro ni okleval – sedel je želvi na hrbet in
potopila sta se globoko proti dnu morja … Kot Taro se tudi mi po ovinkastih poteh jabolčnih
parad v Iidi, ljubkih pisarn v Tokyu in slastnih praških belih kav pogumno podajamo na
eksotično pot naravnost v osrčje japonske lutkovne tradicije. Kot pravi režiser: "Nenavadno
poživljajoč mariborski piš veje v svet ene najbolj priljubljenih japonskih pravljic."
5.26 Kolesarski izpit
Učenci 5. a in 5. b razreda so v šol. letu 2012/2013 opravljali kolesarski izpit. Skozi šolsko
leto so ob petkih pod mentorstvom učiteljice Danice Kladošek imeli kolesarski krožek, kjer so
reševali naloge v delovnem zvezku. Po usvojeni snovi so učenci opravili teoretični del izpita.
V mesecu maju so opravili tehniški dan, v skladu z letnim delovnim načrtom, kjer smo
ugotavljali spretnosti otrok pri vožnji s kolesom in tehniški pregled kolesa. Vozili so po
prometnem poligonu. Skupaj s policistom so si ogledali izpitno progo. Potem pa so v
skupinah po pet učencev in učiteljic Danice Kladošek in Maje Prodanovič šli na vožnjo po
Pobrežju. Velik poudarek smo dali zavijanju levo in vključevanju v promet. V mesecu juniju
so opravili kolesarski izpit, pod nadzorom policistov iz PP Tabor II. Kolesarski izpit je
opravljalo 44 učence. Ena učenka Ermina Hashimi kolesarskega izpita ni opravila.
111
5.27 Šolska skupnost
Mentorica Šolske skupnosti OŠ borcev za severno mejo je bila v šolskem letu 2012/2013
Maja Prodanovič.
Predstavniki oddelčnih skupnosti in mentorica so izvedli dve srečanji: prvo dne 27. 9. 2012 in
drugo dne 18. 12. 2013.
Šolska skupnost si je v šolskem letu 2012/2013 zastavila naslednje naloge:

nadaljevati z zbiranjem odpadnega papirja z namenom znižati stroške zaključnih
ekskurzij in šol v naravi ter prispevati v šolski sklad;

sodelovati na šolskem in občinskem otroškem parlamentu na temo Odraščanje;

organizirati valentinovo pošto,

po potrebi sodelovati pri drugih dejavnostih šole.
ZBIRANJE ODPADNEGA PAPIRJA
Učenci in delavci šole so se po lanskoletni uspešni zbiralni akciji odpadnega papirja odločili z
zbiranjem papirja nadaljevati.
V novem šolskem letu so odpadni papir zbirali za znižanje stroškov zaključnih ekskurzij in
šol v naravi (do 1. 1. 2013) ter za šolski sklad, iz katerega šola črpa sredstva za vzgojnoizobraževalne dejavnosti za socialno ogrožene učence.
Zbiranje papirja je potekalo vsak petek med 7.00 in 8.10 uro ter med 13.00 in 15.00 uro. Pri
tehtanju sta pomagala hišnik in urejevalec okolja, zapisovali pa so učenci od 5. do 9. razreda.
IZVEDBA ANKETE
Predstavniki oddelčnih skupnosti so pomagali izvesti anketo o načinu ravnateljičinega
nagrajevanja učencev za posebne dosežke. Učenci so znotraj svojih oddelkov oblikovali
kriterije, katere dosežke nagraditi, kakšna naj bo simbolična nagrada ter kje in kdaj naj poteka
nagrajevanje dosežkov.
112
Učiteljski zbor je izpostavil pomislek o načinu ravnateljičinega nagrajevanja učencev za
posebne dosežke. Razmišljali so o ustreznosti nagrad (tj. čokolad), prostora in časa
nagrajevanja ter kriterijih nagrajevanja. Ker pa so najpomembnejši element nagrajevanja prav
učenci, smo se odločili, da dajo svoje mnenje tudi oni. Tako je šolska skupnost izvedla
anketo, s katero smo pridobili želene informacije in predloge. Učenci so znotraj svojih
oddelkov oblikovali kriterije, katere dosežke nagraditi, kakšna naj bo simbolična nagrada ter
kje in kdaj naj poteka nagrajevanje dosežkov.
Rezultati ankete:

Večina učencev podpira nagrajevanje učencev, saj jim je to všeč.

Večini učencev javna pohvala veliko pomeni, saj jih navdaja s ponosom in jih
motivira za naprej.

Večini učencev je čas nagrajevanja (tj. ponedeljek 9.00-9.15, enkrat mesečno)
ustrezal, nekateri učenci (predvsem z razredne stopnje) pa bi čas nagrajevanja
spremenili, saj imajo v tem času malico. Kot najprimernejši čas nagrajevanja so
navedli glavni odmor (10.00-10.10).

Večini učencev se zdi šolska avla najprimernejši prostor za nagrajevanje. Nekaj
učencev je predlagalo telovadnico.

Večini učencev se zdi čokolada primerna nagrada. Nekateri razredi so za nagrado
predlagali uporabne stvari, kot so zvezki, barvice ipd. Med predlogi je bila tudi
denarna nagrada.

