Nas vestnik november 2012_Nas vestnik oktober 2009 08/11/12 09:52 Pagina 1 NAÆ VESTNIK Leto XXXVII - Æt. 11 Lahko je brati krasne in pomenljive nasvete, težko pa jih je udejanjiti, uresniåiti v vsakdanjem, konkretnem življenju. Velikokrat posamezni pojmi zahtevajo poglobljeno in strokovno obravnavo, v naših uvodnikih jih ponujamo le v razmišljanje in vzpodbudo. Zamejski Slovenci se nahajamo v vrtincu sedanjega åasa, ki vsaj trenutno nikomur ne obeta kaj dobrega in lepega, niti bolje zasidranim, kaj pa šele navadnim ljudem. Sedanjost je zagonetna, prihodnost ni prav niå rožnata. Preteklost je obravnavana razdvojeno. Preteklost je za levico drugaåna, kot jo vidijo tisti, ki se ne strinjajo s leviåarskim pojmovanjem. Rad bi izpostavil neizpodbitno dejstvo: zaveden ålovek ne more zaobiti potrebe po odgovornosti. Pred doloåenimi odgovornostmi ne smemo ostati pasivni. Tudi naši predniki, “naši oåetje”, ki so živeli sicer v popolnoma drugaånih razmerah, so doživljali težke preizkušnje. Kaj nam niso lahko še danes za zgled? Vrednote identitete in zavednosti imajo tudi danes isto veljavo. V koliko meri je prav, da jih zanemarjamo, da pozabljamo na “ svoje oåete” in na vse, kar bi morali hraniti, ohraniti in potem izroåiti naslednjim rodovom? Navsezadnje gre za bistveno vprašanje: biti ali ne biti. Nimamo lepih zgledov v Sloveniji. Pisali smo o neštetih naših somešåanih, ki so se umaknili. Naši politiki se zadnje åase ukvarjajo predvsem z materialnimi problemi, s kroniånim nespoštovanjem rednega dodeljevanja prispevkov naši skupnosti ob bolj ali manj jasnem antagonizmu. Kaj pa klic k osebni odgovornosti in zavzetosti? V vsaki skupnosti je ålovek otrok svojega åasa, dolžan pa je ohraniti dedišåino svojih oåetov in jo izroåiti naprej. Tukaj ne gre za kak sentimentalizem ali ne vem kaj. V igri je zavest naroda, ki se zaveda svoje odgovorne naloge. Poglejmo na Srbe, poglejmo na Jude, poglejmo na Hrvate in jasno nam bo, da mi zaostajamo. Ni jih veliko, kakor nas ni veliko, toda kako si prizadevajo. Politiki so odpovedali, imamo Borisa Pahorja, Lojzeta Rebulo, klicarja v teh negotovih in meglenih åasih. Imamo svojo vest! Imamo åetrto božjo zapoved! dj Trst, november - listopad 2012 ALI SMO BOLJ OTROCI SVOJEGA CˇASA KOT PA OTROCI SVOJIH “OCˇETOV”? NAÆ VESTNIK november - listopad 2012 Nas vestnik november 2012_Nas vestnik oktober 2009 08/11/12 09:53 Pagina 2 2 duhovnost POGAN JE ZAUPAL KRISTUSU Poznamo zgodbo, kakor jo je opisal evangelist Matej. Hudo bolan služabnik nekega rimskega stotnika je zelo trpel in stotnik se je zanj tako zavzel, da je stopil na pot in poiskal Jezusa, da bi služabniku pomagal. Zanimiv je dialog med Jezusom in stotnikom, ker nam ponovno jasno pokaže, da se Jezus ni strinjal s formalno in ošabno vero izraelskih cerkvenih zastopnikov. Stotnik ni izpovedal niåesar glede vere in je razumel, da ima Jezus posebno moå. Enostavno je Jezusu povedal, kaj se doma pri njem dogaja. “Gospod, moj služabnik leži doma hrom in hudo trpi.“ Besede, ki so polne zaupanja v Jezusovo razumevanje in njegovo moå. Kratek je Jezusov odgovor: ”Pridem in ga ozdravim.” Sledijo stotnikove besede, ki jih je liturgija Katoliške cerkve “ovekoveåila” v svetem bogoslužju: “Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho ...” Vsak otrok pozna te bese- de. Vsak dan jih slišimo pri sv. maši. Stotnik je primerjal svojo oblast z Jezusovo. Åeprav je bil pogan, je slutil, da ni bilo potrebno, da bi Jezus osebno prišel na njegov dom, da bi služabnika ozdravil. Zadostovala je Jezusova beseda za ozdravljenje, kar iz daljave. Tokrat ni v ospredju åudež, temveå vera neznanega åloveka, ki je verjel v Jezusovo moå in je Jezusu govoril odkritosråno in iskreno, z velikim upanjem in zaupanjem. Jezus ga je pohvalil: “V Izraelu nisem našel tolikšne vere.” Ni dodal nobene besede v zvezi z bolnikom, samo to: “Pojdi in kakor si veroval, naj se ti zgodi!” Bolnik je ozdravel, nov vernik je stopil v množico božjega ljudstva. Velika šola za nas, posebej v tem letu vere: za nas, vernike iz otroških let, ko se moramo vpraševati, ali je naša osebna vera tako iskrena in jasna kakor stotnikova. KOLEDAR Nedelja, 11. novembra – 32. navadna nedelja Nedelja, 18. novembra – 33. navadna nedelja Sreda, 21. novembra – Marijino darovanje; M.B. zdravja Åetrtek, 22. novembra – sv. Cecilija, zavetnica cerkvenih pevcev Nedelja, 25. novembra – praznik Kristusa Kralja Nedelja, 2. decembra – 1. adventna nedelja Sobota, 8. decembra – Brezmadežno spoåetje Device Marije Nedelja, 9. decembra – 2. adventna nedelja POKOJNI DUHOVNIKI 12. novembra 1960 Franc Malalan 18. novembra 1967 Jože Vidmar 15. novembra 1968 Jože Gracar 2. novembra 1971 Jakob Ukmar 26. novembra 1978 Ivan Vreåar 15. novembra 1980 Jože Gregor (v ZDA) 8. novembra 1982 Ludvik Šavelj 14. novembra 1991 Jože Jamnik 16. novembra 1991 Marij Hrvatin 22. novembra 1997 p. Božidar Rumpler OBVESTILA V nedeljo, 18. novembra, ob 16. uri bo hvaleœnica v stolnici sv. Justa. Obred bo vodil nadškof Giampaolo Crepaldi. Pel bo ZPZ pod vodstvom Edija Raceta. V sredo, 21. novembra, praznik Matere Božje zdravja, sv. maša v cerkvi sv. Marije Velike ob 16. uri. Maševal bo mag. Božo Rustja. V nedeljo, 25. novembra, bo po maši, ob 10.30 v cerkvi v Škednju pogovor z budistiåno redovnico Malvino Salvio. V petek, 14. decembra, bo v Marijanišåu govoril dr. Jože Bajzek staršem in vzgojiteljem. Sobota, 3. novembra 2012. Verska skupina pri Sv. Ivanu v Trstu se je vrnila v popravljeno cerkev. LETO VERE 2012-2013 LETO VERE IN DVE OBLETNICI. Benedikt XVI. je proglasil leto vere ob dveh izredno važnih obletnicah, in sicer ob 50.obletnici 2. vatikanskega cerkvenega zbora in ob 20letnici objave Katekizma Katoliške cerkve. 