GORSKO KOLESARJENJE V NARAVNEM OKOLJU
GORSKO KOLESARJENJE V NARAVNEM OKOLJU - navade, značilnosti voženj in razumevanje problematike kolesarjenja v naravnem okolju pri slovenskih gorskih kolesarjih Končno poročilo raziskave Peter Zajc, univ. dipl. geog. dr. Nejc Berzelak, univ. dipl. soc. Na fotografiji: Singletrail park Jamnica (foto: Aleš Fevžer, arhiv RRA Koroška) Slovenj Gradec, maj 2014 Povzetek Ciljna populacija ankete so bili posamezniki, ki se vsaj občasno ukvarjajo z gorskim kolesarjenjem. Zaradi nerazpoložljivosti ustreznega vzorčnega okvira (seznama gorskih kolesarjev) smo izvedli spletno anketo s splošnim vabilom preko spletnih komunikacijskih kanalov. Anketa zato verjetno zajema predvsem skupino aktivnejših gorskih kolesarjev, ki spremljajo specializirane spletne medije oziroma so prisotni na družbenem omrežju Facebook. Anketiranci v več kot v 90 % navajajo, da uživajo v gorskem kolesarjenju po poteh v naravnem okolju, v več kot 85 % pa po spustih po enoslednicah. Skoraj 95 % anketirancem je pri vožnji pomembno doživljanje narave, kar jim je v povprečju bolj pomembno, kot pa hitrost vožnje. Vožnja z gorskim kolesom po poteh v naravnem okolju tako ni nekaj občasnega, ampak je v samem bistvu gorskega kolesarjenja kot načina doživljanja narave in preživljanja prostega časa. Večina anketirancev v celoti zavrača trditev, da bi se manj vozili po poteh v naravnem okolju, če bi se globa za vožnjo po teh poteh poenotila in zvišala kot je to npr. predlagal prvotni osnutek Zakona o spremembah Zakona o ohranjanju narave. Vendar pa se velika večina anketirancev, skoraj 85 %, strinja, da bi se več vozili po poteh namenjenih gorskim kolesarjem, če bi bilo urejenih in vzdrževanih več takih poti. Hkrati se jih skoraj dve tretjini strinjata, da bi se v tem primeru manj vozili po poteh v naravnem okolju, na katerih vožnja ni izrecno dovoljena. Izkušnje iz tujine in odgovori anketirancev potrjujejo, da je potrebno tokove uporabnikov v prostoru urejevati in ne prepovedovati. To zahteva oblikovanje učinkovitih mehanizmov spodbujanja gorskega kolesarjenja, tudi finančnih, na območjih, kjer je ta dejavnost družbeno sprejemljiva, ter omejevanje zgolj na manjših območjih, kjer je družbeno manj sprejemljiva in se nadzor lahko tudi učinkovito vrši. S tem lahko že na kratek rok pripomoremo tudi k omejevanju tokov uporabnikov v prostoru, kjer je gorsko kolesarjenje družbeno manj sprejemljivo. Obstoječi način urejanja v Sloveniji, ki temelji zgolj na prepovedovanju, je neučinkovit. Med anketiranci je bilo 91 % moških in 9 % žensk. Približno polovica (49,1 %) anketirancev je članov katerega izmed društev ali zveze društev, ki med svoje dejavnosti uvrščajo tudi razvoj kolesarstva. Nekaj več kot polovica anketirancev običajno gorsko kolesari samih. Skoraj polovica anketirancev ne pozna vsebine nobenega izmed priporočil gorskim kolesarjem za vožnjo z gorskim kolesom (npr. IMBA, Komisije za turno kolesarstvo PZS …). Odgovori anketirancev o organiziranem ukvarjanju z gorskim kolesarjenjem nakazujejo, da je predvsem pred slovensko gorskokolesarsko skupnostjo v najširšem pomenu izziv, kako gorsko kolesarjenje približati vsem starostnim, spolnim in družbenim skupinam ter tudi skozi takšno organiziranost spodbujati načrtno vzpostavljanje in vzdrževanje poti, izobraževanje uporabnikov ter razvijati gorsko kolesarjenje in kolesarstvo kot eno izmed trajnostnih oblik športne, rekreativne, tekmovalne in turistične dejavnosti ter kot družbeno pomembno aktivnost in ekonomsko dejavnost.1 1 Pismo o nameri, URL: http://www.mtb.si/novice/2008-kolesarsko-turisticno-pismo-o-nameri.html, citirano 21. 4. 2014 Kazalo 1 2 3 4 UVOD ........................................................................................................................ 1 METODOLOGIJA......................................................................................................... 3 DEMOGRAFSKE ZNAČILNOSTI ANKETIRANCEV............................................................ 4 UKVARJANJE Z GORSKIM KOLESARJENJEM ................................................................. 5 POGOSTOST UKVARJANJA Z GORSKIM KOLESARJENJEM ......................................................................... 5 OPREMA .................................................................................................................................... 6 ORGANIZIRANO IN TEKMOVALNO UKVARJANJE ................................................................................... 7 ČLANSTVO V KOLESARSKIH ZDRUŽENJIH............................................................................................. 