Učenci so oblikovali tudi kriterije za nagrajevanje dosežkov: nagrajevali bi prva tri
mesta tekmovanj iz znanja in tekmovanj, na katerih učenci zastopajo šolo. Te učence
bi javno nagradili v šolski avli s čokolado. Učence, ki pa se niso uvrstili na prva tri
mesta, bi imenovali po šolskem radiu in njihova imena zapisali na oglasni deski.
OBISK MAISTROVEGA GROBA
22. 11. 2012 se je delegacija šolske skupnosti po šolski proslavi, namenjeni spominu na
Rudolfa Maistra, odpravila na pobreško pokopališče, kjer so učenci na njegov grob položili
cvetlični aranžma in prižgali svečo.
113
OTROŠKI PARLAMENT
Učenci so v šolskem letu 2012/2013 razpravljali na temo odraščanje. Učenci od 1. do 9.
razreda so pri razrednih urah in pri pouku spoznavali, kaj jim pomeni odraščanje oz. kakšno
vlogo imajo pri odraščanju vrstniki, starši in družina, šola in učenje, karierna pot, njihovo telo
(telesni razvoj in spremembe), samopodoba, samospoštovanje, zaljubljenost, ljubezen,
spolnost, pot v samostojnost …
Nato so oddelki izbrali delegacije učencev, ki so ugotovitve in spoznanja svojih oddelkov
predstavili na šolskem otroškem parlamentu, ki je bil 31. 1. 2013 v šolski knjižnici.
Učenci od 1. do 9. razreda so preko filmov, iger vlog, plakatov in PPT-predstavitev
predstavili svoje poglede in razmišljanja o odraščanju. Ob koncu predstavitev je sledilo
glasovanje za najboljše parlamentarce naše šole, na katerem sta večino glasov dobila Tomaž
Granda in Žiga Pigac iz 7.b razreda.
7. 3. 2013 so se Tomaž, Žiga, njuna sošolka Kaja Lesjak in mentorica Maja Prodanovič
udeležili 23. regijskega otroškega parlamenta, ki je zasedal v prostorih Zavarovalnice Maribor
in v Domu zveze prijateljev mladine Maribor. Skupaj s 97 parlamentarci iz 38 osnovnih šol iz
18 občin so prisluhnili predstavitvam nekaterih šol, nato pa so se učenci pod vodstvom
dijakov prostovoljcev podali na delo v skupinah, mentorji pa smo se udeležili zanimive
delavnice o odraščanju. Po končanem delu so parlamentarci v skupinah poročali o svojem
delu in nam predstavili zaključke, do katerih so prišli. Razpravljali so o vplivu okolja na
njihovo prihodnost, vplivu medijev na odraščanje, o telesnem odraščanju, o vplivu šole na
odraščanje, o pomenu prijateljstva, prostovoljstva in prostega časa ter o nevarnostih
odraščanja. Poročanju skupin je sledilo glasovanje za najboljše parlamentarce naše regije –
izglasovali so jih pet. Našim borcem se žal ni uspelo uvrstiti mednje, vendar so regijski
otroški parlament zaradi novih poznanstev kljub temu zapustili veseli.
114
5.28 Šilihovo priznanje
Strokovni aktiv Osnovne šole borcev za severno mejo je predlagal, da Šilihovo odličje prejme
mag. Lučka Lazarev Šerbec, profesorica sociologije in biologije, magistrica znanosti s
področja sociologije, ravnateljica OŠ borcev za severno mejo v Mariboru.
Lučka Lazarev Šerbec je svojo poklicno pot začela leta 1979 na OŠ Ludvika Pliberška, že
naslednje leto pa se je pridružila na novo nastajajočemu kolektivu OŠ borcev za severno mejo
kot učiteljica biologije in družbeno moralne vzgoje. Ker ji je bilo pedagoško delo vedno
izziv, se je odločila za širjenje svojega znanja in dodatno izobraževanje ter si s študijem ob
delu najprej pridobila univerzitetno izobrazbo, le-to pa je v kasnejših letih nadgradila še s
podiplomskim študijem in si pridobila akademski naslov magistrice znanosti s področja
sociologije.
Želja delati bolje in poiskati učencem lastno ustvarjalno pot jo je vodila skozi vsa leta njenega
dela. Zato se je vključevala v mnoge projekte, bila mentorica številnim uspešnim
tekmovalcem in mladim raziskovalcem ter velikemu številu študentov na pedagoški praksi.
Bila je vodja študijske skupine za biologijo, vodila je njene seminarje, izvajala samostojna
predavanja na izobraževanjih za učitelje, sodelovala pri različnih raziskavah na področju
vzgoje in izobraževanja, objavljala članke v strokovnem časopisju, bila strokovna recenzentka
v postopku potrjevanja učbenikov in priročnikov za učitelje in še bi lahko naštevali.
Svojo uspešno poklicno pot je nadaljevala tudi s prevzemom delovnih nalog pomočnice
ravnatelja leta 1997, leta 2007 pa smo jo izbrali za ravnateljico.
Njeno vodilo pri delu je dokaj preprosto, a v vsakdanji praksi težje izvedljivo:
šolskemu življenju naj vsak dan dajejo utrip uspešni in zadovoljni učenci ter učitelji.
Zato si naša ravnateljica vedno vzame čas in zna prisluhniti in pomagati vsakemu
posamezniku. Zaveda pa se tudi, da je za uspešno delo potrebno imeti tudi dobre materialne
pogoje. V nekaj letih, odkar vodi in usmerja delo naše šole, smo uspeli pridobiti dvigalo in
klančino za gibalno ovirane učence, garderobne omarice, sodobno opremo v učilnicah,
obnovili in preuredili smo šolsko knjižnico, dobili gibalnico, kmalu pa bo šolo prekrivala še
nova streha.
115
Uspešno delo ravnateljice se odraža tudi v uspehih učencev in učiteljev, v njihovem
sodelovanju v različnih, tudi mednarodnih projektih, kar potrjujejo dosežki, s katerimi se naša
šola dokazuje na različnih področjih.
Da ji sodelavci resnično zaupamo, se je izkazalo v letošnjem letu, ko smo jo ponovno izbrali
za ravnateljico. Zato se po vsem naštetem sodelavci veselimo
Šilihovega odličja naše
ravnateljice in si želimo še veliko ustvarjalnega in človeško toplega sodelovanja tudi v
naslednjih letih.
5.29 Sodelovanje s slovensko vojsko
22. 11. 2012 smo ob spominskem dnevu generala Maistra izvedli zaključno prireditev.
Razglasili smo 5 najboljših avtorjev spisov, ki so prejeli plakete vojašnice g. Maistra. Učenci
so na proslavi prebrali odlomke iz svojih del. Gost je bil tudi vnuk g. Maistra, Borut Maister.
Prav tako smo odprli likovne razstave posvečenih osebnosti Rudolfa Maistra:
- portreti R. Maistra in njegovih borcev v Mariboru
- ilustracije Maistrovih pesmi in tekstov o njem in
- plakate, ki prikazujejo dejavnosti našega projekta.
Istega dne je bila v Melju otvoritev Maistrovega parka, kjer so naši učenci ponovno
predstavili odlomke iz svojih spisov.
7. 12. 2012 so prav tako so prebrali odlomke svojih spisov na svečani akademiji vojske v
gledališču.
19. decembra 2012 smo izvedli kulturni program v vojašnici (ob podpisu zaobljub novih
vojakov), hkrati je ravnateljica prejela bronasto medaljo za zasluge ter uspešno delo pri
krepitvi, razvoju in delovanju Poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje.
116
5.30 Analiza nacionalnega preverjanja znanja
Analiza NPZ – slovenščina
6. razred
NPZ pri slovenščini je pisalo 23 učencev.
Slovensko povprečje: 49,79 %
Dosežek naše šole: 52,87 %
Najboljši rezultat je bil 46 točk ali 92 %. Večina boljših učencev pa je dosegala rezultate med
30 in 33 točkami, torej okrog 66 %. Najslabši rezultat je bil 4 točke, ki ga je dosegel učenec
Rom. Pod 10 točk sta dosegla še učenec s posebnimi potrebami in še en romski učenec (4 in 8
točk).
6. a – NPZ je pisalo 12 učencev in doseglo v povprečju 25,1 točko ali 50,3 %
6. b - NPZ je pisalo 11 učencev in doseglo v povprečju 27, 4 točk ali 54,8 %
Ker je državno povprečje pod 50 %, je že iz tega podatka razvidno, da je bil test zelo težek.
Veliko nalog je bilo najvišjih taksonomskih stopenj. Prav tako je bila naloga ovrednotena s 3
točkami, ki je od učencev zahtevala poznavanje pesniških sredstev, poosebitve, ki ni cilj 6.
razreda. V testu so preverjali tudi glagol, ki je snov 6. razreda, seveda ne dovolj utrjen. Tega v
dosedanjih NPZ ni bila praksa.
9. razred
Rezultat v državi: 51,77 %
Rezultat na naši šoli: 48,92 %
Najvišji rezultat je 45 točk ali 75 %, najnižji pa 10 točk ali 17 %, ki ga je dosegla učenka s
posebnimi potrebami.
9. a – NPZ je pisalo 20 učencev z 52 % uspešnostjo
9. b - NPZ je pisalo 23 učencev z 46,2 % uspešnostjo
117
Učne skupine
3. skupina – 60, 3 %
2. učna skupina (preostanek 9. a) – 44,1 %
1. učna skupina (preostanek 9. b) – 40,6 %
Glede na to, da je v tej generacijo imelo 7 učencev (in ena romska učenka) dodatno strokovno
pomoč, je rezultat NPZ zelo dober.
Analiza uspešnosti reševanja nalog po taksonomskih stopnjah oziroma po področjih pa
zahteva več časa.
Analiz NPZ za geografijo
Kot tretji predmet NPZ je bila 1. marca 2013 za našo šolo izbrana geografija, preverjanje je
potekalo 14.5 2013. Redni rok NPZ je pisalo 41 učencev, naknadni rok 2 učenca, 1 učenec
NPZ ni pisal.
Rezultat : OŠ BSM - 65,85 % , standardni odklon 15,97 %
Slovenija - 64,14 % , standardni odklon 16,68 %
Rezultat šole je nad državnim povprečjem za 1,71 %.
Rezultati po oddelkih:
9. a - 65,33 %
9. b - 66,26 %
NPZ je obsegal 27 nalog in 50 točk.
Najmanjše število točk 10 ali 20% je dosegla Klavdija Lahovnik. Najvišje število točk 47 ali
94% sta dosegla Metka Belcl in Domen Flakus Bosilj.
118
Vloženih je bilo 7 ugovorov, pri dveh učencih se ugovor ni upošteval, 5 učencem se je ugovor
upošteval. Največ napak pri vrednotenju je bilo pri Katji Kocjančič, kjer so ji kot nepravilne
označili kar 7 pravilnih odgovorov ali 14% naloge.
Zaradi možnih napak pri vrednotenju je zelo pomembno, da se analizi nalog posveti dovolj
časa, da jo učenci naredijo odgovorno in zbrano. Kljub skupnemu preverjanju so nekateri
učenci napako prezrli, zato je naloge učiteljica ponovno preverila sama.
Naloga je bila razdeljena v tri vsebinske sklope:
A- Svet
B- Evropa
C- Slovenija
Najslabši rezultati so bili v sklopu A, pri nalogah, ki so zajemale snov 6. razreda. Pri prvi
nalogi, kjer so morali na zemljevidu pobarvati toplotne pasove, so točke izgubili zaradi
površnosti, saj niso barvali točno do določenih vzporednikov. Dosežki učencev so bili nižji
tudi pri nalogah, ki so zahtevale pri istem vprašanju več raznovrstnih odgovorov.
Pri
utemeljitvah so se upoštevali samo odgovori, ki so natančno pojasnjevali ali obrazložili dano
vprašanje. Na primer pri vprašanju, kjer je moral razložiti, zakaj si države prizadevajo za
vstop v Evropsko unijo, se ni upoštevalo, če je napisal, ker med njimi ni mej, moral je dodati,
da se s tem sprosti premet, ni zastojev…. Kar pa učenci niso napisali, saj se njim je zdelo
samo po sebi umevno.
V sklopu B so rezultati nad ali pa okoli državnega povprečja.
Sklop C je nad državnim povprečjem, razen zadnje naloge, ki je bila tekstna naloga, iz katere
so morali ugotoviti, v katero skupino prebivalstva uvrščamo kmeta in v katero študenta.
Veliko jih je napisalo, da spada študent med aktivno prebivalstvo, kmet pa med neaktivno ali
vzdrževano. Pri tej nalogi je problem, da se družbena geografija obravnava konec šolskega
leta in zato snov ni utrjena, ampak kljub temu bi nalogo lahko rešili, če bi brali z
razumevanjem.
Ker se Slovenija obravnava v 9. razredu, snov ni časovno oddaljena in ker smo dan pred NPZ
pisali test, so bili rezultati v tem sklopu zelo dobri, saj so se vsi učenci učili za test, za
katerega so se potrudili, ker je rezultat testa pomemben za zaključno oceno in posledično za
vpis v srednjo šolo.
119
Pri analizi dela je učiteljica ugotovila, da so učne vsebine iz 6. razreda časovno oddaljena in
zato bi bilo potrebno najti več časa za ponovitev vsebin. Na dodatne priprave je prišlo le
nekaj učencev iz 9. b razreda in nihče iz 9.a. Ker pa je bil cilj , da snov ponovi z vsemi učenci
in ker je bilo pri urah geografije to neizvedljivo, so nekaj ur odstopili pri drugih predmetih.
Pri pripravah so skupaj rešili en poskusni NPZ, se osredotočili na vsebino in način reševanja
problemskih nalog. Učence je usmerila tudi na RIC-ovo spletno stran, kjer so lahko našli in
rešili še dodatne teste.
Ker bo v novem šolskem leto tretji predmet znan že septembra, bo časa za ponovitev snovi
bistveno več, kar bo delo olajšalo, saj se večina tematskih sklopov obravnava samo v
določenem razredu in se snov ne nadgrajuje ali ponovi v višjih razredih.
Poročilo o NPZ za angleški jezik ob koncu drugega obdobja
Nacionalnega preverjanja znanja iz angleščine v 6. razredu se je letos na naši šoli udeležilo
22 učencev iz obeh 6. razredov (11 iz 6. a in 11 iz 6. b razreda).
Povprečje je bilo na državni ravni (za Slovenijo) 56,76 %.
Naši učenci so bili zelo uspešni, saj je doseženo povprečje naše šole 71,12 % (6.A: 65,90 %,
6.B:
77,08 %), kar nas uvrsti kar za 14,36 % nad državno povprečje.
Test (preizkus znanja) je bil sestavljen iz 4 delov:
A) Slušno razumevanje, B) Bralno razumevanje, C) Besedišče, D) Pisno sporočanje.
A) SLUŠNO RAZUMEVANJE: Učenci so poslušali besedilo o skrbi otrok za domače
hišne ljubljenčke. Pri vsaki postavki so izbrali ustrezno sliko, za kar so morali dobro
razumeti podrobnosti v besedilu. – V 2. delu prve naloge so učenci poslušali intervju z
voznikom relija o tem, kako potekajo tekmovanja, in v razpredelnici označili trditve
kot pravilne ali napačne.
120
B) BRALNO RAZUMEVANJE: Prva bralna naloga govori o deklici, ki živi na ladji.
Učenci so morali v besedilu poiskati določene informacije in razumeti podrobnosti, pri
nekaterih postavkah tudi zunajbesedilne okoliščine, da so lahko na kratko odgovorili
na vprašanja. – Pri 2. nalogi bralnega razumevanja so morali učenci kratka besedila o
kitajskih praznikih povezati z ustreznimi trditvami. Pri tem je bilo potrebno poiskati
določene informacije in razumeti podrobnosti v besedilu.
C) BESEDIŠČE: Naši učenci so bili pri tej nalogi v povprečju najboljši (78,13 %). V 1.
delu naloge so pokazali, da poznajo besedišče s področja hrane in pijače. Prebrati in
razumeti so morali besedilo ( »Chris goes on a diet«) ter besede v naboru. Besede so
morali smiselno uporabiti v sobesedilu. – V 2. delu naloge, ki je preverjala besedišče
s področja opisovanja prostora (kopalnica) in osebne higiene, so morali učenci glede
na sliko dopolniti besedilo z manjkajočimi besedami. V pomoč so jim bile začetne
črke in število črk iskanih besed.
D) PISNO SPOROČANJE: Učenci so pisno sporočali ob vodeni nalogi z iztočnicami.
Pisati so morali o svojem najljubšem sošolcu ali sošolki, ga/jo opisati in pojasniti,
zakaj je to njihov najljubši sošolec/sošolka. Tudi pri tej nalogi so se naši učenci letos
zelo dobro odrezali (77,69%).
Ocenjevana so bila tri različna področja: vsebina (4točke), besedišče in pravopis (3
točke) ter slovnica (3 točke).
Pri vsebini je bilo potrebno v pisni sestavek ustrezno vključiti vse zahtevane iztočnice
in jih razviti. S tem so učenci dokazali, da znajo tvoriti vsebinsko ustrezno besedilo.
Pri kriteriju besedišča in pravopisa morali učenci ustrezno in pravilno uporabiti
besedišče z naslednjih področij: osnovni osebni podatki, opis zunanjosti in hobijev
izbrane osebe, mnenje o izbrani osebi.
Pri kriteriju slovnica so učenci pravilno in ustrezno uporabili več različnih slovničnih
struktur.
NPZ – ANGLEŠČINA, DRUGO OBDOBJE (6.R.)
,
Dosežki pri posameznih nalogah (v %):
121
NALOGA:
1.
SLUŠNO
6.A
6.B
6.A + 6.B
71,91 %
82,50 %
77,20 %
62,00 %
71,67 %
66,83 %
RAZUMEVANJE
2.
BRALNO
RAZUMEVANJE
3.
BESEDIŠČE
64,12 %
92,14 %
78.13 %
4.
PISNO SPOROČANJE
65,38 %
90,00 %
77,69 %
Povprečno število točk, ki so jih dosegli učenci pri nalogah:
6.A: 31,63 (65,90 %)
6.B: 37,00 (77,08 %)
SLOVENSKO POVPREČJE:
56,76 %
OŠ BORCEV ZA SEV. MEJO:
71,12 %
(14,36 % nad slovenskim
povprečjem)
Poročilo o nacionalnem preverjanju znanja ob koncu II. triletja (za šol. leto 2012/2013)
Nacionalnega preverjanja znanja iz matematike se je udeležilo 23 učencev obeh šestih
razredov, od tega en učenec s PP. Iz 6.a razreda se je preverjanja udeležilo 12 učencev in iz
6.b razreda 11 učencev. Preverjanja se torej ni udeležilo 5 učencev (dva iz 6.a razreda in trije
iz 6.b razreda).
Povprečno so učenci naše šole zbrali 35,91 od 50 točk, torej 71,83 %.
Državno povprečje je 33,95 točk, torej 67,91 %.
Učenci naše šole so bili torej za 3,92 % uspešnejši od vrstnikov v celotni državi.
122
Splošni vtis o NPZ iz matematike za letošnje leto je, da preverjanje ni bilo zelo težko, da je v
njem kar nekaj nalog, ki zahtevajo uporabo kompleksnih postopkov in reševanje ter
raziskovanje problemov, torej najvišje taksonomske ravni znanja učencev. Tudi v letošnjem
preizkusu je zaznati večji poudarek na obdelavi podatkov in bralni pismenosti (poiskati
podatke na sliki, v tabeli, besedilu).
Učenci so reševali 10 nalog, od katerih so najbolje reševali 2. nalogo.
Gre za nalogo iz področja števil in sicer preverja večinoma cilje iz 5. razreda. Naloga preverja
naslednje cilje:

Učenec na številski premici upodobi naravna
števila. (T, I)

Učenec prebere podatke iz tabele in jih
zaokroži na stotice. (T, II)

Učenec v preglednici poišče ustrezne podatke
in zapiše razliko. (M, III)

Učenec izračuna razliko naravnih števil. (M,
III)
Legenda:
Standardi znanja:
M – minimalni,
T – temeljni.
Taksonomske stopnje (Gagne):
I – poznavanje in razumevanje pojmov in dejstev,
II – izvajanje rutinskih postopkov,
III – uporaba kompleksnih postopkov,
IV – reševanje in raziskovanje problemov.
123
Naloga torej preverja minimalne standarde znanj
tretje taksonomske stopnje in temeljne standarde
znanja prve in druge taksonomske stopnje.
Državno povprečje: 73,67 %
Šolsko povprečje:
87,83 %
Učenci naše šole so pri tej nalogi dosegli za 14,17 % višji rezultat od državnega povprečja.
Najslabše rešena je bila 4. naloga, tako na ravni šole kot države. Preverja minimalne in
temeljne standarde znanja, prve in druge taksonomske stopnje iz področij geometrije in
merjenja.
Državno povprečje: 60,83 %
Šolsko povprečje:
59,42 %
Povprečni rezultat na šoli je od državnega povprečja torej nižji za 1,5 %.
Naloga preverja naslednje cilje (5. in 6. razred):

Učenec nariše in označi pravokotnico. (T, II)

Učenec izmeri dolžino daljice in meritev
zapiše. (M, II)

Učenec izbere pravilna zapisa za oznako kota.
(M, I)

Učenec bere simbolni zapis, izmeri velikost
kota in ga izrazi z merskim številom in
mersko enoto. (M, II)

Učenec bere simbolni zapis in izračuna vsoto
velikosti kotov. (M, II)
124
Vzrok za slabši rezultat je predvsem neusvojeno znanje, ki preverja pravilno izbiro zapisa za
oznako kota. Vzrok za to je v poučevanju in po našem mnenju še zmeraj sporni strokovni
razlagi predmetne komisije glede označevanja kotov.
V primerjavi z vrstniki v državi so naši šestošolci najslabše reševali 1. nalogo. Naloga iz
področja števil preverja znanje 4. ter 6. razreda in sicer zgolj minimalne standarde znanja prve
taksonomske stopnje.
Državno povprečje: 83,17 %
Šolsko povprečje:
75,33 %
Povprečni rezultat na šoli je od državnega povprečja torej nižji za 7,83 %.
Glede na to, da gre za prvo nalogo, ki je razmeroma lahka, predvidevamo, da so jo učenci
slabše reševali zaradi začetne nezbranosti.
V primerjavi z državnim povprečjem so naši učenci najbolje reševali 8. nalogo. Naloga iz
področja geometrije preverja minimalni standard znanja tretje taksonomske stopnje in
temeljne standarde znanja četrte taksonomske stopnje iz snovi 5. razreda.
Državno povprečje: 50,00 %
Šolsko povprečje:
72,67 %
Povprečni rezultat na šoli je od državnega povprečja torej višji za 22,67 %.
Rezultat višji od 90 % doseženih točk, torej doseženih 45 točk in več, je doseglo 5 učencev in
sicer Lea Pernek (49 točk), Sara Holjević (48 točk), Zala Lahovnik (47 točk), Žan Laura
Gaber (47 točk) in Lara Pernek (45 točk).
Manj kot 50 % vseh točk so dosegli 3 učenci in sicer med 25 in 35 % vseh točk. Vsi trije
učenci so iz 6.a razreda.
125
Ugotovili smo, da so razlike med oddelkoma zaznavne. Na povprečni dosežek v posameznem
razredu vpliva dejstvo, da se NPZ niso udeležili vsi učenci.
Povprečni dosežki po posameznih razredih ter najbolje in najslabše rešene naloge:
povprečje dosežkov v %
Najbolje rešena naloga
Najslabše rešena naloga
(uspeh v %)
(uspeh v %)
6.a
67,33 %
2. naloga: 84,72 %
4. naloga: 54,17 %
6.b
76,73 %
3. naloga: 93,94 %
4. naloga: 65,15 %
Če s slovenskim povprečjem primerjamo posamezni razred, lahko ugotovimo, da je oddelek
A približno 0,57 % pod slovenskim povprečjem, povprečni rezultat oddelka B, pa je 8,82 %
višji od slovenskega povprečja.
1. naloga 2. naloga 3. naloga 4. naloga 5. naloga 6. naloga 7. naloga 8. naloga 9. naloga 10. naloga
SKUPAJ
6
6
3
6
6
3
6
3
6
5
50
Povprečje doseženih:
4,52
5,26
2,61
3,57
4,00
2,04
4,48
2,17
4,04
3,22
35,91
Povprečje doseženih %:
75,36 %
87,68 %
86,96 %
59,42 %
66,67 %
68,12 %
74,64 %
72,46 %
67,39 %
64,35 %
71,83 %
Možnih točk:
% uspešnosti pri posamezni nalogi
100,00%
40,00%
64,35%
67,39%
72,46%
74,64%
68,12%
66,67%
50,00%
59,42%
60,00%
86,96%
70,00%
75,36%
80,00%
87,68%
90,00%
30,00%
20,00%
10,00%
126
0,00%
1. nal 2. nal 3. nal 4. nal 5. nal 6. nal 7. nal 8. nal 9. nal 10. nal
Poročilo o nacionalnem preverjanju znanja iz matematike ob koncu III. triletja
1. Nacionalnega preverjanja znanja se je udeležilo 43 učencev.
2. Osnovni statistični podatki
Povprečno št. točk
Povprečno št. %
OŠ borcev za severno mejo
28,51
55,91
Slovenija
28,18
55,26
Učenci naše šole so dosegli za 0,4 % boljši rezultat od republiškega povprečja. V 6. razredu je
ta generacija dosegla za 5,7% slabši rezultat od državnega povprečja. Torej se je njihova
povprečna uspešnost glede na državna povprečja od 7. do 9. razreda dvignila za 6,1%.
Grafični prikaz dosežkov učencev šole borcev za severno mejo
127
Iz grafa razberemo tri skupine učencev. Večjo skupino, ki so dosegli zelo dobre,
nadpovprečne rezultate. Skupino s povprečjem okoli 40% ter manjšo skupinico učencev z
večjimi učnimi težavami oziroma nizko uspešnostjo.
Uspešnost po nalogah v primerjavi s Slovenijo
Splošna ugotovitev je, da so učenci naše šole pri večini nalog skoraj enako uspešni kot vsi
slovenski učenci. Odstopanj je malo. Opaziti je nekoliko večji standardni odklon učencev
naše šole, kar pomeni, da so rezultati bolj razpršeni, imamo nekoliko večje razlike med
najbolj in najmanj uspešnimi učenci.
Najbolje, nadpovprečno uspešno rešene naloge
Naloga 5 se nanaša na izračun obresti: poznavanje in razumevanje pojmov, reševanje
problemov.
Robi je 1000 evrov vezal v banki na dve leti tako, da mu bodo vsako leto pripisali 4% obresti.
Koliko denarja bo imel na banki po dveh letih?
Naši učenci so bili v prvem koraku za 15% boljši od državnega povprečja.
Sicer so učenci v celotni državi in tudi učenci naše šole to nalogo zelo slabo reševali (v celoti
nekaj nad 10% uspešnost)
Druga nadpovprečno uspešno rešena naloga je bila o piramidi.
Vsota dolžin vseh robov pravilne enakorobe štiristrane piramide je 16 dm. Izračunaj
prostornino piramide.
Naši učenci so bili v uvodnem delu reševanja naloge ponovno 15% boljši od državnega
povprečja. Torej so bolje razumeli pojmovno opredelitev značilnosti piramide.
128
Naloga 11 se je nanašala na poenostavljanje izrazov s spremenljivkami.
Poenostavi izraz:
(m – 1)2 – (m – 1) =
Naši učenci so bili za 14% boljši pri kvadriranju.
Naloge, ki so bile rešene v povprečju manj uspešno od povprečja v državi
Naloga 3.5:
V danem izrazu postavi oklepaje tako, da bo njegova vrednost enaka 0.
7+3·7–7–7=0
Učenci sicer niso izkazali slabšega znanja pri ostalih nalogah upoštevanja vrstnega reda
računskih operacij.
Naloga 4.2 se je nanašala na razumevanje dejstva, da je ena polovica enaka dvema
četrtinama. Naši učenci so bili pri njen 12% pod državnim povprečjem. Sicer pri razumevanju
deležev ni opaziti znatnejših razlik.
129
Naloga 6.1 zahteva poznavanje dejstva, da je trikotnik z notranjima kotoma 30° in 60°
pravokoten, ker meri tretji kot 90°, saj je vsota vseh notranjih kotov trikotnika 180°. Poleg
poznavanja dejstev zahteva torej nekaj logičnega sklepanja.
Naši učenci so bili pri tej nalogi 10% pod državnim povprečjem. So pa povprečno uspešno
reševali ostali del naloge, poveza z uporabo Pitagorovega izreka v pravokotnem trikotniku.
Naloge, pri katerih so bili učenci v vsej državi manj uspešni: utemeljitev preizkusa
pravokotnosti trikotnika s Pitagorovim izrekom, naloga o ploščini in kotih pravilnega
šestkotnika in naloga o prostornini pravilne štiristrane piramide z uporabo Pitagorovega
izreka. Naši učenci so bili pri teh naloga enako (ne)uspešni kot vsi slovenski učenci.
Splošna opažanja

Naši učenci so opazno izboljšali rezultat nacionalnega preverjanja v šestem
razredu, za 6,1%.

Ni opaziti večjih odstopanj pri rezultatih naših učencev in vseh učencev v
Sloveniji. Prejšnja leta so bila odstopanja precej večja.

Naši učenci niso slabše reševali zahtevnejše problemske naloge, kar se je dogajalo
v prejšnjih letih.

Razlike med najboljšimi in najslabšimi rezultati so na naši šoli nekoliko večje kot
v državi. Če to dejstvo povežemo s spoznanji o povezanosti akademskih rezultatov
s socialno ekonomskimi in kulturnimi ozadji družin sklepamo, da je socialna
segregacija v našem šolskem okolišu večja kot na splošno v Sloveniji. Po eni strani
imamo zelo uspešne učence, po drugi strani pa precej neuspešne.