2. vatikanski vesoljni cerkveni zbor je nepriåakovano napovedal papež Janez XXIII. 25. januarja 1959 in ga z veliåastno slovesnostjo ob prisotnosti veå kot 2000 škofov in predstavnikov tudi drugih verstev odprl 11. oktobra 1962. Zbor je zakljuåil papež Pavel VI. 8. decembra 1965. Ta koncil velja kot najveåji verski dogodek v 20. stoletju. Vidni sadovi tega izrednega zborovanja v Rimu znani širši javnosti so: obredi v cerkvi niso veå v latinskem jeziku, marveå v jeziku ljudstva, duhovniki mašujejo skupaj, somaševanje, in zaåela se je veliko veåja odprtost do drugih verstev, zaåel se je dialog z oddaljenimi. Cerkev se je tako odprla svetu. Pomembno je ovrednotenje laikov, ki niso v službi klera, ampak imajo v Cerkvi svoje mesto, svojo vlogo in nalogo. Sadove tega zbora lahko zedinimo tudi v treh besedah: posodabljanje, kar je papež Janez XXIII. posebej poudarjal v znamenju velike odprtosti, ovrednotenje božje besede in dialog. Tri besede, ki zaobjamejo vso novost in prizadevnost udeležencev. Vse to beremo v uradnih dokumentih: v štirih konstitucijah, v devetih odlokih in treh izjavah in poslanicah. S koncilom je bilo poudarjeno, da Cerkev ni neka “popolna družba”, zaprt tempelj, namenjen katoliškim vernikom, je božje ljudstvo na poti v teku zgodovine, kateri na razne naåine pripadajo ali so k njej naravnani bodisi katoliški verniki bodisi drugi, ki verujejo v Kristusa, bodisi konåno prav vsi ljudje, ki jih božja milost kliåe k zveliåanju. Cerkev je torej poklicana, naj se vkljuåi “v testo” åloveške zgodovine, vodi dialog z vsemi in je blizu vsakemu åloveku, kjer ta živi, dela, ustvarja prihodnost, trpi in umira. Naj se odpravi kvarna povezanost med tronom in oltarjem, hierarhija ni nad ljudstvom, vkljuåuje se v notranjost božjega ljudstva, cerkvena avtoriteta ni birokratiåno telo, ampak je v službi in za priåevanje. Leto vere naj osvetli vse ideje koncila in naj pripomore k skorajšnjemu uresniåenju. Škofje in ostali predstavniki se niso zbrali v Rimu pod papeževim vodstvom z namenom, da bi koga obsojali, da bi obsojali herezije ali proglašali resnice, prevladovala je ideja dialoga s svetom, iskanja naåina, kako oznanjati evangelij sodobnemu svetu, ki se je spremenil. Iskre resnice so tudi izven Katoliške cerkve, tudi v nekršåanskih cerkvah in celo med neverniki. Skratka s tem koncilom se je spremenil obraz Cerkve. Marsikje pa smo ostali še na polovici poti, šibka stran je v poglavju laikov, kjer se ni še uveljavila soodgovornost, ostaja še pogum za reformo hierarhije, manj je birokracije in diplomacije. Nekateri še postavljajo ovire na tej poti, nad nami pa je božji duh, ki je vodil to zborovanje. LETO VERE OVIRA Prva ovira za napredek v veri tiåi v nas samih. Preveå podlegamo tisti lenobi, zaradi katere se ne premaknemo in živimo svoje kršåanstvo v tradicionalnem okviru, po stari navadi, kakor so nas nekoå uåili. Spremenimo svoje življenje, zavzemajmo se za res novo, boljše, odloånejše, vredno kršåanskega življenja Zmaguje v nas tista samozadostnost, zaradi katere ne åutimo potrebe, da bi poslušali kaj dobrega, da bi se za nekaj zavzeli, se spremenili. Leto vere nam daje priložnost za iskreno izpraševanje vesti glede doživljanja svoje vere. Preverimo raven svoje brezbrižnosti, oddaljenosti. RAZLOG ALI KRIVDA Vemo, da so cerkve v glavnem prazne in se dalje praznijo. Kot živi udje Cerkve se sprašujemo, kje je razlog tega osipa. Morda so zato krivi tisti veniki, ki sicer hodijo v cerkev , a se izven nje ne obnašajo zgledno. Nemalokrat slišimo tak komentar:« Kaj bom šel v cerkev, da bom tak kakor on ali ona?« Navadno obsojamo ljudi, ki so zapustili Cerkev. Pri vernikih je odsotna verodostojnost. Hodimo v cerkev in potem si uredimo svojo vero in živimo v stalnem kompromisu z vsem. Pravi vernik se smatra za živega, kakor se je smatral apostol Pavel, ki se je vztrajno po duhovni poti dvigal in širil vero. FRANCOSKI ŠKOF Pojem božjega ljudstva je v polnosti besede Cerkev z vsemi kršåenimi verniki; toda božje ljudstvo je tudi judovski narod, ki v svojih sinagogah ali templjih bere božjo besedo v Svetem pismu, ki ga imenujejo Torah; božje ljudstvo so tudi tisti, ki verujejo v osebnega Boga so, na åloveški ravni, bolj moralni kot nekateri verniki; božje ljudstvo so tudi »pogani« brezverci, ki ne verujejo v Boga, Bog pa jih je ustvaril in od njega dobivajo življenje; torej so vsi ljudje božja last in njegovo ljudstvo. msgr. Dubois, francoski škof KATOLIŠKI KATEKIZEM Katoliški katekizem je izšel