7 5 ZNAČILNOSTI GORSKOKOLESARSKIH VOŽENJ ............................................................. 8 NAČINI VOŽNJE ............................................................................................................................ 8 KOLESARSKI PARKI ........................................................................................................................ 9 KOLESARJENJE PO OBSTOJEČIH POTEH V NARAVNEM OKOLJU ................................................................. 9 6 PROBLEMATIKA KOLESARJENJA V NARAVNEM OKOLJU............................................ 10 KONFLIKTI Z DRUGIMI UPORABNIKI ................................................................................................ 10 ZAKONSKE OMEJITVE IN SMERNICE................................................................................................. 10 UKREPI ZA UREJANJA VOŽNJE Z GORSKIM KOLESOM V NARAVNEM OKOLJU ............................................. 11 7 8 KOMENTAR.............................................................................................................. 13 PRILOGA - ANKETNI VPRAŠALNIK ............................................................................. 15 1 Uvod Urejanje odnosov in aktivnosti različnih deležnikov v prostoru naj bi temeljilo na objektivnih podatkih in argumentih. Vendar neredko zaradi pomanjkanja objektivnih podatkov, tudi v strokovnih krogih, argumentiranja temeljijo na subjektivnih, včasih emocionalnih ocenah in na načelu previdnosti. Zakonodaja, organizacijski in finančni vložki javnega ter zasebnega sektorja v urejanje gorskega kolesarjenja v Sloveniji ne sledijo rasti popularnosti gorskega kolesarjenja v Sloveniji ter trendom v kolesarskem turizmu v tujini. To se odraža tudi v pomanjkanju strokovne in znanstvene literature s področja gorskega kolesarjenja. S pričujočo raziskavo želimo delno pripomoči k objektivnejšim podatkom v razpravi o urejanju gorskega kolesarjenja kot aktivnosti v naravnem okolju ter podati informativen vpogled v navade, značilnosti voženj in razumevanje problematike kolesarjenja v naravnem okolju pri slovenskih gorskih kolesarjih. Razvoj sodobnih gorskokolesarskih poti temelji na poteh v naravnem okolju, t.i. enoslednicah, kar potrjujejo primeri razvitih gorskokolesarskih destinacij iz tujine (npr. Škotska, Tirolska, ZDA …) ter tržnih raziskav1. Enoslednice (angleško singletrails) so razgibane, ožje kolesarske poti v naravnem okolju, širine od okoli 40 cm do okoli 150 cm z vozno površino izključno iz naravnih, lokalno prisotnih materialov, namenjene gorskemu kolesarjenju. Po svojem bistvu so zelo podobne planinskim ali drugim pohodnim potem, le da so namenjene gorskim kolesarjem. Na primeru Koroške (Zajc et al, 2012)2, ki v Sloveniji velja za eno bolj prepoznavnih destinacij za gorsko kolesarjenje, avtorji ugotavljajo, da: • razen izjem so se poti označevale sporadično, nenačrtno, brez modela nadaljnjega vzdrževanja in trženja; • poti skoraj izključno potekajo po makadamskih in asfaltnih cestah, speljane so neatraktivno z vidika doživljanja/doživetja, kar je z vidika sodobnega gorskega kolesarjenja neatraktivno; • številne poti so bile oblikovane brez jasno definirane ciljne skupine uporabnikov, kar se je odražalo tudi v trasi poti; • poti kljub številnim marketinškim aktivnostim niso doživele uspeha oziroma niso zaživele. Umeščanje sodobnih, atraktivnih, doživljajskih poti v Sloveniji dodatno ovira gorskemu kolesarjenju nenaklonjena in kompleksna zakonodaja. Vsaka človeška dejavnost ima vpliv na okolje in naravo, pri čemer gorsko kolesarjenje ni izjema. Pomembno je, da se tega zavedamo in upoštevamo pri razvoju in umeščanju mreže kolesarske infrastrukture v prostor z namenom zmanjšanja neželenih vplivov na naravo, okolje ter potencialnih konfliktov z drugimi uporabniki prostora in lastniki zemljišč. Kot ugotavljajo predstavniki enajstih slovenskih organizacij s področja kolesarstva in turizma, podpisniki pisma1 o nameri po usklajenem in celovitem delovanju za načrtni razvoj gorskega 1 Radsport-Branchenstudie 2010 – Zubehör. 2010. Delius KIasing. 122 str. Zajc P.,Obu M., Obu M. 2012. Kolesarjenje in pohodništvo na Koroškem – strokovne podlage za integralni turistični proizvod. 84 str. URL: http://odprimopoti.si/doc/rdo%20koroska_itp%20kolesarjenje%20in%20pohodnistvo_strokovne%20podlage_v 4_2.pdf, citirano 19. 4. 