Obisk sejma Monumento 2014 v Salzburgu
16. in 17. januar 2014
Program:
1. dan:
7:00
odhod iz Ljubljane (izpred Restavratorskega centra, Poljanska cesta 40)
10:15 prihod v Salzburg (Busterminal Salzburg Nonntal) – ogled Kollegienkirche in Egidijeve kapele v
opatiji sv. Petra pod vodstvom Christopha Tinzla
12:30 kosilo v gostišču Pri zlati krogli (Zur goldenen Kugel) in istočasno ogled restavratorskih
posegov v njem (po priporočilu BDA)
14:00 ogled sejma, udeležba predavanj, srečanje s predstavniki BDA
17:30 možnost skupnega sprehoda po središču mesta (ogled stolnice in frančiškanske cerkve)
20:00 odhod proti hotelu Turnerwirt
2. dan:
9:00
po zajtrku odhod iz hotela
9:30
ogled zgornjega gradu nad mestom
12:00 ogled sejma, udeležba predavanj, srečanje s predstavniki BDA
17:00 predviden odhod iz Salzburga
21:00 predviden prihod v Ljubljano
Cena ekskurzije je 50 eur/osebo za tiste v dvoposteljni in 65 eur/osebo za tiste v enoposteljni sobi.
V ceno sta vključena prevoz in spanje z zajtrkom. Vstopnine (za sejem in ostale oglede) krije vsak sam.
Prvi dan je organizirano kosilo (stroške krije vsak sam). Ker bomo prvi dan zaradi skupnega ogleda
in vodstva avstrijskih kolegov zelo na tesnem s časom, prosimo, da ste zjutraj pravočasno na
avtobusu. Odhod bo točno ob 7:00! Kolege iz Gorenjske bomo pobrali na bencinski črpalki
Voklo na avtocesti LJ-Jesenice.
1
Salzburg – splošni podatki
Salzburg predstavlja glavno mesto zvezne dežele z enakim imenom. Leži na severnem robu Alp ob reki Salzach
(Ivarum). Kot nekdanje knezo-nadškofijsko rezidenčno mesto je vplival tudi na slovenske dežele. Območje
starega mestnega jedra pred rimskim obdobjem ni bilo pozidano. S prihodom Rimljanov v začetku 1. stoletja
zraste obsežno mesto (Jovavum), ki se po obsegu enači z območjem, ki ga je imelo še sredi 19. stoletja. Po
uničenju mesta v markomanskih vojnah je bilo v zgodnjem 3. stoletju postavljeno na novo. V 5. in 6. stoletju
doživi zaton. Pomemben razvoj srednjeveškega mesta se začne z darovnico leta 696, ko je bavarski vojvode
Teodor podelil mesto in zgornji grad frankovskem škofu Rupertu (†), kasnejšemu sv. Rupertu, ki je dal pozidati
cerkev (verjetno na mestu današnje stolnice) in istočasno ustanovil dva samostana. Obnovil je rudnike soli, po
katerih je mesto dobilo tudi ime. Postal je prvi salzburški škof, kasneje pa patron škofije, stolnice in dežele.
Mesto je doživelo pomemben razvoj že v visokem in poznem srednjem veku, zaradi česar je postalo tudi
pomembno umetnostno središče. Večji problem so predstavljali številni požari, ki so pestili mesto v 12., 13. in
14. stoletju. V obdobju gotike in 16. stoletja je cvetela zlasti trgovina z Benetkami in severnoitalijanskimi mesti.
V času nadškofa Wolfa Dietricha von Reitenau-a od leta 1587 naprej se po svetovanju arhitekta Vincenza
Scamozzija prične srednjeveško mesto preobražati v baročno rezidenčno mesto. Za potrebe gradnje nove
nadškofijske rezidence v bližini stolnice so npr. porušil 55 srednjeveških meščanskih hiš. S številnimi
novogradnjami je Salzburg postal tudi pomembno umetnostno središče v obdobju baroka. Z Napoleonovimi
vojnami se konča knežja funkcija salzburških nadškofov, od leta 1816 dežela dokončno postane del Avstrije. V
prvi polovici 19. stoletja je mesto gospodarsko močno usahnilo, z gradnjo železnice Dunaj – München pa znova
zaživi tudi gospodarsko. V obdobju po drugi svetovni vojni močen porast prebivalstva in posledično širitev
mesta.
Salzburg – Kollegienkirche
Kolegijska cerkev, posvečena Mariji, predstavlja glavno delo znamenitega arhitekta Johanna Bernarda Fischerja
von Erlacha v Salzburgu. Začetek gradnje je dokumentiran ob koncu 17. stoletja, posvečena je bila leta 1707.
Zgrajena v okviru univerze za potrebe opravljanja božje službe. Kasneje v funkciji skladišča, gledališča,
garnizijske cerkve, danes sedež župnije. Zunanjščina je bila obnovljena leta 1983, notranjščina pa med letoma
2003 in 2013.