leta 1993. Namen izdaje je organiåna in sintetiåna predstavitev bistvene in temeljne vsebine katoliškega nauka, vere in morale, v luåi 2. cerkvenega zbora in tradicije Katoliške cerkve. Viri katekizma so Sveto pismo, cerkveni oåetje, liturgija, magisterij Cerkve. Je podlaga vseh katekizmov, ki bodo izšli v posameznih državah. Knjiga je namenjena odgovornim za katehezo, najprej škofom, preko njih vsem duhovnikom in katehetom. NAÆ VESTNIK leto vere 2012-2013 november - listopad 2012 Nas vestnik november 2012_Nas vestnik oktober 2009 08/11/12 09:53 Pagina 3 3 verske skupnosti BUDIZEM V TRSTU ˇ center Sakya Kunga Choling v Trstu Tibetanski budisticni stalna, ker jo sestavljajo sestavine, ki se stalno spreminjajo. Druga plemenita resnica: bolna narava življenja se ohranja in spodbuja z željami in žejo. Tretja izhaja iz prvih dveh. Åetrta kaže pot spoznavnega, etiånega in predvsem meditativnega življenja. Budizem nima velikih sveåanih ceremonij, veå pa manjših pod razliånim imenom. NAÆ VESTNIK november - listopad 2012 Nas vestnik november 2012_Nas vestnik oktober 2009 08/11/12 09:53 Pagina 4 4 Ani Sherab Choden (Malvina Savio) redovnica in predsednica budistiånega centra Sakya Kunga Choling v Trstu z menihom Budizem je vera, ki jo je osnoval Buda; je religija in filozofija obenem. Njegovo bistvo so štiri plemenite resnice, štiri šole ali tradicije, kakor jih je izrazil Buda. Buda, princ Siddharta Gautama, se je rodil v severni Indiji v 6. stoletju pred Kristusom. Star 35 let je bil deležen izrednega rasvetljenja, stanja popolne in globoke modrosti. Od tedaj je znan kot Buda (prebujen, razsvetljen). Razodel je svoje štiri življenjske resnice, to je pot, ki åloveka reši trpljenja. Ustanovil je samostan za moške in tudi ženske, kar tedaj ni bilo pojmljivo. Umrl je leta 483 pred Kristusom. Prva plemenita resnica: življenje je trpljenje, vse v življenju se spreminja v trpljenju in v njem konåuje. Oseba je ne- V Trstu se nahaja tibetanski budistiåni center, ki je nastal leta 1989 v ulici Marconi 34 v zasebnem stanovanju voditeljice-redovnice Malvine Savio (Sherab Choden). Pred leti je bila Malvina Savio edina budistiåna redovnica v Evropi, såasoma so se ji pridružili redovnica v Nemåiji, menih na Holandskem in redovnica v Angliji. Najvišji verski in državni poglavar budizma ali dalajlama (pomeni ocean modrosti) ima Menihi šole Sakya v Rajpuru v Indiji Blaženi Kenchen Sherab Gyaltsen Amipa Rimpochè, ustanovitelj budizma v Trstu svoj uradni sedež v Dharamsali v severni Indiji. Kitajci so zasedli Tibet in onemogoåili budizmu vsak razvoj, celo obstoj v Tibetu. Sedanji budistiåni dalajlama ali vrhovni poglavar je Njegova ekscelenca Tenzin Gyatso, 14. naslednik. Leta Nas vestnik november 2012_Nas vestnik oktober 2009 08/11/12 09:53 Pagina 5 1989 je dobil Nobelovo nagrado za mir. Zbežal je iz Tibeta, svojega naravnega kraja, da je rešil svoje življenje pred Kitajci, ki so zasedli Tibet. Tržaški dalajlama obenem ustanovitelj budizma v Trstu je blaženi Kenchen Sherab Gyaltsen Amipa Rimpoche, rojen v Tibetu. Po kitajski zasedbi Tibeta je leta 1959 pribežal v Indijo in ima sedaj svoj sedež v Rikonu (Zürich) v Švici. Obiåajno dvakrat v letu prihaja v Trst, da spregovori svojim vernim, on je “uåitelj” ali vodja redovnice Malvine. Notranjost budistiånega templja Sakya Kunga Choling v ul. Marconi 34 v Trstu. Na steni visijo tanki gobelini s podobo Bude za meditacijo. V tempelj moraš vstopiti bos. Odlomkih iz budistiånih svetih knjig jo se v ostale religije, po njih mnenju naj bo vsakdo dosleden v svoji veri, verujejo pa v reinkarnacijo. Glavna vrlina budizma je ljubezen, predvsem soåutna ljubezen, izredno soåutje do soåloveka. Važno je tudi prisluhniti vesti, notranjemu glasu. Za budizem niso samo ena nebesa, temveå jih veå. Budisti posebno åastijo Jezusa – Budisattva – smatrajo ga za izredno bitje, ki je imel veliko ljubezen in soåutje do vsakega åloveka. Budizem daje velik pomen meditaciji, zbranosti, tišini, spoznavanju svetih resnic, za åimveåjo pomoå bližnjemu. Uåi veliko spoštovanje do umrlega, za katerega molijo 49 dni po smrti. Malvina ni vodila v Trstu nobenega pogreba, paå pa v Benetkah. Po budistiånem obredu je poroåila par na Tržaškem. Redovnica Malvina, nekdanja operna pevka, vodi tržaško budistiåno skupnost. Rada in prisråno sprejme vsakogar na svojem domu in prijeten je pogovor z njo. Dušan Jakomin NAÆ VESTNIK Samostan Sakya v Rajpuru v Indiji Patriarh tržaškega središåa, Njegova svetost Sakya Trizin, živi v Indiji. Sedaj so v Tibetu le menihi, o katerih imajo budisti v izgnanstvu le malo novic, sumijo pa, da so jim Kitajci pridružili, na svojo pobudo, nove menihe, da bi jih ohranili kot zanimivost za izbrane turiste, katerim dovolijo, da obišåejo Tibet. Ves nauk budizma je v 84.000 knjigah, imenjujejo jih Kanjurtenjur, veljajo kot budistiåni kanon. Napisani budistiåni nauk ima svoj zaåetek v Sri Lanki v jeziku pali, kasneje v sanskritu, v Tibetu je prešel iz sanskrita v tibetanski jezik. Za budizem so vsi dnevi sveti, obiåajno pa se verniki prilagodijo krajevnim navadam. Budizem ima veå