2014 2 1 kolesarstva in kolesarjenja, je gorsko kolesarjenje potrebno urejati in ne prepovedovati. Tako bomo že kratkoročno dosegli usmerjanje tokov uporabnikov, ustvarili bomo pogoje za razvoj trajnostnih turistični proizvodov, kar bo imelo za posledico ustvarjanje novih delovnih mest. Z načrtnim spodbujanjem vključevanja vseh starostnih, socialnih in družbenih skupin bomo uspešno vplivali na dobro počutje in zdravje državljank in državljanov Slovenije ter neposredno in posredno zmanjšali izdatke javne zdravstvene blagajne. Na fotografiji: Otroški dan, Black Hole Bike Fest 2013 (foto: Peter Zajc) 1 Pismo o nameri, URL: http://www.mtb.si/novice/2008-kolesarsko-turisticno-pismo-o-nameri.html, citirano 21. 4. 2014 2 2 Metodologija Ciljna populacija ankete so bili posamezniki, ki se vsaj občasno ukvarjajo z gorskim kolesarjenjem. Zaradi nerazpoložljivosti ustreznega vzorčnega okvira (seznama gorskih kolesarjev), smo izvedli spletno anketo s splošnim vabilom. Vabilo je bilo objavljeno na spletnih mestih MTB.si (novice), Bicikel.com (novice), spletnem forumu Tabla (http://tabla.mtb.si/) ter socialnem omrežju Facebook (MTB.si, Bicikel.com). Povezavo do ankete so kasneje objavili tudi skrbniki spletnih strani Turnokolesarskega odseka PZS, Planinske zveze Slovenije, Gore in ljudje in nekaterih drugih. Uporabljen vzorec ne omogoča statistično veljavnega posploševanja rezultatov, saj izbor posameznikov ni bil slučajen, verjetnosti njihovega izbora niso znane in ni mogoče z gotovostjo preprečiti večkratnega sodelovanja istih oseb. Analiza dostopov do ankete sicer ne kaže očitnih poskusov namernega izkrivljanja rezultatov v obliki velikega števila večkratnih sodelovanj. Zbiranje podatkov je potekalo od 9. 3. 2014 do 14. 4. 2014. Anketo je pričelo izpolnjevati 2.247 anketirancev. V postopku priprave baze podatkov je bilo izločenih 15 % zapisov, ki niso ustrezali kriterijem kakovosti, predvsem zaradi prekinitve sodelovanja pred zaključkom ali izpolnitve manj kot polovice ustreznih vprašanj. Skladno z opredelitvijo ciljne populacije so bili iz podrobnejših analiz izločeni tudi anketiranci, ki se z gorskim kolesarjenjem ne ukvarjajo (5 %). Skupno število ustreznih anketirancev, ki so bili vključeni v analizo, je tako 1.809. Rezultate je zato treba obravnavati predvsem kot informativen vpogled v stanje in stališča določene skupine gorskih kolesarjev, ki se verjetno s to aktivnostjo ukvarja nadpovprečno pogosto in spremlja specializirane spletne medije oz. je vključena v socialno omrežje Facebook. Anketa ponuja tudi obetavno izhodišče za nadaljnje raziskave, ki bodo omogočile boljše razumevanje in razvoj gorskega kolesarjenja v Sloveniji. Pripravljenost za sodelovanje v morebitnih novih raziskavah je namreč izrazilo 70 % anketirancev. 3 3 Demografske značilnosti anketirancev Med anketiranci, ki se kdaj ukvarjajo z gorskim kolesarjenjem kot aktivnostjo v naravi, je bilo 91 % moških in 9 % žensk. Njihova povprečna starost je bila 33,4 let (standardni odklon 10,5). Najmlajši anketiranec je bil star 12 in najstarejši 82 let. Tabela 3.1 prikazuje še socio-demografsko strukturo sodelujočih glede na regijo stalnega prebivališča in zaposlitveni status. Tabela 3.1: Struktura anketirancev glede na regijo stalnega prebivališča in zaposlitveni status. Odstotek anketirancev Regija Zaposlitveni status Odstotek anketirancev Gorenjska 17,6 Učenec, dijak, študent 24,1 Goriška 11,0 Zaposlen 68,0 Jugovzhodna Slovenija 3,7 Brezposeln 6,6 Koroška 6,7 Upokojenec 1,3 Notranjsko-kraška 2,9 Skupaj Obalno-kraška 3,6 Osrednjeslovenska Število anketirancev: 1.808 29,2 Podravska 8,3 Pomurska 1,9 Savinjska 9,7 Spodnjeposavska 2,5 Zasavska 2,3 Izven Slovenije 0,7 Skupaj 100,0 100,0 Število anketirancev: 1.807 4 4 Ukvarjanje z gorskim kolesarjenjem Več kot polovica anketirancev se z gorskim kolesarjenjem ukvarja med dvema in desetimi leti (Slika 4.1), desetina pa več kot dvajset let. Le približno 3 % anketirancev se je s to aktivnostjo pričelo ukvarjati šele pred enim letom ali manj. Ta delež je skladen s pričakovanjem, da so v anketi sodelovali predvsem tisti, ki več časa posvečajo gorskem kolesarjenju in so bolj angažirani v spremljanju specializiranih spletnih medijev. Slika 4.1: Število let ukvarjanja z gorskim kolesarjenjem. Število anketirancev: 1.808 Na fotografiji: Black Hole maraton, Black Hole Bike Fest 2013 (foto: Peter Zajc) 5 Pogostost ukvarjanja z gorskim kolesarjenjem V anketi so sodelovali predvsem aktivni gorski kolesarji. Več kot dve tretjini anketirancev v kolesarski sezoni (pomlad, poletje in jesen) gorsko kolesarita vsaj nekajkrat tedensko (Slika 4.2). Za gorskega kolesarja se je opredelilo 91 % sodelujočih; izjeme so predvsem med posamezniki, ki so se s to aktivnostjo pričeli ukvarjati šele v zadnjem letu ali pa gorsko kolesarijo le občasno, torej nekajkrat letno ali nekajkrat mesečno. Slika 4.2: Pogostost ukvarjanja z