Čeprav so rezultati nacionalnega preverjanja znanja matematike te generacije
skoraj enaki rezultatom v državi, je potrebno imeti v mislih dejstvo, da je bila ta
generacija za našo šolo nadpovprečna in da ji sledita dve slabši generaciji. Zaradi
tega se bo potrebno usmeritvam in sklepom vertikalnega aktiva matematike
intenzivno posvetiti in jih nadgrajevati tudi v naslednjem šolskem letu.
130
6. ŠOLSKA PREHRANA
Delo organizatorja prehrane opravlja Dragica Jurkušek.
Osnovna šola borcev za severno mejo Maribor ima lastno kuhinjo, v kateri pripravljamo
zajtrk, dopoldansko malico, kosilo ter popoldansko malico. Na dopoldansko malico je bilo v
šolskem letu 2012/2013 prijavljenih 330 učencev, na kosila okoli 290 učencev. Šolska kuhinja
pripravlja kosila še za osnovno šolo Draga Kobala Maribor (okoli 300 kosil) ter podružnično
šolo Brezje (okoli 50 kosil). Poleg omenjenih obrokov v kuhinji pripravljajo tudi individualne
diete za učence z ugotovljeno alergijo na določene sestavine živil in druge diete.
Pri načrtovanju prehrane dosledno upoštevamo prehranske normative in priporočila za zdravo
prehrano otrok, povzeta po evropskih priporočilih (DACH priporočila). Ravnamo se po
prehranskih smernicah, ki jih je izdalo Ministrstvo za šolstvo, s sodelovanjem Ministrstva za
zdravstvo. Pri prehrani otrok upoštevamo tudi nove standarde in normative, ki jih je izdal
Zavod RS za šolstvo v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje.
Jedilnike smo objavljali na spletni strani šole in na oglasni deski.
6.1 Računovodstvo in nadzor cen živil
Na vseh šolah je organizatorica spremljala dnevno gibanje cen živil in s tem tudi obrokov.
6.2 HACCP
S pomočjo HACCP sistema zagotavljamo kakovost hrane in pijače, ki jo ponuja naša šola.
Posvetili smo se predvsem pravilnemu praktičnemu izvajanju in spremljanju količin, ki jih
nadzorujemo.
6.3 Spremljanje zakonodaje
Za zagotavljanje primerne ponudbe hrane in pijače je nujno spremljanje zakonodaje s
področja HACCP in javnega naročanja ter zakonodaje s področja šolske prehrane. Tudi letos
smo posodabljali naš način zagotavljanja in izvajanja šolske prehrane v skladu z zakonodajo.
131
6.4 Sodelovanje z zunanjimi ustanovami
Zavod za zdravstveno varstvo je izvajal nadzor nad zagotavljanjem higienske neoporečnosti
hrane iz šolske kuhinje, skladiščenjem živil in postopki pri pripravi hrane.
Inšpektorat Ministrstva za zdravje je izvajal nadzor nad hrano in pijačo, ki smo jo ponujali v
šolski kuhinji ter postopki shranjevanja živil in priprave hrane v šolski kuhinji.
6.5 Sodelovanje z drugimi organizatorji prehrane, starši, učenci, učitelji in vodstvom
šole ter predstavniki EPK Urbane brazde
Vsi učenci na vseh treh šolah so poslušali predavanje o zdravem življenju in zdravi prehrani.
V sklopu prireditve »Šport špas« so se predstavili pridelovalci in predelovalci ekoloških
prehranskih izdelkov. Pripravili smo namaze različnih okusov.
Pripravljena in izvedena je bila anketa o šolski prehrani za starše in učence. Rezultati so bili
predstavljeni na pedagoški konferenci učiteljem, svetu staršev ter svetu zavoda.
Zdrava prehrana spada v vrh vrednot bivanja na naši šoli. Pod mentorstvom organizatorke
šolske prehrane Dragice Jurkušek že nekaj let sodelujemo v projektih ZDRAVA ŠOLA in
SHEMA ŠOLSKEGA SADJA, s katerima želimo spodbuditi zdrav način življenja vseh
učencev. Z načrtovanimi in usmerjenimi dejavnostmi projekta širita znanje o pomenu zdravja,
k čemur sodi tudi sadje, ki je učencem naše šole vedno na voljo.
132
7. SODELOVANJE S STARŠI
Govorilne ure in roditeljski sestanki so bili realizirani po šolskem koledarju. V vsakem
razredu so bili najmanj trije roditeljski sestanki. Za vse starše smo imeli v septembru skupni
sestanek s predstavitvijo novosti v šolskem letu.
Skupne teme na roditeljskih sestankih so bile: predstavitev LDN, poročila o delu, prometna
varnost, analiza učnega uspeha oddelka, vzgojna problematika oddelka, razne pobude staršev.
RODITELJSKI SESTANKI V ŠOLSKEM LETU 2012/2013
1. roditeljski sestanek: 13. septembra 2013 ob 17.00
2. roditeljski sestanek: 14. februarja 2013 ob 17.00
3. roditeljski sestanek: 18. aprila ob 17.00
POPOLDANSKE GOVORILNE URE V ŠOLSKEM LETU 2012/2013
• od 17.00 do 18.00 (v času predavanja od 18.00 do 19.00) za starše učencev od 6. do 9.
razreda,
• od 17.30 do 18.30 (v času predavanja od 18.30 do 19.30) za starše učencev od 1. do 5.
razreda
11. oktober 2012 (ob 18.00 oz. po predavanju)
8. november 2012
6. december 2012 (bazar)
10. januar 2013 (ob 18.00 oz. po predavanju)
28. marec 2013 (bazar)
9. maj 2013
4. junij 2013 (zaključna prireditev PS)
20. junij 2013 (zaključna prireditev RS)
PREDAVANJA ZA STARŠE
133
V šolskem letu 2012/2013 smo organizirali sledeča predavanja za starše:
11. oktober 2012
Otroci nas opazujejo in se učijo oz. kako odreagirati v vsakodnevnih
ob 17.00
situacijah, da bomo otroku vzgled
(mag. Suzana Žunko Vogrinc, prof. defektologije)
10. januar 2013
Merilo in rokovnik za vpis v srednjo šolo
ob 17.00
(Biserna Židom, univ. dipl. soc. delavka)
18. april 2013
Potopisno predavanje
ob 18.00
(Maja Pečnik, prof. geografije)
SVET STARŠEV
Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v zavodu oblikuje Svet staršev. Prvi sklic
Sveta staršev opravi ravnatelj.
Svet staršev:
•
predlaga nadstandardne programe,
•
daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah,
•
daje mnenje o predlogu programa razvoja šole in o Letnem delovnem načrtu,
•
razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraževalni problematiki,
•
obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom,
•
voli predstavnike v Svet zavoda,
•
opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
Svet staršev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega, ki ga starši izvolijo na
prvem roditeljskem sestanku oddelka.
SVET ŠOLE
Člani sveta zavoda so imenovani oziroma izvoljeni za štiri leta in so lahko ponovno
imenovani oz. imenovani največ dvakrat zaporedoma. Mandat staršev je povezan s statusom
učenca v šoli. Svet zavoda odloča z večino glasov vseh članov.
Svet zavoda sestavljajo:
•
3 predstavniki ustanovitelja- MOM,
•
5 predstavnikov zavoda in
•
3 predstavniki staršev.
Predsednica Sveta zavoda je Branka Kokol, podpredsednica je Maja Pečnik.
134
Pristojnosti Sveta zavoda obravnava 48. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in
izobraževanja (ZOFVI).
135
8.
IZOBRAŽEVANJE
IN
USPOSABLJANJE
STROKOVNIH
DELAVCEV
Izobraževanja za kolektiv
NAZIV ALI
PODROČJE
TRAJANJE
(DATUM IN URE)
KRAJ, IZVAJALEC
Delo z nadarjenimi
27. 08. 2012
Ribnica na Pohorju,
Branka Ribič Hederih, Barbara Vraničar
Učenje učenja
OŠ BSM,
28.08.2012
Šola za ravnatelje
Predavanje
31. 08. 2012
SNG MB,
Radovan Radetič
Bralna pismenost
OŠ BSM,
14. 11. 2012
Milena Kerndl, Zavod za šolstvo
E-asistent
OŠ BSM,
17. 12. 2012
e-Šola prenova in informatizacija d.o.o.
Bralna pismenost
14. 01. 2013,
OŠ BSM, Klara Napast, Alenka Fingušt
05. 02. 2013
OŠ BSM, Milena Kerdl
Individualna izobraževanja
NAZIV ALI PODROČJE
Preverjanje in ocenjevanje
znanja učencev s PP
NLP
Seminar Orffove glasbeno
gibne vzgoje 1
Sestanek oz. srečanje z
ravnatelji in koordinatorji
projektnih partnerjev DSKK
TRAJANJE (DATUM IN
URE)
22. 11. 2012
Od januarja do junija, 18 dni,
130 ur
20.4.2013 / 8 ur
23.10.2012
KRAJ, IZVAJALEC
OŠ Angela Besednjaka
Zabukovica
na naši šoli, M. Kafer, P.B.
Juhart, F. Krevh
Pedagoški inštitut, Ljubljana
136
Usposabljanje v okviru
DSKK
Ocenjevanje otrok s
posebnimi potrebami
Lili in Bine 3 medpredmetni
učbeniški komplet, Rokus
Monitoring, DSKK
Številčno ocenjevanje v 3.
razredu
Kakovostno uresničevanje
ciljev v OPB
Seminar o sladkorni bolezni
Bralna pismenost
Učenje drugega jezika in
dvojezičnost v vrtcu in šoli
Seminar Rokus – učbeniški
komplet Lili in Bine
Bralna pismenost
Projekt Pasavček
izobraževanje
Enodnevni seminar Brain
Gym
Pasti interneta
Predavanje
Gibanje odpira Vrata
Interaktivna določevalna
orodja za šole SiiT
7.11.2012
Pedagoški inštitut, Malečnik
22.11.2012
OŠ Angela Besednjaka
19.3.2013
Maribor, City hotel Maribor
22.4.2013
10.6.2013
Vrtec Kekec, Maribor
OŠ Tone Čufar, Maribor
13.10.2013
8h
19.10. 2012; 8 h
28. in 29.8.2012/ 16 ur
31.8.2012/ 6 ur
Kamnica pri Mariboru,
Zavod za šolstvo
Klinični center Ljubljana
Hotel Rogla – 2 dni
OŠ Puconci, mag. Sonja
Rutar
Biotehniška šola Maribor,
Rokus
OŠ Miklavž
na naši šoli, Svet za
preventivo in vzgojo v
cestnem prometu, Mateja
Markl
na naši šoli, J.T: Pavšič
8.10.2012 / 3 ure
24. 10. 2013/ 4 ure
13.2.2013 / 4 ure
18.5.2013 / 8 ur
18.4.2013 /1.5 ure
29. 8. 2012
8h
9.4. 16.h
19h
13. 4. 2013
8h
Bralna pismenost-prisotnost
pri izvedbi učne ure z BUS
Usposabljanje za evrednotenje NPZ
Izobraževanje za e-asistenta
26. 3. 2013 (3 ure)
Popravljanje NPZ-ZGO
Formativno spremljanje
Supervizija vrstniških
mediatorjev
25. mednarodni posvet
športnih pedagogov
Slovenije
UEFA study group women
football
21.6.-25.2013
23.2.2013, 8ur
18.10.2012 / 4 ure
7. 3. 2013
17. 12. 2012
16.11.2012 – 17.11.2012
3.12.2012 – 6.12.2012
na naši šoli, ga. Lilek
Zavod za slepe in slabovidno
mladino – Ljubljana M.
Jeraša
OŠ BSM - Jasna Trapečar P.,
Mateja Kafer;
Ljubljana, Biotehniška
fakulteta Oddelek za
biologijo
OŠ Martina Konšaka; Sabina
Brabar
OŠ Rada Robiča, ga. Milena
Kerndl
OŠ BSM, predstavnik easistenta
OŠ BSM
Ljubljana, Zavod za šolstvo
OŠ Angela Besednjaka
Maribor
Postojna; ZDŠPS
Madrid; UEFA IN NZ
Španije
137
Nemščina kot obvezni
predmet
Posvet Večjezičnost za
včeraj, danes in jutri
Oxford konferenca
Nemščina kot obvezni
predmet
Nemščina kot obvezni
predmet
Pomočnik glavnega
ocenjevalca pri NPZ
Uvajalno in temeljno
usposabljanje poverjenikov
za civilno zaščito
KUPM konferenca
(mednarodna konferenca o
učenju in poučevanju
matematike)
26.9.2012, 6 ur
OŠ Limbuš, Tatjana Lubej
18.10.2012, 8 ur
Brdo pri Kranju
7.12.2012, 8 ur
8.11.2012, 6 ur
Ljubljana, Center Oxford
OŠ Limbuš, Tatjana Lubej
21.5.2013, 6 ur
OŠ Limbuš, Tatjana Lubej
Od marca do junija 2013
Ljubljana, OŠ BSM
19.,20.februar
8+5 ur
Pekre
16 ur
23. 8. in 24. 8. 2012
Habakuk – različni izvajalci
Usposabljanje za avtorje
e-učbenikov
3 ure
6. 9. 2012
Novosti programa Lo.Polis
4 ure
3. 12. 2012
Fakulteta za naravoslovje in
matematiko – A. Lipovec, B.
Kaučič
OŠ Miklavž – Logos.si: J.
Sirc
E–vrednotenje:
izobraževanje za epomočnike: Usposabljanje za
uporabo programa »evrednotenje«
5 ur
24. 1. 2013
OŠ Franca Lešnika-Vuka
Slivnica
– Zavod za šolstvo: R. Lašič
in R. Krajnc
Izobraževanje učiteljev
matematike za e-vrednotenje
4 ure
13. 3. 2013
OŠ Franca Lešnika-Vuka
Slivnica – Zavod za šolstvo:
V. Bevc, S. Kmetič, R. Lašič
Predstavitev učbenika
Matematika 7
2 uri
14. 3. 2013
4 ure
5. 6. 2013
30.11-2.12. in
7.12-10.12
30h
7.6.2013
4h
24.10.2012-2 uri
E – asistent: urniki
Usposabljanje za naziv
vaditelj plavanja za
strokovne delavce v športu
Dvig ravni znanja in delo z
nadarjenimi
Program karierne orientacije
Kariera in podjetništvo
Kako do kvalitetne
raziskovalne naloge?
14.11.2012-8 ur
5. 12. 2012
(2 uri)
IC Piramida – DZS
Ljubljana – E-šola: M.
Ocepek
Pristan Maribor, Univerza v
Ljubljani-Fakulteta za šport
OŠ Ljudski vrt Ptuj Zavod
RS za šolstvo,
Zavod za zaposlovanje
poklicna svetovalka Babič
Daša- MB
Sr. lesarska šola MB
Maribor, Zveza prijateljev
mladine
138
9. DELO POSAMEZNIH SLUŽB
9.1 Delo ravnateljice
Ravnateljica je pripravila poročilo o vzgojno-izobraževalnem delu, letni delovni načrt in
samoevalvacijsko poročilo. Pripravila in izdelala je navodila za LDN učiteljev. V septembru
je opravila pregled pedagoške dokumentacije - letnih delovnih načrtov strokovnih delavcev,
pa tudi pregled in analizo pedagoške dokumentacije ob koncu šolskega leta. V šolskem letu je
spremljala izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev, uresničevanje LDN, analizo
učnega uspeha ob ocenjevalnih konferencah in spremljanje realizacije predmetnika razredne
in predmetne stopnje.
Prioritete:

novi posodobljeni učni načrti

posodobitev učnih oblik in metod dela

vključevanje strategij za razvoj bralne pismenosti v pouk pri vseh predmetih preventivna dejavnost šole

sprejemanje drugačnosti

strokovni in profesionalen razvoj delovanja šole

vključitev v projekte ZRŠŠ

sodelovanje s starši in z zunanjimi institucijami
Pripravila je sedemdnevno načrtovanje dela v avgustu, sestali so se strokovni aktivi za
vertikalno in horizontalno načrtovanje, opravljeni so bil timski sestanki ter priprave in
uskladitve za novo šolsko leto. Posebno pozornost smo namenili projektom, delu z
nadarjenimi učenci, analizi nacionalnega preverjanja znanja. Oblikovali smo preventivne
dejavnosti za vse učence.
Učiteljski zbor je svoje delo usklajeval na rednih mesečnih konferencah. Imeli smo 16
konferenc učiteljskega zbora, na katerih smo obravnavali pedagoško problematiko in
zakonodajo.
Na konferencah smo obravnavali poročilo o delu za šolsko leto 2011/2012, letni delovni načrt
za šolsko leto 2012/2013, plan izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev, projekte
in sproti evalvirali njihovo izvajanje, organizacijo in oblike diferenciacije v šolskem letu
2012/2013. Na konferencah smo se seznanili tudi z analizo nacionalnega preverjanja znanja, s
sklepi sestankov Sveta staršev in Sveta šole ter z okrožnicami ministrstva.
139
Po priporočilih Zavoda za šolstvo RS OE Maribor se je šola in ravnateljica vključila v nalogo
Pedagoško vodenje in dvig kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela – pristojnosti in
odgovornosti ravnatelja pri oblikovanju spodbudnega učnega okolja za doseganje višjih in
najvišjih taksonomskih ravni znanj. Učiteljski zbor pa je sodeloval pri spremembah pri
ocenjevanju znanja v tretjem razredu osnovne šole ter vlogi tujih jezikov v osnovni šoli.
Prav tako se je ravnateljica vključila v izobraževanje ŠR pod nazivom Vodenje za učenjE VU3, ki bo trajalo dve šolski leti 2012-2014.
Učiteljski zbor je imel tudi dve ocenjevalni konferenci za učence. Na ocenjevalnih
konferencah smo obravnavali učni uspeh učencev in sprejeli dogovore za izboljšanje le-tega.
Pred ocenjevalnimi konferencami so se sestali oddelčni učiteljski zbori, na katerih smo
obravnavali predvsem vzgojno problematiko in iskali rešitve pri zmanjšanju teh težav. Hkrati
smo imeli tudi timske sestanke za otroke s posebnimi potrebami. Med letom so se sestajali
tudi strokovni aktivi in učitelji v okviru timov (diferenciacija).
Hospitacije so bile načrtovane in tudi dogovorjene z učitelji predvsem pri strnjenih oblikah
dela, timskem delu ter pri pripravnici. Ravnateljica je opravila 36 hospitacij, od tega 20 pri
pripravnicah. Priprava in razgovor po hospitacijah sta se nanašala predvsem na aktivno vlogo
učencev, sodobne učne oblike in metode in diferenciacijo.
Ravnateljica je v Maistrovem glasu 2013/10 objavila prispevek o negovanju tradicije
generala Maistra in bojev za severno mejo (več o tem je v prilogi).
9.2 Delo pomočnice ravnateljice
Dela pomočnice ravnateljice opravlja Jelka Golob.
Delo pomočnice ravnateljice je obsegalo naslednja področja: organizacijske naloge,
pedagoško svetovalno delo in pedagoško delo v razredu.
1. Organizacijske naloge
Sestavila je urnike za predmetno in razredno stopnjo in skrbela za njihovo dosledno izvajanje;
urejala nadomeščanja odsotnih delavcev šole in vodila evidenco o tem; sodelovala pri
razporeditvi letnega fonda ur in pri oblikovanju letnega delovnega načrta; organizirala urnik
interesnih dejavnosti, nadstandarda in jutranjega varstva ter vodila evidenco o izvajanju in
spremljanju njihove realizacije; sodelovala pri organizaciji dni dejavnosti; urejala statistične
podatke za različne ustanove; urejala dežurstvo učiteljev in učencev; občasno dežurala med
140
odmori na hodniku in občasno spremljala prihod učencev h kosilu; urejala dopuste delavcev
šole; izvajala in pošiljala podatke za devetošolce za vpis v srednje šole ter opravljala druga
dela po nalogu in pooblastilu ravnateljice v skladu s predpisi.
2. Pedagoško svetovalno delo
V okviru 10 ur je poučevala matematiko. Izvajala je aktivnosti, povezane s preprečevanjem
nasilja med učenci. Sodelovala je pri izvedbi in organizaciji ter pošiljanju podatkov za
devetošolce za vpis v srednje šole. Opravljala je organizacijska dela pri nacionalnem
preverjanju znanja.
3. Drugo delo
Skrbela je za spremljanje stanja vseh šolskih prostorov in za njihovo vzdrževanje, kontaktirala
in nadzirala izvajalce različnih del v šoli in okolici. Skrbela za garderobne omarice učencev.
Sodelovala je tudi pri vseh oblikah izobraževanja, pedagoških konferencah, oddelčnih
konferencah, sestankih sveta šole in sveta staršev.
9.3 Delo šolske knjižnice
Delo v šolski knjižnici je v šolskem letu 2012/13 potekalo v skladu z letnim delovnim
načrtom. Tako je obseg del knjižničarke zajemal nabavo, vnos in izposojo leposlovja ter
strokovne literature, pomoč in svetovanje učencem pri izbiri knjig, svetovanje in usmerjanje
pri branju periodike, iskanju virov za seminarske naloge, referate ipd.
V dogovoru z učitelji posameznih oddelkov so se izvajale tudi bibliopedagoške ure. Pri tem se
je v delo vključevala tudi uporaba IKT, ki je na voljo v knjižnici.
Izvedena je bila tudi bibilopedagoška ura za učitelje in druge strokovne delavce šole z
namenom, da se seznanijo s knjižnično zbirko ter njenimi pomanjkljivostmi.
V knjižnici so bile izvedene tudi posamezne ure obravnave domačega branja, posamezne ure
pouka slovenščine in zaključek Prežihove bralne značke. V knjižnici se je že peto leto zapored
odvijala NOČ BRANJA. V mesecu oktobru smo pripravili fotografsko razstavo učiteljice
Maje Pečnik z naslovom Otroci sveta.
V okviru knjižničnih dejavnosti smo se v septembru ponovno aktivno udeležili Bralnega
maratona (samostojno poročilo). V mesecu aprilu, ob svetovnem dnevu knjig za otroke, 2.
141
aprila 2013, so bili na branje poezije in ogled pesniških zbirk povabljeni vsi učenci od 1. do 9.
razreda.
V šol. letu 2012/13 se je v okviru knjižnice nadaljeval šolski projekt NAJ bralec, s katerim
želimo dvigniti kulturo branja in učencem privzgojiti ljubezen do dobre knjige, k čemur pa
zagotovo pripomore sodobna, redno dopolnjevana knjižnična zbirka, ki trenutno, zaradi
finančnih ovir, nazaduje. Nujno je, da se vsaj delno dopolnjuje in sledi novostim , ob tem pa
izloča staro gradivo, ki le zapolnjuje prostor na policah.
Mlajši učenci v knjižnico radi prihajajo, predvsem učenci od 1.-5. razreda, ki dnevno
izmenjujejo knjige. Starejše bralce je težje privabiti, sploh če je omejena nabava novih,
privlačnih knjig. Po mnenju obeh knjižničark, Klare Napast in Darinke Jež, je nujno potrebno
v novem šolskem letu pridobiti vsaj en računalnik, ki bo na voljo učencem – uporabnikom in
bo imel nemoten dostop do svetovnega spleta. Trenutno nameščen je bolj ali manj
neuporaben, saj ves čas nagaja.
Knjižnica sicer predstavlja prijetno, svetlo in spodbudno šolsko okolje, v katerem je počutje
še dodatno stimulirano s komaj slišno razpoloženjsko glasbo. Da bo takšna tudi ostala, je
nujno ohranjanje knjižnične zbirke in s tem zagotovilo finančnih sredstev, namenjenih nakupu
nove literature.
9.3 Delo šolske svetovalne službe
VPISI IN PREPISI:
V začetku šol. leta 2012/13 je socialna delava vpisala na našo šolo 12 otrok. Od tega dva tujca.
Za vse vpisane otroke je uredila ustrezno dokumentacijo.
Bilo je veliko posvetovalnega dela z učitelji, ki so nove učence sprejeli. Predvsem za oba tujca, ki sta v
6. razredu in ne razumeta slovenščine.
REGRESI ŠOL. PREHRANE IN ŠOLE V NARAVI:
142
V mesecu septembru je obravnavala 330 vlog za šolsko prehrano. Regres za kosilo iz MIZKŠ prejema
47 učencev, regres za kosilo iz občinskega proračuna MOM je v začetku leta prejemalo 76 učencev.
Zdaj z novim zakonom o šol. prehrani pa je 36 iz MOM prešlo v plačilo v MIZKŠ. prejema dodatno
100 učencev regresirano šolsko malico.
Končno število prejemnikov: 40 kosili iz MOM, 56 kosil iz MIZKŠ, regresirano malico prejema 164
otrok.
Vsi starši so dobili domov sklepe o dodelitvi regresa za kosila iz MOM za svoje otroke.
Socialna delavka je obravnavala vloge za regrese šol v naravi za 2.,4., 5. in 7. razred.