ritualov. Tržaška redovnica ob sredah zbere svojih okrog sto vernikov na svojem domu. Uporablja razne rituale v glavnem v tibetanskem jeziku, delno spregovori tudi v italijanšåini; versko sreåanje traja okrog eno uro. V torkih pa vodi poseben teåaj. Budizem spoštuje vse religije in nasprotuje misijonarskemu delovanju, po pravilih ne pridobivajo novih vernikov, ne vtika- november - listopad 2012 verske skupnosti 5 NAÆ VESTNIK november - listopad 2012 Nas vestnik november 2012_Nas vestnik oktober 2009 08/11/12 09:53 Pagina 6 6 razno SMO V ÅASU RAZPRAV TRŽAŠKE ŠKOFIJSKE SINODE 11. oktobra 2012 je nadškof Giampaolo Crepaldi slovesno odprl Tržaško sinodo Slovesen zaåetek je bil v åetrtek, 11. oktobra 2012, prav na dan, ko je zjutraj na trgu sv. Petra v Rimu Benedikt XVI. odprl leto vere in ob 50letnici 2. vatikanskega cerkvenega zbora. Slovesen je bil prihod v tržaško stolnico zveåer ob 19. uri. Zbrali smo se, kot še nikoli, na dvorišåu gradu sv. Justa duhovniki in vsi »sinodalni oåetje«, to je predstavniki vsega verskega živjenja v tržaški škofiji. Duhovniki, paramenti so bili rdeåe barve, smo se zbrali ob škofu, ki je prebral, vedno na grajskem dvorišåu, prvo molitev in nagovoril prisotne. Nato smo krenili proti stolnici in stopali ob špalirju mladih z prižganimi baklami v rokah ob petju litanij vseh svetnikov. Prosili smo svetnike, posebej tržaške, naj nam bodo ob strani na zaåetku in v nadaljevanju bodoåih odgovornih razprav. Nadškof Giampaolo Crepaldi je v cerkvi tako zakljuåil svojo homilijo: “Predragi, procesijo, ki nas je z gradu sv. Justa dovedla v stolnico, so požlahtnile litanije vseh svetnikov. Molitev, ki vsebuje koncilski klic, ki je splošno vabilo k svetosti, h kateri so vabljeni vsi verniki. Svetniki so v polnem prepriåanju vstopili skozi Slovesna procesija z dvorišåa gradu sv. Justa proti stolnici. vrata vere, s svojo priprošnjo in zgledom svojega življenja kažejo brezbožnemu ali nasprotniku lepoto evangelija in obåestvo s Kristusom, in vabijo nas, vernike, veåkrat mlaåne, naj prepriåano živimo svojo vero, upanje in ljubezen in naj ponovno odkrijemo »okus« božje besede in zakramentov, posebej evharistijo, kruh življenja. Klic k svetosti naj nas vodi k temu, da gledamo z vso ponižnostjo na svojo åloveško šibkost, ne samo, na naše osebne in skupne grehe, ki so velika ovira za evangelizacijo. Ne moremo govoriti o evangelizaciji ali misijonstvu brez resniånega in odloåilnega spreobrnjenja. Sprava z Bogom in s sosedom, ki je glavna pot vsakega oznanjevanja, vsakega misijonskega prizadevanja, bo tudi poglavitna pot za našo sinodo.” Na koncu maše je škof poklonil vsem prisotnim posebno knjižico, ki je namenjena sinodalnim rapravam. SLOVENSKI ÅLANI TRŽAŠKE ŠKOFIJSKE SINODE Anton Bedenåiå, Marij Gerdol, Metod Lampe, Ivo Miklavc, Franc Pohajaå, Rafko Ropret, Žarko Škerlj, Jože Špeh, Maks Suard, Franc Vonåina. S. Gabrijela Koncilja. Sergij Pahor, Nada Petaros, Tomaž Simåiå, Franc Mozetiå, Ivica Švab, Aldo Stefanåiå, Marjan Kravos, Stojan Pahor, Andrej Štekar, Aleksander De Luisa. Nadškof Giampaolo Crepaldi vodi slovesno bogoslužje v stolnici sv. Justa. BESEDE NAPISANE OKROG LETA 434 O napredku v resnicah kršåanskega nauka V številnih razpravah, ki so se v teku stoletij zbrale glede katoliškega nauka, je posejanih nešteto biserov, ki veljajo za vse åase. Koliko je izreåenega in napisanega. Božji duh vodi svojo Cerkev in vzbuja v razliånih dobah izredne osebnosti, ki so kot klicarji v svojem åasu. Zakaj naj bi ostali ti biseri skriti ali namenjeni samo nekaterim? V letu vere, ko smo poklicani, da oživimo ta božji dar v sebi, je prav, da se obogatimo z njimi in da se obenem opremo na te besede. Eden izmed tolikih klicarjev je bil sveti Vincencij Lerinski, åigar besede so še kako tudi danes primerne, sodobne. O tem svetniku znamo bore malo. Rodil se je na severu Francije ali morda v Belgiji. Po razbrzdani mladosti je stopil v samostan na otoku Lerins blizu Cannesa v Franciji, zato je znan kot Vincencij Lerinski. Iz tega samostana je izšlo veliko število škofov, svetnikov in pisateljev. Pred smrtjo je Vincencij napisal knjigo, v kateri je razodel svoje globoko teološko znanje, svojo zdravo modrost. Sveti Robert Bellarmino je oznaåil to Vincencijevo delo kot »zlato knjigo.« Knjiga je izšla leta 434. V njej avtor beleži bogata pravila, ki naj bi se jih držali, åe želimo v celoti živeti po evangeljski poslanici. Izstopa kanon pravoverstva, kjer se poudarja moå vere, ki naj dozoreva in napreduje v razumevanju kršåanskih resnic, znanosti in modrosti. Vincencij je umrl v samostanu okrog leta 450. Berimo njegove besede: Ali v Kristusovi Cerkvi in njenem nauku ne sme biti nobenega napredka? Seveda, in sicer vedno veåji naj bo. Zelo bi se zameril Bogu, kdor bi ljudem ne privošåil napredka. Verski nauk mora napredovati, spreminjati pa se ne sme. Bistvo napredka je notranja obogatitev, a kar se spreminja, se prevraåa v drugo. Posamezniki vseh åasov kakor Cerkev skozi stoletja morajo neprestano rasti in napredovati v umnosti, vednosti in modrosti. Toda kršåanski nauk mora ostati v svojem redu