gorskim kolesarjenjem. Število anketirancev: 1.809 Oprema Tabela 4.1 prikazuje vrste gorskih koles, ki jih imajo anketiranci. Najpogostejši vrsti sta polnovzmeteno all mountain / enduro kolo ter hardtail kolo. Nekaj več kot petina anketirancev (22 %) ima več kot eno vrsto gorskega kolesa. Tabela 4.1: Vrste gorskih koles, ki jih imajo anketiranci. Odstotek anketirancev Vrsta gorskega kolesa Hardtail (brez vzmetenja ali vzmetenje samo spredaj) 45,2 Polnovzmeteno XC (vzmetenje spredaj in zadaj do 100 mm) 8,8 Polnovzmeteno all mountain / enduro (vzmetenje spredaj in zadaj 100–160 mm) 49,6 Freeride / DH (vzmetenje spredaj in zadaj več kot 160 mm) 23,2 Ima eno vrsto kolesa 77,5 Ima dve ali več vrst koles 22,5 Število anketirancev: 1.805 Opomba: Anketiranci so lahko izbrali več vrst koles, zato vsota odstotkov ni enaka 100. 6 Organizirano in tekmovalno ukvarjanje Večina anketirancev se v zadnjih dveh letih ni aktivno udeležila nobene izmed vrst gorskokolesarskih dogodkov, navedenih v spodnji tabeli (Tabela 4.2). Nobenega takšnega dogodka se namreč ni udeležilo 58 % anketirancev. Največ jih je aktivno sodelovalo na organiziranih vzponih z gorskimi kolesi, ki se jih je vsaj enkrat udeležila približno četrtina vseh anketirancev. Obiskovanje organiziranih in tekmovalnih dogodkov je pogostejše med 12 % tistih, ki imajo licenco tekmovalca Kolesarske zveze Slovenije. Tabela 4.2: Aktivna udeležba (kolesarjenje) na organiziranih dogodkih v zadnjih dveh letih. Odstotek anketirancev Vrsta dogodka Z licenco tekmovalca Organiziran vzpon z gorskimi kolesi 36,8 24,6 26,1 Organiziran gorskokolesarski maraton 38,2 10,5 13,9 Tekma v olimpijskem krosu 35,9 0,7 5,0 Enduro tekma 32,7 4,8 8,2 Tekma v spustu 39,1 4,1 8,4 8,2 65,1 58,2 Niso aktivno sodelovali na nobeni izmed teh vrst dogodkov Brez licence tekmovalca Skupaj (z in brez licence) Število anketirancev: 1.806 Opomba: Anketiranci so se lahko udeležili več vrst dogodkov, zato vsota odstotkov ni enaka 100. Licenco tekmovalca ima 12.2 % vseh anketirancev. Članstvo v kolesarskih združenjih Približno polovica (49 %) anketirancev je članov katerega izmed društev ali zveze društev, ki med svoje dejavnosti uvrščajo tudi razvoj kolesarstva. (Tabela 4.3). Nekaj več kot četrtina jih je včlanjena v Planinsko zvezo Slovenije, petina pa v enega izmed klubov Kolesarske zveze Slovenije. Manjši delež jih je vključenih v turnokolesarske odseke planinskih društev. Z razvojem kolesarstva se ukvarjajo tudi druga društva, ki niso del ene izmed dveh nacionalnih zvez; v takšna društva je včlanjenih slabih 15 % anketirancev. Tabela 4.3: Članstvo v kolesarskih združenjih. Odstotek članov Število anketirancev Kolesarski klub v okviru Kolesarske zveze Slovenije 20,1 1.784 Planinske zveze Slovenije 25,8 1.778 Turnokolesarskega odseka PD ali drugega odseka, ki goji turno kolesarstvo 7,2 1.768 Drugega društva, ki se ukvarja z razvojem kolesarstva 14,7 1.775 Član vsaj enega društva ali zveze društev 49,1 1.754 Združenje Opomba: Anketiranci so lahko včlanjeni v več društev hkrati. 7 5 Značilnosti gorskokolesarskih voženj Anketiranci na posamezni gorskokolesarski vožnji v povprečju prekolesarijo 31,0 km (standardni odklon 14,3)1. Polovica izmed njih na posamezni vožnji običajno prekolesari 30 km ali manj. Povprečni ocenjeni čas običajne vožnje je približno 2 uri in 17 minut (137,5 minut, standardni odklon 64,7 minut)2. Polovica anketirancev ocenjuje, da njihova običajna vožnja traja dve uri ali manj. Ocene o običajni dolžini vožnje ni moglo podati 24 % anketirancev, o običajnem trajanju pa 17 %. Nekaj več kot polovica (52 %) anketirancev običajno gorsko kolesari samih, 42 % pa v skupini. Ostalih 6 % ocene ni moglo podati. Kadar kolesarijo v skupini, ta v povprečju običajno šteje 3,5 članov (standardni odklon 2,3). Običajnega števila članov skupine ni moglo oceniti 17 % anketirancev. Načini vožnje Več kot 90 % anketirancev uživa v gorskem kolesarjenju po poteh v naravnem okolju, več kot 85 % pa v spustih po enoslednicah (Tabela 5.1). Skoraj 95 % anketirancem je pri vožnji pomembno doživljanje narave. To jim je v povprečju tudi izrazito pomembnejše, kot pa hitrost vožnje. Tabela 5.1: Stopnja strinjanja s trditvami o načinih vožnje. Odstotek anketirancev Trditev Sploh ne velja Pretežno ne velja Niti – niti Pretežno velja Povsem velja Povprečje (std. odkl.) Število anketirancev Uživam v gorskem kolesarjenju po makadamskih cestah. 7,2 15,0 16,5 29,9 31,5 3,6 (1,3) 1.802 Uživam v gorskem kolesarjenju po poteh v naravnem okolju (gozdne vlake ali gozdne, planinske ter poljske poti). 1,1 2,2 4,6 24,6 67,6 4,6 (0,8) 1.803 Uživam v spustih po t.i. enoslednicah (singletrails). 