Za 2. razrede je bilo odobrenih 9 regresov. Od tega 2 iz romskih sredstev; 3 pa iz sponzorskih
sredstev razreda.

Za 4. razrede je bilo odobrenih 7 regresov, od tega dva iz romskih sredstev.

Za 5. razrede je bilo odobrenih 11 regresov, od tega 2 iz romskih sredstev, 2 pa je
v celoti ( 2x 126 €) plačala OORK Draga Kobala. Ena učenka pa je prejela regres iz šolskega sklada,
eni učenki pa je šolo v naravi plačala ena donatorka.

Za 7. razrede je bilo odobrenih 6 regresov, od tega 2 iz romskih sredstev in 1 otroku je 120 €
plačala OO RK Draga Kobala.
Skupaj je 33 učencev prejelo različne regrese. Vsi starši so dobili sklep o odobritvi regresa.
ŠOLSKI NOVINCI:
V akciji šolski novinci je vpisala 46 otrok. Naredila je poizvedbo za sedem otrok, ki se niso vpisali, pa
jih imamo na našem seznamu. Za enega novinca smo dobili zahtevek o prepisu na drugo šolo. Sedem
otrok iz seznama ni prišlo na vpis in jih je pozvala na naknadni vpis. V procesu akcije šolskih novincev
je bilo 5 otrok odklonjenih za eno šolsko leto. Vseh pet je dobilo odločbo o odložitvi šolanja. Ostali
sprejeti otroci pa potrdilo o šolanju.
POKLICNA ORIENTACIJA:
Po programu poklicne orientacije je skrbela za oglasno desko poklicnega usmerjanja. V šolski knjižnici
je dopolnjevala orientacijski poklicni kotiček, ki ga je predstavila tako devetošolcem, kot osmošolcem.
143
Z učenci 9. razredov je izvedla elektronski Vprašalnik o poklicni poti in jih posredovala na Zavod za
zaposlovanje.
Po timskem sestanku (razrednik, svetovalka iz zavoda in soc. delavka) je izvedla individualne
razgovore za vsakega učenca 9. razreda. Pri kolebajočih poklicnih odločitvah devetošolcev, smo se
pogovorili skupaj s starši in razredniki.
Z devetošolci, ki imajo odločbe o spec. pomoči, je opravila poklicni test: Kam in kako in se z njimi
pogovorila o njihovi poklicni nameri.
Za starše in otroke 9. razredov je pripravila predavanji o vpisu in pogojih vpisa, jih seznanila z
rokovnikom in merilih vpisa v srednje šole. Devetošolce je redno obveščala o dogodkih po rokovniku
MZŠŠ.
Glede na to, da je bil letos računalniški razpis v srednje šole, je z devetošolci šla skozi razpis in jim
pojasnjevala vse spremembe, merila ter postopek vpisa v srednje šole.
Informirala je učence 9. razredov o informativnih dnevih. Sama se je udeležila predstavitve Srednje
šole za oblikovanje.
Učencu, ki se je vpisal v športni oddelek, je posredovala potrebne formularje in napotke, prav tako tudi
učencu, ki se je prijavil na preizkus ročnih spretnost za zobotehnika v LJ.
Na naravoslovnem dnevu je za učence 8. A in 8. B razreda je izvedla predavanje o izbiri poklica,
predstavila spletno stran »mojaizbira.si« in » filternet« ter Zavodovo stran »poklicni kažipot«.
Prav tako je učence 8. in 9. razredov obveščala o možnosti ogleda (po ponudbah) srednjih šol. t. i.
dnevi odprtih vrat na posamezni srednji šoli ali pa delavnicah, ki so jih le-te ponujale.
Devetim razredom je organizirala predstavitev Srednje ekonomske šole.
TIMSKI SESTANKI ZA IP IN KONFERENCE IN OBISKI NA DOMU:
Prisostvovala je vsem oddelčnim konferencam, ki so bile namenjene učencem z IP in timskim
sestankom, na katere je bila povabljena s strani specialnih pedagoginj.
Prisostvovala je oddelčnim konferencam, ki so bile sklicane s strani razrednikov od 1. do 9. razreda.
Udeležila se je timskih sestankov na CSD (Center za socialno delo) za družino Sahiti.
144
Na DPH(Dispanzerju za pedopsihiatrijo) pa bila na timskem sestanku za (Marušo Kotar,3.b; Blaža
Pondelaka 6.b).
Na SC (Svetovalnem centru za otroke mladostnike in starše) pa na timu za (Reneja Klakočarja 6.a).
Z razredničarko Natalijo Čerček sta obiskali družino Hašimi Rokija (izostajanje od pouka, neurejene
listine za šolsko prehrano). Socialna delavka je obiskala še romsko družino Dibrani Škurto, Gabrielo in
Vaneso (odsotnost od pouka in neurejena dokumentacija za prehrano) ter družino Millich (zaradi
vedenjskih težav otrok Thomasa in Markusa in nesodelovanja staršev s šolo).
IZOBRAŽEVANJE IZVEN ZAVODA:
Izobraževanje (O trgu dela, programu karierne orientacije) na ZZZ ( Zavodu zazaposlovanje) /24. 10.
2012/.
Seminar Karierna orientacija na lesarski šoli v MB /14.11.2012/.
Seminar o Vseživljenjskem učenju /Priprava projektov Comeniusa; Cepiusa/ v Murski
Soboti /29.11.2012/.
Udeležila se je aktiva svetovalnih delavcev – na OŠ Martina Konšaka /22. in 06. 02. 2013/.
Obiskovala in zaključila izobraževanje za NLP Praktika: 1. modul med 10.,11.,12 januarjem 2013; 2.
modul med 01.,02. februarjem 2013; 3.modul med 07., 08., 09. marec 2013; 4. modul med 11., 12., 13.,
april 2013; 5. modul med 16., 17., 18., 19.,maj 2013; 6. modul med 15., 21., 22; junij 2013.
IZOBRAŽEVANJE V ZAVODU:
Na pedagoški konferenci je izvedla predstavitev novega koncepta karierne orientacije otrok na šoli in
vlogo pedagoških delavcev v njem. /12. 12. 2012/.
Udeležila se je izobraževanja: Bralna pismenost in nove tehnike poučevanja /14.01.2013, 5. 2. 2013/.
Udeležila se je delavnic BUS, ki sta jo izvedli Klara Napast in Alenka Fingušt.
Udeležila se je delavnic Z gibanjem do učenja, ki sta jo izvedle Jasna Trapečar Pavšič in Mateja
Kafer/9.4. 2013/.
145
Udeležila se je izobraževanja Branke Ribič in Barbare Vraničar o Nadarjenih učencih /27.08.2012/
Izobraževanje za Formativno spremljanje pouka, dr. Natalja Komljenc. /28.06.,1.07. 2013/.
IZOBRAŽEVALNI TABOR ZA VRSTNIŠKE MEDIATORJE
Komunikacijske veščine in priprava na mediacijo, supervizija težjih primerov. /29. in 30. 08. 2012 v
domu Toneta Kozelja/.
PREVENTIVNE DELAVNICE ZA UČENCE:
Aktivno je sodelovala pri načrtovanju vsebin za aktiv razrednikov.
ZA 6.a in 6.b RAZRED
Izvajali smo jih ob ponedeljkih v izvedbi Društva za boljši svet na naslednje teme:

Beseda udari močneje kot pest

Zaupajmo vase

Varna uporaba interneta
ZA 8. a in 8. b RAZRED

Bodi frajer brez droge in kako biti varen pred njo.
Tri razredne ure v vsakem 8. razredu pa je izvedla psihologinja iz Centra za otroke in mladostnike
Maribor, ga. Alenka Sršen Fras.
Za 7. b razred
Društvo za boljši svet je izvedlo dve preventivni delavnico na temo:

Odpustil sem ti, ki sta bili nadaljevanje lanskega projekta, v katerega smo se vključili
preko MOM.
Iz Varne hiše Maribor za je izvedla socialna delavka iz te ustanove, ga. Sonja Mladenovič, preventivno
delavnico na temo nenasilja in predstavila Varno hišo Maribor.
146
PREDAVANJA ZA STARŠE, KI SO JIH IZVEDLI ZUNANJI PREDAVATELJI, v šol.l. 2012/13
Svetovalni center za otroke mladostnike in starše:
Mag.Suzana Žunko Vogrinc, prof. defektologinja je predava za starše vse šole na temo:
Otroci nas opazujejo in se učijo oz. kako odreagirati v vsakodnevnih situacijah, da bomo otroku dober
zgled/11.10. 2013/.
Za starše devetošolcev je izvedla predavanje na temo: Vpis, rokovnik in merila za vpis v srednjo šolo
/14. 02. 2013/.
Za starše vseh učencev na temo: Raba in zloraba interneta je predavala ga. Lilek Simona s Policijske
uprave Maribor/9. 4. 2013/.
Organizacija PROJEKTNEGA DAN ZA UČENCE OD 1. DO 5.RAZREDA:
Gledališka predstava:
ZEMLJA JE DOBILA VROČINO – EKOLOŠKA PREDSTAVA O PODNEBNIH SPREMEMBAH v
izvedbi Ekološko kulturnega društva za boljši svet.
Po predstavi pa še delavnice na temo ekologije, za prvošolce pa priprava na predstavo.
PROJEKTI:
1. Mostovi prijateljstva z OŠ ILIĐA iz SARAJEVA.
Priprave na njihov obisk so potekale po programu (Pridobili smo učence, ki so sodelovali v projektu,
vabili starše in izvedli roditeljska sestanka, se dogovarjali o izmenjavi otrok in programu aktivnosti v
času njihovega obiska. Izvedli druženje po programu tudi s partnersko Osnovno šolo Kungota.
/18.,19.,20.,21. 10. 2013/.
147
V projektu je sodelovalo 16 otrok iz naše šole od 5. do 9. razreda in 11 učiteljev. Iz OŠ Kungota je
sodelovalo15. otrok in 7 njihovih učiteljev.
Konec maja in začetek junija / 30., 31.5. in 1.6., 2.6.2013/ smo skupaj obisk vrnili v Sarajevo na Prvo
osnovno šolo Iliđa.
2. Aktivno se je udeležila izvedbe pripravljalnega sestanka za prijavo v projekt COMENIUS
(Sodelovanje sedmih držav) /14.01. DO 17. 01. 2013/.
9.4 Delo specialnih pedagoginj in socialne pedagoginje
Jasna Trapečar Pavšič

Redno delo:
V šolskem letu 2012/2013 je nudila individualno in skupinsko pomoč (dodatno strokovno
pomoč) trinajstim otrokom. Od tega je imelo 11 otrok odločbo o usmeritvi, z eno deklico je
delala na podlagi 0,5 ur dodatne pomoči na oddelek od meseca maja, z eno deklico pa je
delala prostovoljno zaradi pomanjkanja števila ur za dodatno pomoč (otroci s težjimi
specifičnimi učnimi težavami). Ob koncu šolskega leta je imela 26 pedagoških ur na teden.
Med šolskim letom sta dobila odločbo dva učenca. Delo z otroki je potekalo individualno,
občasno v paru, v ali izven razreda po zastavljenem urniku. Učenci so bili deležni 1-3 ur
dodatne strokovne pomoči na teden. Delo otrok je razvidno iz njihovih zvezkov, map, iz
dnevnikov, priprav ter osebnih map, kjer so tudi evalvacijske ocene njihovega dela in
individualizirani programi dela. Dogovori oz. sestanki s starši so zapisani v zapisnikih
govorilnih ur in izrednih skupnih sestankov ter osebnih map otrok. V tem šolskem letu je
skrbela za 11 individualiziranih programov otrok s posebnimi potrebami.