nedotaknjen, da verske resnice ostanejo iste po vsebini in pomenu. Vera naj posnema zakonitost, ki velja v naravi. Telesni udje rastejo, se razvijajo in izpopolnjujejo, a ostanejo vedno isti. V åloveku je velika razlika med cvetoåo mladostjo in starostno zrelostjo. Toda oseba, ki se je postarala, je istovetna z nekdanjim mladostnikom. Spremenijo se življenjske razmere in okolišåine, åloveška narava in oseba pa sta vedno isti. Majhni so dojenåkovi udje, mladeniåevi so mnogo veåji, a so popolnoma isti. Kolikor jih ima otrok, toliko jih bo imel mož. Åe se nekaj razvije šele v zrelejši dobi, je bilo v telesu kakor v kali že od zaåetka. Vse, kar imajo pozneje straråki, so že prej imeli kot otroci. Brez dvoma je napredek nekaj naravnega. Zakon rasti razodeva åudovito božjo modrost, ki je položila v otrokovo telo zametke, iz katerih naj se razvijejo vse oblike odraslega åloveka. Ko bi se ustroj åloveškega telesa pozneje tako spremenil, da ne bi bil veå podoben svoji vrsti, ako bi bil na primer kak ud dodan ali okrnjen, bi propadlo celo telo, se iznakazilo in pohabilo. Ista pravila veljajo tudi za razvoj resnic kršåanskega nauka, ki se skozi stoletja poglablja, v teku åasa oplaja in v vseh dobah znova in znova pomlaja. Naši predniki so že od zaåetka vsejali v njivi svete Cerkve seme kršåanske vere. Bilo bi kriviåno in neprimerno, ako bi mi, njihovi sinovi, pobirali ljuljko podtaknjene zmote namesto pristne pšenice åiste resnice. Rajši povsem pravilno in dosledno odklanjajmo neskladja med prvotnim in sedanjim naukom. Pobirajmo tisto zrnje åiste resnice, ki so ga vsejali in je dozorelo. V kolikor pa se je v teku åasa razvilo in naraslo, ga z veseljem gojimo tudi danes. V božičnem času se vrstijo v cerkvah božični koncerti.Ne spreminjajmo cerkve v koncertno dvorano. Cerkev ostaja vedno, v vsakem času in v vsakem trenutku kraj zbranosti in molitve. NAÆ VESTNIK zanimivost november - listopad 2012 Nas vestnik november 2012_Nas vestnik oktober 2009 08/11/12 09:53 Pagina 7 7 malu pol- ateinaom Novi o in anioga kev mu ozof NAÆ VESTNIK november - listopad 2012 Nas vestnik november 2012_Nas vestnik oktober 2009 08/11/12 09:53 Pagina 8 8 aktualnosti V OBJEMU RAZVOJA 41 Spomin in zahvala Praznik vseh svetih in dan spomina na pokojne me vedno znova potegneta v premišljevanje o življenju onkraj življenja, o tistemu bivanju, ki zagotovo obstaja, vendar ga naša znanost še ni razvozlala in dokazala, in iskreno povedano upam tudi, da ga ne bo nikoli, saj bi v tistem trenutku ålovek prevzel vlogo Boga. V teh dneh stopajo v ospredje grobovi, ki so naši spomeniki dragim rajnim in zadnje zemeljsko bivališåe telesa. Onkraj groba pa je mnogo veå kot samo kamen ali kup zemlje, ki pogosto lahko predstavlja pregrado boleåine in loåi živ spomin s pokojnim. Pravi spomin je v nas in ta ne potrebuje spomenikov, sveå, rož … Ali ste kdaj pomislili, da bi namesto žalosti in smrti, 1. novembra, dali prostor hvaležnosti? Hvaležnost za eksistenco drage osebe, ne glede na to, ali je bilo njeno življenje dolgo ali kratko, hvaležnost, da smo jo lahko spoznali, hvaležnost za vse, kar smo dobrega in lepega skupaj doživeli in åesar smo bili deležni. Zahvala je naåin spominjanja s pozitivnimi åustvi, kjer se žalost razgubi v poplavi dobrega. Zahvala je vezivo vsakega odnosa in vsake åloveške skupnosti. Vprašanje smrti je najprej vprašanje bivanja. Ali se bivanje sploh lahko kdaj konåa? Åe verujemo v obstoj živega Boga, ki je veåen in je gospodar življenja in smrti, potem lahko verujemo v bivanje onkraj smrti. Åeprav se telo ”ustavi”, njegovo bistvo gre naprej in skupaj z Božjim duhom v isti sapi, kakor dih, biva in je prisotno. Življenje se ne konåa z grobom, ampak se nadaljuje v drugem åasu, v drugaånih okolišåinah, v drugi obliki. Smrt je torej samo drugaåna dimenzija bivanja, ki ni veå vezana na telo in na to stvarnost. Biti hvaležen za življenje (lastno in drugih) pomeni spoštovati bivanje kot obstoj. Vzor tega je odnos ålovek-Bog, saj je ålovek lahko izpolnjen in dopolnjen le v sobivanju v Bogom kot tistim, ki nas usposablja za vsakršen odnos. Hvaležnost je odliåna terapija za so- dobnega åloveka, ki – izropan vsakega spomina, žrtev potrošniške miselnosti, prežet z zaskrbljenostjo zaradi zelo negotove prihodnosti – potrebuje nekaj svetilk upanja. Ravno upanje daje življenju smisel, saj pozitivno razmišljanje o prihodnosti pomeni, da ”jutri” lahko prinaša dobro priložnost. Od tukaj dalje je potreben drugaåen pogled, ki ga bomo težko zasledili v oglaševalskih letakih veleblagovnic, saj ni tako poceni in v ”akciji”, kakor je to sedaj moderno. Drugaåen pogled pa gre nekako tako: niå mi ne pripada, vse je zastonjski dar, ki bogati moje bivanje. To daje življenju smisel, to nas odpira odpira obåutku hvaležnosti do vsakogar, ki ga sreåamo, åetudi nam ni vedno simpatiåen ali po volji. Tu se zaåne duhovna svoboda, ki nas lahko pripelje do duševne svobode. O tej pa bi lahko govorili strokovnjaki za duševne bolezni v luåi napovedi, da bo v nekaj desetletjih najpogostejša bolezen v Evropi ravno depresija. Telo in duša nista loåena pojma, ampak