3,6 3,6 6,3 13,8 72,8 4,5 (1,0) 1.803 Uživam v načinu vožnje spust (downhill). 13,2 14,9 15,5 20,2 36,2 3,5 (1,4) 1.797 Uživam v načinu vožnje freeride. 10,6 11,8 16,3 21,8 39,5 3,7 (1,4) 1.796 Pri spustu je pomembna čim večja hitrost. 26,0 21,4 31,8 14,5 6,4 2,5 (1,2) 1.797 0,6 0,5 4,7 20,9 73,3 4,7 (0,7) 1.806 Pomembno je doživljanje narave. 1 Iz izračuna povprečja prekolesarjene razdalje je bilo izločenih 6 anketirancev, ki so navedli nerealno veliko prevoženo razdaljo na običajni gorskokolesarski vožnji (1.000 km ali več). 2 Iz izračuna povprečja prekolesarjene razdalje je bilo izločenih 8 anketirancev, ki so navedli trajanje običajne vožnje 400 minut ali več. 8 Kolesarski parki V kolesarskem parku je že kdaj vozilo 62 % anketirancev, približno polovica več kot enkrat (Slika 5.2), približno tretjina pa več kot šestkrat. Slika 5.2: Vožnje v kolesarskem parku. Število anketirancev: 1.808 Kolesarjenje po po obstoječih poteh v naravnem okolju Pri kolesarjenju po naravnem okolju največ anketirancev navaja pogosto ali zelo pogosto kolesarjenje po gozdnih poteh, sledijo gozdne vlake, planinske poti in poljske poti (Tabela 5.3). V splošnem je vožnja po vseh navedenih delih naravnega okolja razmeroma pogosta. Tabela 5.3: Pogostost kolesarjenja po različnih delih naravnega okolja. Odstotek anketirancev Del naravnega okolja Povprečje (std. odkl.) Število anketirancev Nikoli ali zelo redko Redko Včasih Pogosto Zelo pogosto Gozdne vlake 5,6 12,5 24,5 33,6 23,7 3,6 (1,1) 1.802 Gozdne poti 0,4 2,4 10,6 40,2 46,4 4,3 (0,8) 1.806 10,8 19,7 26,1 23,6 19,9 3,2 (1,3) 1.803 7,1 21,5 28,8 27,3 15,4 3,2 (1,2) 1.799 Planinske poti Poljske poti 9 6 Problematika kolesarjenja v naravnem okolju Konflikti z drugimi uporabniki Čeprav anketiranci v pretežni meri navajajo, da do konfliktov z drugimi uporabniki prostora prihaja redko, jih je na drugi strani slaba polovica v preteklem letu prišla v vsaj en verbalni ali fizični konflikt z drugimi uporabniki prostora. Če že, je po navedbah anketirancev do konfliktov najpogosteje prihajalo s pohodniki oz. planinci ter z lastniki zemljišč, najredkeje pa z drugimi kolesarji (Tabela 6.1). Tabela 6.1: Število verbalnih ali fizičnih konfliktov z drugimi uporabniki prostora. Odstotek anketirancev Število anketirancev Uporabniki prostora Nikoli 1-krat 2 do 5krat 6 do 10krat Več kot 10-krat Pohodniki in planinci 72,4 15,1 9,4 1,4 1,7 1.807 Drugi kolesarji 92,5 2,7 2,4 0,9 1,5 1.804 Vozniki motokros ali štirikolesnikov 83,8 8,1 6,6 0,9 0,7 1.802 Lastniki zemljišč 78,5 14,4 6,3 0,6 0,3 1.805 Lovci 87,4 8,1 3,1 0,6 0,7 1.805 Opomba: S katerokoli izmed navedenih skupin uporabnikov prostora je v konflikt vsaj enkrat prišlo 49 % anketirancev. Zakonske omejitve in smernice Velika večina anketirancev (86 %) se zaveda, da je po obstoječi zakonodaji vožnja po poteh v naravnem okolju prepovedana, če ni izrecno dovoljena. Hkrati delež tistih, ki tega ne vedo (slabih 15 %) kaže na neučinkovitost obstoječega načina urejanja. Nepoznavanje prepovedi je nekoliko pogostejše med anketiranci, ki so se z gorskim kolesarjenjem šele pričeli ukvarjati. Med tistimi, ki gorsko kolesarijo eno leto ali manj, jih namreč več kot četrtina s prepovedjo ni seznanjena (Tabela 6.2). Tabela 6.2: Seznanjenost s prepovedjo vožnje v naravnem okolju glede na število let ukvarjanja z gorskim kolesarjenjem. Število let ukvarjanja Odstotek anketirancev Seznanjen Ni seznanjen 1 leto ali manj 73,3 26,7 2–5 let 82,9 17,1 6–10 let 85,9 14,1 11–15 let 88,1 11,9 16–20 let 89,2 10,8 Več kot 20 let 87,9 12,2 Skupaj 85,6 14,4 Število anketirancev: 1.808 Še manjši del jih je seznanjen z zakonsko določenimi globami za vožnjo po poteh v naravnem okolju – globa za vožnjo po planinskih poteh je znana 64 % anketirancem, po ostalih pa 63 % anketirancem. Skoraj polovica anketirancev (47 %) ne pozna vsebine nobenega izmed priporočil gorskim kolesarjem za vožnjo z gorskim kolesom (npr. IMBA, Komisije za turno kolesarstvo PZS …). 