Drugo opravljeno delo:
Zraven že navedenih otrok je vodila in koordinirala postopke usmerjanja in dela strokovnih
skupin za individualizirane programe otrok s posebnimi potrebami, koordinirala delo
gibalnice, sodelovala v aktivu šolske svetovalne službe, bila mentorica trem študentkam in
sorazredničarka 8.b razredu.
148
Podala je poročila o ustreznosti usmeritve za dva bivša učenca, poročila za usmerjanje za tri
učence ter predlog za spremembo odločbe za enega učenca.
1 x na 14 dni se je udeleževala usklajevanj s ŠSS. Izvedla je govorilne ure in sodelovala na
roditeljskih sestankih 8.b razreda. Večkrat letno je vodila timske sestanke za 11 strokovnih
skupin za oblikovanje in evalvacijo individualiziranih programov.Zapisala in sproti je
dopolnjevala individualizirane programe za učence s posebnimi potrebami. Udeležila se je
konferenc, delovnih sestankov, roditeljskih sestankov in šolskih prireditev.Za skupino
učiteljev je tekom leta izvedla 2 srečanji za učenje Brain Gym-a. 9. 4. je izvedla delavnico za
učitelje na konferenci z naslovom Pomen gibanja za učenje (v sodelovanju z Matejo Käfer).
Kot spremljevalka se je udeležila dnevov dejavnosti in ekskurzij.V 8. b razredu je izvedla
nekaj razrednih ur glede vedenjske problematike Žana Tičiča in za izboljšanje razredne klime
in odnosov ter 5 ur na temo Kako se učiti. Na isto temo je opravila 5 razrednih ur v 8.a
razredu in prav tako v 7.a razredu. Opravila je nekaj specialno- pedagoških diagnostičnih
pregledov otrok, ki niso deležni pomoči ter jih napotila na preglede na Svetovalni center ali
Pedpopsihiatrični dispenzer. Bila je prisotna pri NPZ-ju z učencem s posebnimi potrebamiNikom Šuštarjem. Za obravnavanega otroka je vodila osebne mape, dnevnike, specialnopedagoške programe dela in poročila.Za posamezne učence je izvedla ali se udeležila
posebnih timskih sestankov ali zanje napisala dodatna poročila o njihovem funkcioniranju za
institucije, kjer so bili obravnavani.
Ves čas je tesno sodelovala s kolegico Natalijo Augustinovič, razredniki, učitelji, ŠSS, starši,
vodstvom šole ter zunanjimi sodelavci in institucijami, kjer so bili naši otroci v obravnavi.
Natalija Augustinovič
Specialna pedagoginja je v letošnjem šolskem letu izvajala dodatno strokovno pomoč v
obsegu od 24 ur do 25 ur tedensko, ter 1 ure tedensko individualno in skupinsko pomoč, do
meseca aprila. Od aprila dalje je uro izvajala Jasna Trapečar Pavšič. Njeno delo je zajemalo
neposredno delo z učenci s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami, načrtovanje dela,
pripravo sredstev in programov, sodelovanje s starši, učitelji ter šolsko svetovalno službo ter
drugimi zunanjimi institucijami.
V specialno-pedagoško obravnavo je bilo ob koncu šolskega leta vključenih 10 učencev z
odločbo. V mesecu je aprilu je dve učenki prevzela Barbara Vraničar, zaradi novih odločb.
149
Uro individualne in skupinske pomoči je obiskovalo 7 učencev, ki so bili združeni v skupine
in obiskovali pomoč občasno in po potrebi.
V letošnjem šolskem letu je specialna pedagoginja vodila postopke usmerjanja za tri učence.
Vsi razen enega so že dobili odločbe. Poleg tega sem opravila specialno diagnostiko še za eno
učenko in enega učenca. V mesecu juniju bo s starši sprožen postopek spremembe usmeritve
za dva učenca.
Neposredno delo z učenci je zajemalo odkrivanje učencev s posebnimi potrebami, diagnostiko
ter izvajanje pomoči individualno, v paru ali skupinsko v ali izven razreda.
Načrtovanje dela je zajemalo izdelavo individualiziranih načrtov pomoči ter edinstvenih
delovnih projektov pomoči, sprotno prilagajanje in razvijanje individualiziranega načrta
pomoči, ter usklajevanje med rednim programom razreda ter individualiziranim načrtom dela
ter zaključne evalvacije ter načrtovanje smernic za pomoč učencu v naslednjem šolskem letu.
Sodelovanje s starši je potekalo na rednih govorilnih urah, na razgovorih ob reševanju težav,
evalvacijskih sestankih ter tudi preko telefona (ob vnaprejšnjih dogovorih).
Sodelovanje z učitelji pa v obliki individualnih razgovorov, timskih sestankov ter sodelovanje
ob pripravi ter izvajanju edinstvenega delovnega projekta pomoči. Delo z učitelji je zajemalo
tudi približevanje učenčevih posebnih potreb, načrtovati prilagoditve v razredu in evalvirati
njihovo uspešnost. Specialna pedagoginja je pomagala
pri pripravi individualiziranih
vzgojnih načrtov.
Posebnost letošnjega šolskega leta je tudi, da je prevzela vlogo sorazrednika 6.a razreda. V
dogovoru z Metko Kozar, razredničarko je izvedla večino razrednih ur.
Udeleževala se je aktiva šolske svetovalne službe, ki se je srečeval vsako drugo sredo.
Analiza dela aktiva je zapisana posebej in predana ravnateljici.
Sodelovanje je potekalo tudi s Svetovalnim centrom, Dispanzerjem za pedopsihiatrijo ter
Zavodom za šolstvo. Individualno se je
od meseca januarja do junija udeleževala
izobraževanja iz neuro-lingvističnega programiranja in ga uspešno zaključila ter s tem
pridobila diplomo NLP Praktik.
Specialna pedagoginja je vodila in koordinirala
projekt uvajanja šolske in vrstniške
mediacije, v katerem smo v letošnjem letu dobili 11 novih vrstniških mediatorjev in izvedli 37
150
mediacij. Koordinirala je tudi področno skupino šolskih in vrstniških mediatorjev, s katero
smo se v letošnjem šolskem letu dobili dva krat.
Barbara Vraničar
V letošnjem šolskem letu je izvajala različne oblike pedagoškega dela, kot prikazuje spodnja
tabela:
OBLIKA PEDAGOŠKEGA DELA: TEDENSKO ŠTEVILO UR:
individualna in skupinska pomoč za učence Rome 5,5
delo z nadarjenimi učenci 2
organizacija informacijskih dejavnosti – spletna stran 1
dodatna strokovna pomoč:
3 (od januarja)
3
2
2
1
2 (od februarja)
2 (od marca)
1
1
2
Vse ure so realizirane po letnem delovnem načrtu, kar je razvidno iz šolske dokumentacije.
Poleg tega je pripravila beležko za učence in sodelovala pri pripravi publikacije, kot
mentorica je aktivno sodelovala pri nadaljnjem vpeljevanju romske pomočnice v delo z
učenci Romi, bila je vodja aktiva za delo z nadarjenimi učenci, koordinatorka raziskovalne
dejavnosti na šoli in organizatorka zaključne prireditve za predmetno stopnjo. S psihologinjo
je pripravila predavanje za kolektiv o delu z nadarjenimi učenci, aktivno sodelovala v
različnih projektih šole oziroma pri njihovi prijavi (Uspešno vključevanje Romov v vzgojo in
izobraževanje II, Večer pravljic, Šport špas …), vpisovala je bodoče prvošolčke, v zborniku
projekta UVRVI objavila prispevek o delu z Romi na naši šoli, za kolektiv je pripravila
pravila za zapisovanje poročil, redno sodelovala s Centrom za socialno delo, opravljala
151
obiske romskih družin na domu, v okviru možnosti se je dodatno strokovno izpopolnjevala,
opravljala predpisano dežurstvo na hodnikih in dežurstvo za moteče učence, po potrebi
nadomeščala učitelje v razredih, opravila 27 ur jutranjega varstva in popis šolskega inventarja,
redno vodila šolsko dokumentacijo (dnevniki, osebne mape učencev, dnevne in letne priprave,
individualizirani program za učenca s posebnimi potrebami, poročila o učencih – tudi za
zunanje institucije …). Z učitelji je načrtovala delo, izvedla timske sestanke za starše učencev
Romov in učencev s posebnimi potrebami, redno se je udeleževala tudi roditeljskih sestankov
in govorilnih ur, delovnih in drugih timskih sestankov, pedagoških, oddelčnih in redovalnih
konferenc ter opravila potrebna spremstva učencev na športnih, tehniških, naravoslovnih in
kulturnih dnevih.
9.5 Delo računalnikarja – organizatorja informacijskih dejavnosti
Delo računalnikarja so opravljali Alenka Repnik, Barbara Vraničar in Vladimir Širec.
Osnovna naloga računalnikarja je usmerjena v delo z učenci pri izvajanju učno-vzgojnega
procesa z uporabo računalnika. Skupaj z učiteljem predmeta se pripravlja na pouk (to je za
tiste učne ure, ki potekajo s pomočjo uporabe računalniške tehnologije) in sodeluje pri njegovi
izvedbi.
Računalnikarji so skrbeli za nemoteno delovanje omrežja na šoli, IKT tehnologije … V tem
šolskem letu smo namestili 2 novi I-tabli, izvedli smo izobraževanje za učitelje o delu s
spletnim portalom. Ker sta nam Nova KBM in Zavarovalnica Maribor donirali 6 stacionarnih
računalnikov, ki so zamenjali mesta s starejšimi v računalniški učilnici, smo letos stare
razporedili v razrede na razredni stopnji. V računalniški učilnici smo izvedli tekmovanje v
EKO-kvizu, ki poteka preko interneta. Prav tako smo izvedli digitalni preizkus znanja za
kolesarski izpit. Izvedli smo tudi regijsko in državno tekmovanje Kaj znam o prometu.
Sodelavce so redno obveščali o napredkih računalniške tehnologije, jih spodbujali, da bi
šolsko tehnologijo čim pogosteje vključevali v svoje ure, jim nudili tehnično podporo pri
projekcijah, predstavitvah … Kot računalničarji so nudili pomoč pri bolj ali manj vseh
projektih, ki potekajo na šoli. Njihovo delo je bilo tudi vzdrževanje spletne strani, ki je bila
ažurna. Sodelavce so spodbujali, da so sami dodajali prispevke na spletno stran s tehnologijo
joomla. Prispevke je pred objavo potrebno le potrditi.
152
9.6 Delo laboranta
V šolskem letu 2012/2013 je laborantka Višnja Jančec sodelovala z učitelji naravoslovja,
biologije, kemije in fizike ter ostalimi učitelji na šoli, ki so potrebovali pomoč. Pomagala je
pri pripravi, pospravljanju in sami izvedbi vaje oz. dneva dejavnosti. Učitelji so jo ustno ali
pisno (zvezek) seznanili, kaj je potrebno pripraviti in na kašen način bo sodelovala pri sami
izvedbi.
Laborantka je sodelovala tudi pri pospravljanju kabineta za naravoslovje in fiziko ter kabineta
za biologijo in kemijo. Pomivala in pospravljala je pripomočke, ki so jih učitelji potrebovali
pri pouku naravoslovja, biologije, kemije in fizike.
Laborantske ure je opravljala od 1. septembra 2012 do konca šolskega leta.
153
10. DRUGE DEJAVNOSTI
10.1 Zdravstveno varstvo
Sistematični zdravniški pregledi se izvajajo pri šolskih novincih in v 1., 4., 6. in 8. razredu
devetletke. Na te preglede naj učenci prinesejo zdravstvene kartice, morebitne izvide
specialistov, odpustnice iz bolnice, očala.
Cepljenje novincev, učencev 1. in 3. razreda, poteka v zdravstveni ustanovi v spremstvu
staršev oz. skrbnikov.
Namenski pregledi po sistematskem pregledu se izvajajo v 2., 3., 5, 7. in 9. razredu
devetletke. Pregled v devetem razredu je namenjen tudi poklicnemu svetovanju.
♦ ŠOLSKA SPLOŠNA AMBULANTA
Šolski splošni zdravnik je Mojca Ivankovič Kacjan, dr.med.spec.pediater, ki ima ambulanto v
Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor (Vošnjakova ulica 2-4, 4. nadstropje,
ordinacija 2).
Tel.: 02 22 86 357
Ambulanta za bolne učence in dijake:
ZDRAVSTVENO VARSTVO