prepletena in v samem bistvu povezana. Vsak od njiju oznaåuje åloveka kot celoto, zato sta temelj našega bivanja. Ko telo ”ugasne”, duša živi naprej, torej samo jedro ålovekove osebnosti nadaljuje bivanjsko pot. Kakor telo oznaåuje åloveka v vidnem, fiziånem svetu, tako ga duša zaznamuje v nevidnem, presežnem ali metafiziånem. Ljudje smo bitja odnosa, kar nakazuje tudi težnja sodobne družbe, ki skuša to razumeti preko komercializacije åustev: velike in dramatiåne družinske zgodbe hitro obkrožijo svet, moåna sta izpostavljenost åustev na vseh podroåjih in iskanje odgovorov na domnevne mistiåne pojave. Odnos ni predmet trgovine, zato ga lahko gradimo le preko srånosti, hvaležnosti in spomina. Tudi s tistimi, ki so odšli pred nami v veånost, odnos ohranjamo s hvaležnostjo in spominom. Oni živijo naprej. Aljoša Vodopivec  Vedno veå ljudi se zaveda, kako nesmiselno je zadnje dni oktobra pustu podobno rajanje ob praznovanju noåi åarovnic (Halloweena). Potrošništvo je popaåilo ta dan in ga spremenilo v nesmiselno zabavo, predvsem pa v vir zaslužka za trgovce.  V letu vere bo veliko besed. Tudi potrebnih in pametnih. Leto vere enostavno hoåe to: Približajmo se Kristusu!  Kako to, da so samo kršåanski, posebej katoliški, simboli stalno zaniåevani in pomazani brez vsake posledice? In o tem åasopisi ne poroåajo in se ne zgražajo?  Kadar želimo dialog, moramo vedeti, kdo smo in v kaj verujemo! 10 BOŽJIH ZAPOVEDI IN DANAŠNJI ČLOVEK DEVETA ZAPOVED – NE ŽELI SVOJEGA BLIŽNJEGA ŽENE DESETA ZAPOVED – NE ŽELI SVOJEGA BLIŽNJEGA BLAGA Obiåajno v razpravah združujemo obe zapovedi. Tudi ti dve zapovedi sta žrtvi velike kontestacije: “Kdo se lahko vtika v moje misli, v mojo zasebnost, zakaj ne bi želel žene svojega bližnjega, åe je lepa in mi ugaja, isto za drugi spol; kdo mi lahko brani? Kdo bo odloåal, kaj naj jaz želim, saj sem vendar svoboden? Komu škodim, åe sem nevošåljiv?” Kaj ima opravka morala z mojimi željami? V strogo zasebne želje pa se res ne sme nihåe vtikati.” Tako se opraviåujemo, tako se branimo v imenu svoje osebne in nedotakljive svobode. Tako mnogi mislijo in vztrajajo v tem mišljenju. To gre predvsem na raåun kršåanske morale. Toda kršåanska vera ne sloni samo na obredih, na praznovanjih praznikov in podobnem, temveå na notranjih izbirah in odloåitvah, In to so izbire, ki jih nihåe ne pozna, pozna pa jih le Bog. Njemu ne “uide” nihåe. Zapoved je dal on. Do dejanja prihajamo iz notranje odloåitve, prej mislimo, potem se obnašamo na doloåen naåin: ålovek prej zabrede v mislih kot v dejanjih. Napaåne misli nas privedejo do napaånih dejanj. Zato se dobro in zlo zaåenjata v nas samih. Tam se odloåa o našem vedenju in “åistost” naj se zaåne že tu. Naj spomnimo na prerekanje med Jezusom in farizeji. Farizeji so poudarjali zunanjost, tradicijo, Jezus pa srce, notranjost, vest, to, kar samo Bog bere v nas. Åe se vrnemo v Jezusov åas, je Jezus smatral žensko kot osebo, otroka kot osebo in ne kot moževa lastnino. Kar se v tistem åasu ni upoštevalo, je prineslo kršåanstvo, ženska in otrok nista bila veå predmet ali moževa last. Mož in žena sta eno. Judje so sovražili Jezusa, ker je prestrigel njihovo pojmovanje in uåenje, prinesel je nekaj popolnoma novega, in je naroåil, naj se oznanja ta “novost”, ta novi nauk. Deveta in deseta zapoved overovljata vse ostale zapovedi; kdor se jih drži, prepriåan, bo sprejel vse ostale. Dru- gaåe nastaja velika prevara. Beremo v Svetem pismu:”Ker mi to ljudstvo prihaja naproti le s svojimi usti in me åasti le s svojimi ustnicami, njegovo srce pa je daleå od mene in mu je moj strah le priuåena åloveška zapoved, zato bom, glej, še naprej preseneåal to ljudstvo, presenetljivo preseneåal, da bo izginila modrost njegovih modrih in se skrila razumnost njegovih razumnih.” (Izaija 29,13) Isto lahko Bog oåita åloveku, ki se smatra za vernika, a ni njemu blizu s srcem, z mislijo, predvsem s ponižnostjo. Kar nas omadežuje in oddaljuje od obeh zapovedi in severa tudi od ostalih sta dve veliki napaki: pohlep in nevošåljivost, ki izvirata in usmerjata vsa naša dejanja od znotraj. Blagor åistim, ki bodo videli Boga. Jezus je izredno opozarjal: “Varujte se farizejskega kvasa, ki je hinavšåina.” (Lk 12,1) In “Pazite in varujte se vsake pohlepnosti, kajti življenje nikogar ni v obilju iz njegovega premoženja.” Povedal je priliko o požrešnem bogatem åloveku. “Tako je s tistim, ki sebi nabi- ra zaklade, ni pa bogat pred Bogom.” (Lk12,21) Kje je v tem primeru pohlepnost? Nikomur ni kradel. Skrbel je le zase. Veåje oåi kot želodec, tako so ponavljali naši predniki. Bogatin je nakopiåil in se primerjal s svojim bližnjim, katerega bi rad prekašal, pred katerim bi rad izstopal. “Sebiåno oko se ne zadovolji s svojim deležem, hudobna kriviånost mu suši dušo.” Tako beremo v Sirahovi knjigi.