10 Večina anketirancev v celoti zavrača trditev, da bi se manj vozili po poteh v naravnem okolju, če bi se globa za vožnjo po teh poteh poenotila in zvišala na od 100 € do 1.200 € (Slika 6.1) kot je to npr. predlagal prvotni osnutek Zakona o spremembah Zakona o ohranjanju narave. Pretežno ali popolno strinjanje s to trditvijo pa izraža približno 11 % anketirancev. Slika 6.1: Stopnja anketirančevega strinjanja s trditvijo o zmanjšanju vožnje po poteh v naravnem okolju ob zvišanju in poenotenju globe na od 100 € do 1,200 €. Število anketirancev: 1.803 Ukrepi za urejanje vožnje z gorskim kolesom v naravnem okolju Velika večina anketirancev (85 %) se strinja, da bi se več vozili po poteh namenjenih gorskim kolesarjem, če bi bilo urejenih in vzdrževanih več takih poti. Hkrati se jih skoraj dve tretjini (63 %) strinjata, da bi se v tem primeru manj vozili po poteh v naravnem okolju, na katerih vožnja ni izrecno dovoljena. Tabela 6.3: Vožnja po urejenih enoslednicah Odstotek anketirancev Trditev Sploh ne strinja Pretežno ne strinja Niti – niti Pretežno strinja Povsem strinja Povprečje (std. odkl.) Število anketirancev Če bi bilo v naravnem okolju več urejenih, atraktivnih in vzdrževanih poti namenjenih gorskim kolesarjem (t.i. enoslednic ali singletrails), bi se z gorskim kolesom več vozil po teh poteh. 3,1 4,0 8,1 26,7 58,1 4,3 (1,0) 1.807 Če bi bilo v naravnem okolju več urejenih, atraktivnih in vzdrževanih poti namenjenih gorskim kolesarjem (t.i. enoslednic ali singletrails), bi se z gorskim kolesom manj vozil po poteh v naravnem okolju na katerih vožnja ni izrecno dovoljena. 8,9 9,4 18,5 30,6 32,6 3,7 (1,3) 1.808 11 V splošnem izražajo anketiranci največjo pripravljenost prispevati za vožnjo v naravnem okolju v obliki prostovoljnega dela (Tabela 6.4). S pripravljenostjo za tak prispevek se strinjajo štiri petine anketirancev (81 %). Najnižjo podporo ima prispevek v obliki denarnega plačila sistema vinjet, s katerim se ne strinjajo skoraj tri četrtine anketirancev (73 %). Približno desetina anketirancev (9 %) izraža nepripravljenost za prispevek v kakršnikoli obliki. Tabela 6.4: Strinjanje s pripravljenostjo prispevati za vožnjo v naravnem okolju. Odstotek anketirancev Trditev Sploh ne strinja Pretežno ne strinja Niti – niti Pretežno strinja Povsem strinja Povprečje (std. odkl.) Število anketirancev Za vožnjo z gorskim kolesom po poteh v naravnem okolju sem pripravljen plačati v denarju – podobno sistemu vinjet za avtoceste. 60,9 12,0 12,5 10,5 4,0 1,9 (1,2) 1.807 Za vožnjo z gorskim kolesom po poteh v naravnem okolju sem pripravljen plačati članarino društvu, ki v lokalnem okolju skrbi za vzpostavljanje in vzdrževanje poti ter izobraževanja – po vzoru planinskih društev. 18,1 10,9 15,4 29,6 26,0 3,3 (1,4) 1.807 Za vožnjo z gorskim kolesom po poteh v naravnem okolju sem pripravljen pomagati v obliki organiziranega, prostovoljnega dela pri vzdrževanju teh poti v lokalnem okolju. 5,2 5,0 9,4 28,7 51,8 4,2 (1,1) 1.804 Za vožnjo z gorskim kolesom po poteh v naravnem okolju nisem pripravljen prispevati nič. 64,2 14,0 12,7 3,5 5,6 1,7 (1,2) 1.805 12 7 Komentar Več kot v 90 % anketirancev navaja, da uživajo v gorskem kolesarjenju po poteh v naravnem okolju, več kot 85 % pa v spustih po enoslednicah. Skoraj 95 % anketirancem je pri vožnji pomembno doživljanje narave, kar jim je v povprečju izrazito pomembnejše od hitrosti vožnje. Skoraj polovica jih ima polnovzmeteno all mountain / enduro kolo, slabih 9 % pa polnovzmeteno XC kolo, ki sta po svojih tehničnih lastnostih namenjeni vožnji po poteh v naravnem okolju. Več kot dve tretjini anketirancev v kolesarski sezoni (pomlad, poletje in jesen) gorsko kolesarita vsaj nekajkrat tedensko. V splošnem je vožnja po delih naravnega okolja razmeroma pogosta, pri čemer največ anketirancev navaja pogosto ali zelo pogosto kolesarjenje po gozdnih poteh, sledijo gozdne vlake, planinske poti in v manjši meri poljske poti. Slaba petina anketirancev navaja, da so do sedaj v kolesarskem parku vozili več kot dvajsetkrat. Vožnja z gorskim kolesom po poteh v naravnem okolju tako ni nekaj občasnega, ampak je v samem bistvu gorskega kolesarjenja kot načina doživljanja narave in preživljanja prostega časa. Da se vožnje v kolesarskih parkih poslužuje manjšina anketirancev potrjuje izkušnje iz tujine, kjer kolesarski parki pomenijo infrastrukturo za specifično ciljno skupino, ki obsega okoli 10 % vse gorskokolesarske populacije. Kolesarski parki pomenijo drugačno izkušnjo gorskega kolesarjenja kot pa vožnja po poteh v naravnem okolju, ki jo prakticira večina anketirancev. V smislu urejanje tokov uporabnikov v prostoru je zato potrebno pozornost posvečati tako urejanju poti v naravnem okolju kot tudi urejanju gorskokolesarskih parkov. Le 3 % so se z gorskim kolesarjenjem pričeli ukvarjati pred enim letom ali kasneje, več kot polovica se jih ukvarja med dvema in desetimi leti, pa vendar se slabih 15 % še vedno ne zaveda, da je vožnja po poteh v naravnem okolju prepovedana. Čeprav anketiranci v pretežni meri navajajo, da do konfliktov z drugimi uporabniki prostora prihaja redko, jih je na drugi strani slaba polovica v preteklem letu prišla v vsaj en verbalni ali fizični konflikt z drugimi uporabniki prostora. Večina jih v celoti zavrača trditev, da bi se manj