ponedeljek, torek od 13:15 do 19:30

sreda od 7:00 do 13:15

četrtek, petek od 7:00 do 8:30

ena sobota v mesecu od 8:00 do 15:00
*Povzeto po podatkih s spletne strani Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca.
♦ ŠOLSKA ZOBNA AMBULANTA
V zobni ambulanti OŠ borcev za severno mejo dela zobozdravnik Peter Pokeržnik,
dr.dent.med., in sicer vsak ponedeljek in torek od 7.30 – 14.00.
Učencem omogočamo sistematične preglede zob in učenje pravilnega čiščenja ter nege zob,
učenci pa naj tudi sami skrbijo za redne preglede zob na vsakih šest mesecev.
Za zobno preventivo učencev skrbi gospa Marjana Poš, dipl.m.s. iz Kabineta za
zobozdravstveno prosveto in vzgojo (ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, Partizanska c. 14 a).
154
10.2 Prometna vzgoja
Na šoli posvečamo veliko pozornost prometni varnosti naših učencev. Pred začetkom
šolskega leta izobesimo v okolici šole trikotne prometne znake, postavimo opozorilne table in
plakate, ki opozarjajo voznike na šolarje. Izdelan imamo načrt varnih šolskih poti. Projekt
Varna pot v šolo in domov je namenjen otrokom, ki prvič sedejo v šolske klopi in ne poznajo
nevarnosti, s katerimi se lahko srečajo na šolski poti in v vsakdanjem življenju. Ob začetku
šolskega leta s sodelovanjem s policisti za starše prvošolčkov pripravljamo tudi predavanje o
prometni varnosti.
Usposabljanje za vožnjo s kolesom je potekalo za učence 5. razreda celo šolsko leto v dveh
delih – teoretični in praktični del.
16.04.2013 je v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne
občine Maribor na OŠ borcev za severno mejo potekalo 21. Medobčinsko tekmovanje Kaj veš
o prometu. Tekmovanje je potekalo na prometnem poligonu šole in po mestnih prometnicah.
Tekmovanje je potekalo v kategoriji učencev – tekmovalcev s kolesi. Sodelovali so lahko trije
najbolje uvrščeni tekmovali s predhodnega šolskega tekmovanja. Tekmovanje Kaj veš o
prometu za učence s kolesi je obsegalo:
- Preverjanje teoretičnega znanja s pomočjo računalnika z vprašanji o cestno prometnih
predpisih, opremi kolesa in etiki v prometu,
- Ocenjevalno vožnjo na prometnih površinah,
- Spretnostno vožnjo na poligonu.
Na tekmovanju je sodelovala tudi naša šola. OŠ borcev za severno mejo so zastopali učenci:
Domen Flakus Bosilj, Kevin Venta, Dejan Grobin in Sani Smajić. Mentorja prometnega
krožka Danica Kladošek in Vladimir Širec sta z učenci opravila šolsko tekmovanje in
pripravila ekipo za tekmovanje na medobčinskem tekmovanju. Ekipno so učenci OŠ borcev
za severno mejo osvojili prvo mesto. Tekmovalci so prejeli medaljo, priznanje in pokal. Kot
zmagovalna šola pa so šoli tekmovalci prislužili praktično nagrado, kolo. Posamično se je
učenec Domen Flakus Bosilj uvrstil na tretje mesto, Dejan Grobin pa na četrto mesto. Tako se
je tretje uvrščeni učenec uvrstil na državno tekmovanje, ki je bilo 01.07.2013 v Ljubljani.
Zaradi drugih obveznosti se Domen Flakus Bosilj ni mogel udeležil državnega tekmovanja,
nadomestil ga je Dejan Grobin, ki je na državnem tekmovanju osvojil 31. mesto.
155
Pred odhodom na počitnice smo z učenci ponovili osnovna prometna pravila ter jih opozorili
predvsem na nevarnosti, ki jim pretijo kot pešcem, kolesarjem ali med igro na igrišču okoli
njihovih domov.
10.3 Pridobitve šole
S strani MOM (Mestne občine Maribor) je bila realizirana investicija, in sicer obnova
celotne strehe nad učilniškimi trakti in strešnih oken. To je bilo že potrjeno na mestnem
svetu MOM. Izdelana je bila projektna naloga za obnovo kotlovnice in preureditev
ogrevanja iz kurilnega olja na zemeljski plin v OŠ borcev za severno mejo, Borcev za
severno mejo 16, Maribor.
Sanirane so bile tudi razpoke na asfaltnih površinah.
Nova KBM in Zavarovalnica Maribor sta šoli donirali 11 rabljenih stacionarnih računalnikov.
Namestili smo tudi 2 I-tabli s projektorji.
156
10.4 Sodelovanje z okoljem
Sodelovanje z drugimi OŠ, vrtci in SŠ.
Z osnovnimi šolami na mestnem področju smo sodelovali v aktivih učiteljev, v študijskih
skupinah in pri organizaciji različnih tekmovanj. Z vrtci smo sodelovali z medsebojnimi
obiski.
S srednjimi šolami smo sodelovali v obliki seznanjanja učencev 9. razredov
s programi posameznih šol in izvajanjem šolske prakse dijakov.
V sodelovanju s PeF, FF in FNM smo izvajali prakso študentov, študenti so izvajali nastope v
okviru didaktike pri slovenščini, matematiki in likovni vzgoji. Za študente so strokovni
delavci pripravili več hospitacij in jim nudili pomoč pri pripravi nastopov.
Sodelovali smo z mestno četrtjo in društvi. Z Zvezo prijateljev mladine smo sodelovali pri
ustvarjalnih delavnicah, ki so med šolskim letom potekale na šoli, v okviru projekta Ekošole,
pri izvajanju otroškega parlamenta in pri raziskovalni dejavnosti Mladi za napredek Maribora.
Zunanje institucije, s katerimi se povezujemo in sodelujemo:
INŠTITUCIJA
NAMEN SODELOVANJA
Ministrstvo za znanost, izobraževanje kulturo
svetovalne storitve, različni portali,
in šport
sistemizacija ...
ZRSŠ enote MB in LJ
izobraževanje, svetovalne storitve,
usmerjanje otrok s posebnimi potrebami
Zavod za zaposlovanje, Center za informiranje
poklicna orientacija
CIPS, Filternet,
Center za socialno delo Maribor
družinska, socialna problematika, timski
sestanki, poročila
Svetovalni center za otroke, mladostnike in
družinska, učna, vedenjska
starše Maribor
problematika in testiranje nadarjenih
157
Rdeči križ MČ Pobrežje
denarne pomoči, plačilo šolskih
potrebščin, delovnih zvezkov, šole v
naravi
Zveza prijateljev mladine Maribor in ZPM
letovanja v Poreču, na Pohorju, otroški
parlament, tabor za nadarjene, pustno
rajanje, organizacija določenih delavnic
...
MOM
nadstandardni program
Dispanzer za šolske otroke in mladino
preventiva, HPV, sistematični pregledi
Zavod za šport Maribor
Športnr aktivnosti
Društvo za boljši svet
preventivno vzgojno delovanje šole
Medicinska fakulteta
prva pomoč in spolnost
Zdravstveni dom Adolfa Drolca
individualna obravnava učencev
Center za sluh in govor
individualna obravnava učencev
SERŠ in PF, FF Maribor
praksa dijakinj in študentov
Sodelovanje z OŠ okoliških krajev
interdisciplinarnost
Globus d.o.o.
prevoz otrok
Zveza za tehniško kulturo MB
raziskovalne naloge in organizacija
tabora
Šola za ravnatelje
izobraževanja
Policijska postajo Maribor
zagotavljanje varnosti
Zavod za zdravstveno varstvo Maribor
vzorci, analize, deratizacija,
dezinsekcija
Državni izpitni center- RIC
NPZ, izobraževanje
158
ŠRD Zvezdica Maribor
Zlati sonček, Krpan
Lokalna TV, POP TV, RTV SLO, Radio
pripravljanje prispevkov, ogledi,
Maribor, Radio City, Radio Center
pripravljanje oddaj ...
Zavod RS Planica
Zdrav življenjski slog
Športna društva
sodelovanje pri organizaciji turnirjev
ŠKL
sodelovanje pri organizaciji turnirjev –
med dvema ognjem
159
11. ZAKLJUČEK
V poročilu so predstavljene najpomembnejše dejavnosti, ki so se dogajale bodisi na šoli
bodisi zunaj nje. Prikazana je realizacija ciljev, ki smo jih načrtovali v začetku šolskega leta
2012/2013, prav tako je v prilogi prikazana realizacija strokovnega izobraževanja.
Menim, da smo v realizacijo LDN za šolsko leto 2012/2013 vsi delavci šole vložili vse svoje
moči in znanje, da smo izpolnili začrtane naloge in dosegli zastavljene cilje.
Priloge tega poročila so tudi poročila svetovalne službe, vodij raznih dejavnosti in
individualna poročila strokovnih delavcev, analiza vseživljenjskih znanj in analiza vsebinskih
znanj.
Poročilo o delu za šolsko leto 2012/2013 je pripravila ravnateljica, mag. Lučka Lazarev
Šerbec, prof..
Poročilo o delu je obravnaval učiteljski zbor _____________________________________
šole:
Poročilo o delu je obravnaval svet staršev:
Poročilo o delu je obravnaval in sprejel svet
šole:
Predsednica sveta šole
Branka Kokol
Ravnateljica
mag. Lučka Lazarev Šerbec, prof.
160