(Sir 14,8) Åisti v srcu bodo videli Boga Vprašanja, ki me dvigajo. Sem vesel, kadar vidim, da je tudi sosed uspešen gospodar? Cenim razliko talentov ali pa sem nevošåljiv? Znam voditi samega sebe v osebnem in javnem življenju? Kupujem, kar potrebujem in ne zato, da bi se ponašal pred bližnjim? Obåudujem bogastvo v osebah, s katerimi živim v družini, upoštevam, hvaležen Bogu, dar žene in otrok? Iskreno åestitam znancu za njegove uspehe? Znam svoje želje urediti? Znam ukazati samemu sebi? NAÆ VESTNIK zapovedi november - listopad 2012 Nas vestnik november 2012_Nas vestnik oktober 2009 08/11/12 09:53 Pagina 9 9 duhovnost Zvestoba Cerkvi Predavanje g. Janeza Ferkolje pri Sv. Jakobu (stenografski zapis) NAÆ VESTNIK november - listopad 2012 Nas vestnik november 2012_Nas vestnik oktober 2009 08/11/12 09:53 Pagina 10 10 Mag. Janez Ferkolj, župnik na Bledu Papež Benedikt XVI. je 11. oktobra odprl leto vere, ki bo, kot sama beseda pove, trajalo vse leto. S to potezo se papež obraåa do vseh vernikov vsega sveta in enostavno vabi: V tem letu na poseben naåin gojite, utrdite, poveåajte svojo vero in jo, kot priåevalci, širite kot posamezniki in kot skupnost. Duhovniki smo sprejeli ta klic in se odloåili, med drugim, za posebna predavanja, ki bodo na sporedu v tem letu, upoštevajoå veliko nevednost vernikov v verskih zavedah. Predavanja bodo v prostorih Šentjakobskega društva v ul. Concordia 8. V åetrtek, 25. oktobra, je bilo prvo predavanje. Povabili smo župnika z Bleda g. Janeza, ki je govoril o zvestobi veri in Cerkvi. Svoje predavanje je tokrat osredotoåil le na pojem zvestobe Cerkvi. Torej o Cerkvi. G. Ferkolj bo dopolnil svoje predavanje na željo prisotnih v mesecu januarju. Zvestobo Cerkvi je predavatelj primerjal zakonski ali prijateljski zvestobi, kakor je v praksi med ljudmi, med zakonci ali prijatelji. Umevno pride åas, ura preizkušnje v obljubljeni zvestobi, torej v åasu, ko je težko ali postaja dolgoåasno “sobivanje”. Pride namreå trenutek, ko zvestoba zahteva odloåitev, ko nam kliåe, da ostanemo zvesti dani obljubi. Cerkve ne moremo primerjati z nobeno drugo ustanov: prikazuje se nam v dvojni luåi: vidna in nevidna Cerkev, kot znamenje, obåestvo, skupnost, ko predstavlja nekoga in tudi nekoga vodi. Zato Cerkve ne moremo omejiti na Vatikan ali na neko mistiåno sfero. Cerkev je bila spoåeta na Veliki åetrtek, ko nam je Kristus izroåil evharistijo, rodila pa se je na Golgoti na križu, ob njegovi smrti, ki je prinesla vsakemu zemljanu, vernemu in nevernemu, budistu, hindujcu in ateistu odrešenje. Na binkoštni dan, ki ga napaåno smatramo za rojstvo Cerkve, je Cerkev prestopila svoje zidove. Ko se je odprla Judom in poganom, se je odprla vsemu svetu. Cerkev je vstala na Veliko noå. V tem smislu vidimo nalogo Cerkve, da prekvasi ves svet. Zato ne verujemo v Cerkev, ampak verujemo Cerkev, (to je tožilnik). Cerkve ne åastimo, jo gradimo. Zato velja aksiom: en kristjan – noben kristjan! Cerkev je predvsem in nadvse pojem skupnosti, obåestva. Tako nam je Kristus dal možnost, da pridemo do cilja. Iz tega sledi, da åe hoåemo to Cerkev ljubiti, jo vzeti za svojo, jo moramo najprej poznati, se ji približati, da se zavemo, kaj imamo in koga imamo. Zato Cerkev ne potrebuje nobenega oglaševanja, potebuje pa priåevanje svojih vernikov. Pojem vidne in nevidne Cerkve Cerkev je vidna v ljudeh, nevidna v milosti, ki jo prejmemo. Cerkev je torej živ organizem, obenem skrivnost. Iz tega sle- di, da je Cerkev božja in åloveška. Cerkev je svetišåe. Zato bomo pojmovali praznik 1. novembra, praznik Vseh svetih, kot praznik Cerkve, 1. januar dan Marije kot Matere Cerkve. Zato Cerkev ne more biti grešna. Sv. Ambrož je pravil:« Cerkev ne greši v sebi, greši v nas.« Grešijo njeni sinovi. Cerkev je sveta, mi smo grešniki. Cerkev je svetišåe, ima pastirje, ki pa so ljudje s svojimi vrlinami in slabostmi. Cerkev lahko primerjamo luni, ki jo osvetljuje sonce. Kakor se luna kråi, oddaljuje, narašåa in spet kråi, tudi izgublja svojo moå in svetlobo. In tako v Cerkvi, ker ima v sebi grešne ljudi Cerkev verujemo. Mnogi se loåijo od Cerkve, ker je ne poznajo. Danes govorimo o inkulturaciji, kar pomeni stopiti v neki naåin življenja, a zavedajmo se, da je življenje v Cerkvi zelo preprosto, z istim razmerjem do Boga, ki enostavno hoåe predvsem ljubezen. Biti sam z Bogom, od njega potem stopiti k åloveku. Kristjan bo dosegel vrhunec svojega posebnega stanja ravno v Cerkvi. Ne moremo s svojo slabostjo izbrisati svetlobe Cerkve, niti ko gre za karitativna dejanja. Cerkev je veliko veå. Naj ostaja v našem pojmovanju jasna svetloba Cerkve, ki izžareva iz njenega ustanovitelja Kristusa. Kršåanstvo ne obstaja brez Cerkve. In ne glejmo, koliko nas je, marveå: toliki smo! Tej Cerkvi gre naša zvestoba. Predavanje v Šentjakobskem kulturnem društvu (foto: Miloš Pahor) SV. IVAN V soboto, 27.oktobra 2012, je svetoivanska župnijska skupnost končno dočakala ponovno odprtje župnijske cerkve. Slednja je bila namreč zaprta kar tri leta zaradi nujnih vzdrževalnih del: treba je bilo utrditi streho in strop ter preveriti statiko celotne stavbe. Med tem časom so Svetoivančani zahajali v bližnje gledališče, zatem v šotor, ki ga je občinska uprava postavila na območju nekdanje avtobusne remize. Seveda je šlo za ne- primeren prostor, ki je sicer po eni strani omogočal večjo bližino med verniki in duhovnikom, po drugi strani pa ni nudil nobenega