vozili po poteh v naravnem okolju, če bi se globa za vožnjo po teh poteh poenotila in zvišala kot je to npr. predlagal prvotni osnutek Zakona o spremembah Zakona o ohranjanju narave. Vendar pa se velika večina anketirancev, skoraj 85 %, strinja, da bi se več vozili po poteh namenjenih gorskim kolesarjem, če bi bilo urejenih in vzdrževanih več takih poti. Hkrati se jih skoraj dve tretjini strinjata, da bi se v tem primeru manj vozili po poteh v naravnem okolju, na katerih vožnja ni izrecno dovoljena. Izkušnje iz tujine in odgovori anketirancev potrjujejo, da je potrebno tokove uporabnikov v prostoru urejevati in ne prepovedovati. To zahteva oblikovanje učinkovitih mehanizmov spodbujanja gorskega kolesarjenja, tudi finančnih, na območjih, kjer je ta dejavnost družbeno sprejemljiva, ter omejevanje zgolj na manjših območjih, kjer je družbeno manj sprejemljiva in se nadzor lahko tudi učinkovito vrši. S tem lahko že na kratek rok pripomoremo tudi k omejevanju tokov uporabnikov v prostoru, kjer je gorsko kolesarjenje družbeno manj sprejemljivo. Obstoječi način urejanja v Sloveniji, ki temelji zgolj na prepovedovanju, je neučinkovit. 13 Med anketiranci je bilo dobrih 90 % moških. Slabih 60 % anketirancev v zadnjem letu ni aktivno sodelovalo na kateri izmed organiziranih vrst dogodka. Približno polovica anketirancev je članov društev ali zveze društev, ki med svoje dejavnosti uvrščajo tudi razvoj kolesarstva. Nekaj več kot polovica jih običajno gorsko kolesari samih. Skoraj polovica anketirancev ne pozna vsebine nobenega izmed priporočil gorskim kolesarjem za vožnjo z gorskim kolesom (npr. IMBA, Komisije za turno kolesarstvo PZS …). V splošnem izražajo anketiranci največjo pripravljenost prispevati za vožnjo v naravnem okolju v obliki prostovoljnega dela (okoli 80 % anketirancev) ali pa v obliki plačevanja članarine društvu, ki v lokalnem okolju skrbi za vzpostavljanje in vzdrževanje poti ter izobraževanja (dobrih 55 %). Odgovori anketirancev o organiziranem ukvarjanju z gorskim kolesarjenjem nakazujejo, da je predvsem pred slovensko gorskokolesarsko skupnostjo v najširšem pomenu izziv, kako gorsko kolesarjenje približati vsem starostnim, spolnim in družbenim skupinam ter tudi skozi takšno organiziranost spodbujati načrtno vzpostavljanje in vzdrževanje poti, izobraževanje uporabnikov ter razvijati gorsko kolesarjenje in kolesarstvo kot eno izmed trajnostnih oblik športne, rekreativne, tekmovalne in turistične dejavnosti ter družbeno pomembno aktivnost in ekonomsko dejavnost.1 Na fotografiji: Na Kojniku in Goliču (foto: Denis Cindro) 1 Pismo o nameri, URL: http://www.mtb.si/novice/2008-kolesarsko-turisticno-pismo-o-nameri.html, citirano 21. 4. 2014 14 8 Priloga - anketni vprašalnik 1. Ali se kdaj ukvarjate z gorskim kolesarjenjem kot aktivnostjo v naravi? DA NE 2. Koliko let se že vsaj občasno ukvarjate z gorskim kolesarjenjem kot aktivnostjo v naravi? a) b) c) d) e) f) 1 leto ali manj 2–5 let 6–10 let 11-15 let 16-20 let Več kot 20 let 3. Bi zase rekli, da ste gorski kolesar/kolesarka? DA NE 4. Ali ste gorski kolesar/kolesarka z licenco tekmovalca Kolesarske zveze Slovenije? DA NE 5. Kakšno gorsko kolo imate? Možnih je več odgovorov. a) b) c) d) Hardtail (brez vzmetenja ali vzmetenje samo spredaj) Polnovzmeteno XC (vzmetenje spredaj in zadaj do 100 mm) Polnovzmeteno all mountain/enduro (vzmetenje spredaj in zadaj 100–160 mm) Freeride/DH (vzmetenje spredaj in zadaj več kot 160 mm) 6. Kako pogosto v kolesarski sezoni (pomlad, poletje, jesen) v povprečju gorsko kolesarite? a) b) c) d) e) vsak dan nekajkrat na teden enkrat na teden nekajkrat na mesec nekajkrat na leto 7. Ocenite kolikšno razdaljo gorskokolesarski turi/vožnji? ______ v kilometrih v povprečju prekolesarite na posamezni 8. Ocenite koliko časa v minutah v povprečju kolesarite na posamezni gorskokolesarski turi/vožnji? ______ 15 9. Ali običajno gorsko kolesarite sami ali v skupini? a) sami b) v skupini c) ne morem oceniti 10. Kadar gorsko kolesarite v skupini, koliko gorskih kolesarjev/kolesark ima običajno skupina? ______ 11. Ali ste se v zadnjih dveh letih kot gorski kolesar/kolesarka udeležili: a) b) c) d) e) organiziranega vzpona z gorskimi kolesi organiziranega gorskokolesarskega maratona tekme v olimpijskem krosu enduro tekme tekme v spustu 12. Prosimo, da na lestvici od 1 do 5 ocenite, v kakšni meri se prepoznate v spodnjih opisih glede na vaš dosedanji način vožnje z gorskim kolesom (1 pomeni sploh se ne prepoznam, 5 zelo se prepoznam). a) Uživam v gorskem kolesarjenju po makadamskih cestah. 1 2 3 4 5 b) Uživam v gorskem kolesarjenju po poteh v naravnem okolju (gozdne vlake ali gozdne, planinske ter poljske poti). 