Kolegijska cerkev na enem od lesorezov iz leta 1712
Salzburg – Stolnica
Stolnica v Salzburgu, posvečena sv. Rupertu in sv. Virgilu, je sestavni del ožjega mestnega središča, ki je uvrščen
na seznam svetovne kulturne dediščine. Na tem mestu sta pred današnjo zgodnjebaročno stavbo stali dve
srednjeveški prednici, katerih ostanke je mogoče videti v kripti današnje cerkve. Prva stolnica je bila zgrajena v 8.
stoletju. Posvetil jo je tedanji nadškof Virgil (kasneje sv. Virgil) leta 774. Nadškof Hartwik (991-1023) je dal to
stavbo povečati, nadškof Konrad I. (1106-1147) pa je dal pozidati dva zvonika ob zahodni fasadi. Po požaru leta
1167 so se lotili novogradnje, in sicer v času nadškofa Konrada III. (1177-1183), ki je dal pozidati mogočno
romansko stavbo, dolgo 110 m, ki jo je krasilo pet zvonikov. Zaradi številnih požarov so v 13. in 14. stoletju
cerkev večkrat prenovili in predelali. A po požaru leta 1598 in zrušitvi obokov so tudi to stavbo porušili in leta
2
1614 začeli z gradnjo današnje cerkve. Novozgrajeno cerkev, ki sicer še ni bila dokončana, je posvetil nadškof
Paris Lodron leta 1628. Štiri desetletja kasneje so zgradili še zvonika in dokončali trg pred cerkvijo. Načrte za
cerkev, ki jo zaznamujejo jasne oblike in enotna dekoracija, je izdelal italijanski arhitekt Santino Solari. Cerkev, ki
se tlorisno zgleduje po cerkvi sv. Petra v Rimu, je postala ena najpomembnejših baročnih stavb severno od Alp
in je močno vplivala na razvoj baročne cerkvene arhitekture v Avstriji in južni Nemčiji. Cerkev je v drugi polovici
19. stoletja doživela dve obnovi, nato v petdesetih letih 20. stoletja tudi številne raziskave in obnovo, zlasti
kupole, ki je bila v bombnem napadu leta 1944 porušena.
Originalni načrt za salzburško stolnico
Salzburg – Frančiškanska cerkev
Predstavlja poznoromansko baziliko s poznogotskim dvoranskim korom, posvečeno Naši Ljubi Gospe. Začetki
cerkve segajo v 8. stoletje. Leta 1139 je postala sedež župnije. Po požaru 1167 je bila verjetno zgrajena nova
cerkev, posvečena 1223, ki je danes ohranjena v obsegu ladje. V prvi četrtini 15. stoletja so začeli graditi
dvoranski kor. Gradnjo je vodil znameniti Hans iz Burghausna, po njegovi smrti 1432 pa verjetno Štefan
Krumenauer. Obok je bil dokončan sredi 15. stoletja, zgornji del zvonika pa konec 15. stoletja. Cerkev so leta
1592 prevzeli frančiškani, leta 1635 pa so sedež župnije prestavili k stolnici. Zvonik je bil barokiziran okoli leta
1670, obnovljen in regotiziran 1860-1867. Fasada barokizirana okoli 1700. Cerkev je kasneje doživela še nekaj
obnov, restavrirana pa 1951-1955 in nazadnje 1982-1984. Poleg arhitekture so pomembne tudi stenske slike, delo
Konrada Laiba iz 15. stoletja.
3
Tloris frančiškanske cerkve z romansko ladjo in dvoranskim korom
Salzburg – Benediktinska opatija sv. Petra (Erzabtei St. Peter)
Samostansko naselbino je ustanovil sv. Rupert okoli leta 696 in velja za najstarejši samostan v nemških deželah in
izhodišče za pokristjanjevanje avstrijskih dežel in zahodne Madžarske. Osrednja samostanska cerkev je bila
zgrajena v prvi polovici 12. stoletja kot triladijska bazilika s prečno ladjo. Kasneje doživela več dozidav, v 17. in
18. stoletju pa obsežno barokizacijo. V cerkvi se nahaja bogata oprema, številne kapele s poslikavami, bogata
knjižnica, arhiv … Kompleks je doživel več temeljitih obnov in restavratorskih posegov, pred nekaj leti
odkrivanje fresk.
Druge koristne informacije:
Prenočišče:
Hotel Turnerwirt
Linzer Bundesstraße 54, 5023 Salzburg
+43 662 640630
Sejem Monumento
Messezentrum Salzburg
Am Messezentrum 1, 5020 Salzburg
+43 662 24040
Gostišče Zur goldenen Kugel, Judengasse 3, Salzburg
4
5