1 2 3 4 5 c) Uživam v spustih po t.i. enoslednicah (singletrails). 1 2 3 4 5 d) Uživam v načinu vožnje spust (downhill). 1 2 3 4 5 e) Uživam v načinu vožnje freeride. 1 2 3 4 5 f) Pri spustu je pomembna čim večja hitrost. 1 2 3 4 5 g) Pomembno je doživljanje narave. 1 2 3 4 5 13. Prosimo, da na lestvici od 1 do 5 ocenite kako pogosto v običajni kolesarski sezoni (pomlad, poletje, jesen) gorsko kolesarite po naslednjih delih naravnega okolja (1 pomeni nikoli, 5 zelo pogosto): a) gozdne vlake 1 2 3 4 5 b) gozdne poti 1 2 3 4 5 c) planinske poti 1 2 3 4 5 d) poljske poti 1 2 3 4 5 16 14. Prosimo, da ocenite kolikokrat ste zaradi gorskega kolesarjenja v naravnem okolju (gozdne vlake ali gozdne, planinske ter poljske poti) v zadnjem letu prišli v neposredni (fizični ali verbalni) konflikt s katerim izmed drugih uporabnikov prostora: a) pohodniki, planinci nikoli 1-krat 2-krat do 5krat 6-krat do 10krat več kot 10krat b) drugi kolesarji nikoli 1-krat 2-krat do 5krat 6-krat do 10krat več kot 10krat c) vozniki motokros in štirikolesnikov nikoli 1-krat 2-krat do 5krat 6-krat do 10krat več kot 10krat d) lastniki zemljišč nikoli 1-krat 2-krat do 5krat 6-krat do 10krat več kot 10krat e) lovci nikoli 1-krat 2-krat do 5krat 6-krat do 10krat več kot 10krat 15. Ali ste že kdaj vozili z gorskim kolesom v kolesarskem parku? a) b) c) d) e) nikoli enkrat 2–5 krat 6–20 krat več kot 20 krat 16. Ali veste, da je po obstoječi zakonodaji vožnja s kolesom po poteh v naravnem okolju (gozdne vlake ali gozdne, planinske ter poljske poti) prepovedana, če ni izrecno dovoljena? DA NE 17. Ali veste, da je vožnja s kolesom po gozdnih vlakah, gozdnih in poljskih poteh, na katerih ni izrecno dovoljena, po obstoječi zakonodaji prekršek, za katerega je lahko posameznik kaznovan z globo 20 €? DA NE 18. Ali veste, da je vožnja z gorskim kolesom po planinskih poteh, na katerih ni izrecno dovoljena, po obstoječi zakonodaji prekršek, za katerega je lahko posameznik kaznovan z globo od 100 € do 1.200 €? DA NE 19. Prosimo, da na lestvici od 1 do 5 ocenite, v kakšni meri se strinjate s spodnjimi trditvami (1 pomeni sploh se ne strinjam, 5 zelo se strinjam). 17 a) Če bi se globa za vožnjo z gorskim kolesom po vseh poteh v naravnem okolju, na katerih ni izrecno dovoljena, poenotila in povišala na 100 do 2.000 €, bi se po teh poteh manj vozil. 1 2 3 4 5 b) Če bi bilo v naravnem okolju več urejenih, atraktivnih in vzdrževanih poti namenjenih gorskim kolesarjem (t.i. enoslednic ali singletrails), bi se več vozil po teh poteh. 1 2 3 4 5 c) Če bi bilo v naravnem okolju več urejenih, atraktivnih in vzdrževanih poti namenjenih gorskim kolesarjem (t.i. enoslednic ali singletrails), bi se manj vozil po poteh v naravnem okolju na katerih vožnja ni izrecno dovoljena. 1 2 3 4 5 20. Ali ste član: a) kolesarskega kluba v okviru Kolesarske zveze Slovenije (KZS) DA NE b) Planinske zveze Slovenije (PZS) DA NE c) turno kolesarskega odseka planinskega društva ali drugega odseka PD, ki goji turno kolesarstvo DA NE d) drugega društva, ki se ukvarja z razvojem kolesarstva, ni pa član KZS ali PZS DA NE 21. Ali poznate vsebino katerih izmed priporočil gorskim kolesarjem za vožnjo z gorskim kolesom? (npr. Priporočila turnim kolesarjem, priporočila IMBA …) DA NE 22. Prosimo, da na lestvici od 1 do 5 ocenite, v kakšni meri se lahko strinjate s spodnjimi trditvami (1 pomeni sploh se ne strinjam, 5 zelo se strinjam). a) Za vožnjo z gorskim kolesom po poteh v naravnem okolju sem pripravljen plačati v denarju – podobno sistemu vinjet za avtoceste. 1 2 3 4 5 b) Za vožnjo z gorskim kolesom po poteh v naravnem okolju sem pripravljen plačati članarino društvu, ki v lokalnem okolju skrbi za vzpostavljanje in vzdrževanje poti ter izobraževanja – po vzoru planinskih društev. 1 2 3 4 5 18 c) Za vožnjo z gorskim kolesom po poteh v naravnem okolju sem pripravljen pomagati v obliki organiziranega, prostovoljnega dela pri vzdrževanju teh poti v lokalnem okolju. 1 2 3 4 5 d) Za vožnjo z gorskim kolesom po poteh v naravnem okolju nisem pripravljen prispevati nič. 1 2 3 4 5 Spol M Ž Leto rojstva Status a) b) c) d) učenec, dijak ali študent zaposlen brezposeln upokojenec Regija stalnega prebivališča a) Gorenjska b) Goriška c) Jugovzhodna Slovenija d) Koroška e) Notranjsko-kraška f) Obalno-kraška g) Osrednjeslovenska h) Podravska i) Pomurska j) Savinjska k) Spodnjeposavska l) Zasavska Bi bili pripravljeni sodelovati v morebitnih naših nadaljnjih raziskavah gorskega kolesarstva v Sloveniji? Da Ne Želite poročilo o rezultatih raziskave prejeti na vaš naslov elektronske pošte? Da Ne 19
© Copyright 2024