zavetja v primeru neugodnih vremenskih razmer (burja, sneg, mraz). SV. VINCENCIJ Minilojeletodni,odkarnasjenadan Vsehsvetih1.novembrazavednozapustilanašapredragaUčkaŠčuka Krže.Vnašihsrcihjepustilaveliko Po treh letih so se cerkvena vrata ponovno odprla konec oktobra. Najprej so v četrtek, 25.oktobra, predstavili potek obnove, med katero so ponovno odkrili nekdanjo poslikavo na stropu in deloma v absidi, ki so jo prekrili po drugi svetovni vojni. Sedaj so freske ponovno na ogled in dajejo prav poseben čar in toplino celotni cerkvi. Ob tem so na koru postavili nove orgle, ki jih je župnija kupila v Nemčiji: gre za veličasten inštrument, ki je prej služil svojemu namenu v Koblenzu, sedaj pa s svojimi večtisočimi piščalmi spremlja cerkveno življenje. V soboto, 27.oktobra, je potekalo slovesno bogoslužje, ki ga je vodil tržaški nadškof Crepaldi ob somaševanju številnih duhovnikov. Pred obredom sta Aleksander De Luisa v slovenščini in Lamberto Terzuoli pozdravila visokega gosta v imenu obeh župnijskih skupnosti, medtem ko se je svetoivanski župnik don Fabio Ritossa spomnil dolgoletneo pričakovanje na ta dan in med prisotnimi duhovniki pozdravil g.Milana Nemaca, slovenskega kaplana, in g.Giannija Giursija, dolgoletnega župnika pri Sv.Ivanu, medtem ko se g.Faspod«.Učkajenamrečzeloradaigrala Bacha.ZJezusom,vprispodobisvete hostije,smoseduhovnopovezaliznašoUčkoinvsakdojijeposredovalsvoje misliinželje. Vhvaleženspominpevciinžupljanisv. Vincencija. za zbor Ozbiå Pišåanc Irma BARKOVLJE praznino.Kadarvstopimovnaše Ognjišče,kjersepomašizbiramo,njenaslika,njennasmeh,nassprejme,kot danasbihotelapozdravitirekoč: »Semšetumedvami«,ažaljetosamo njenaslika.Prisv.Vincencijusmoseje spomnilinadanVsehsvetihzmašo, darovanovnjenspomin.MedobhajilomjeprofesorPegannaorglezaigral Bachovoskladbo»KristusnašGo- Praznovanje rožnovenske nedelje. Barkovljani se zelo veselijo rožnovenske nedelje s procesijo, saj je še edina, ki se je obdržala in edina slovenska procesija v mestu. V nedeljo, 7. oktobra, je bila maša že ob 8. uri in po maši procesija po Miramarskem drevoredu do vodometa. Mašo in procesijo je vodil msgr. bio Gollinucci, do nedavnega svetoivanski župnik, ni mogel udeležiti slovesnosti zaradi bolezni. V imenu tržaške Občine je prisotne pozdravila odbornica Antonella Grim. Po kratkem orgelskem nastopu nekdanjega svetoivanskega kaplana g.Valerija je gospod nadškof najprej blagoslovil nove orgle: prof.Andrej Pegan, ki je bil prisoten na koru, je v pogovoru izpostavil nekatere njihove značilnosti (nemški sistem pedalov, na primer) ter podčrtal njihov zvok in visoko kvaliteto. Gospod nadškof je nato vodil liturgijo v slovenščini, italijanščini in latinščini: tudi združeni zbor slovenskih in italijanskih pevcev je izvajal skladbe v teh treh jezikih. V svoji homiliji je gospod nadškof primerjal svetoivansko župnijsko skupnost z romarji, saj so se dolgo časa počasi približevali cilju; ob tem jih je spodbudil, naj ne pozabijo na drugo, vseživljenjsko romanje k Bogu. Praznovanje se je nato nadaljevalo v prostorih blizu cerkve, kjer so domačini pripravili bogato zakusko in kjer se je številna množica Svetoivančanov ustavila še dalj časa. Franc Vonåina. Pel je številni zbor pod taktirko Aleksandre Pertot. Pri orglah je bil maestro Giuseppe Zudini. Po maši so z velikim belim vencem okrašeni kip Kraljice rožnega venca postavili na voziåek. V procesiji so ga vozili ob belih in barvanih narodnih nošah. Igrala je godba iz Trebå in sicer samo Marijine pesmi. Vreme je bilo ugodno. Nada Martelanc V Svetem pismu Bog govori åloveku na åloveški naåin. Za pravilno razlago Svetega pisma je torej treba paziti na to, kar so åloveški avtorji v resnici hoteli povedati, in na to, kar nam je Bog po njihovih besedah res hotel razkriti. (Katekizem kat. Cerkve 109) NAÆ VESTNIK novice november - listopad 2012 Nas vestnik november 2012_Nas vestnik oktober 2009 08/11/12 09:53 Pagina 11 11 november - listopad 2012 Nas vestnik november 2012_Nas vestnik oktober 2009 08/11/12 09:53 Pagina 12 razno POROKA V IZOLI Darovali ste za Naš vestnik v evrih: družina Žvab 40,00; Cvetka iz Ricmanj 20,00; N.N. 30,00; iz Škedenja 30.00; iz Žavelj-Štramarja 35,00; Andreja Mestek 20,00; Lojze iz Postojne; Bogdan Saksida 60,00; od Sv. Ane 30,00; Magda Fabris 20,00; Antonia Elleri 10,00; od Sv. Jakoba 25,00; od Sv. Ivana 20,00; N.N. 50,00; družina Bizjak 70,00; družina Grilanc-Mozetiå 50,00; družina Budin v spomin na pokojnega Emila Budina 20,00; N.N. 250,00 Za prispevke preko banke: NAÆ VESTNIK Unicredit Banca s.p.a. Trieste Servola IT86V0200802212000003174149 Nasloviti na: Opera culturale di Servola Causale (za): Naæ vestnik ali Sklad msgr. Ukmarja ALI JE NAÆ VESTNIK ZASTONJ? 12 Vpraæanje je odveå. Kdorkoli pozna danaænjo druœbo, bo dobro vedel, da ni nobene stvari zastonj in tudi Naæ vestnik ne. Vsak mesec so novi raåuni za tisk, poæto in ostalo. Mnogi se tega zavedajo, zato radi prispevajo za stroæke in smo jim iz srca hvaleœni. Zaradi åedalje veåjih stroækov naproæamo vsakega bralca, da bi pomagal kriti stroæke vsaj z enim evrom. Hvala. Naslov elektronske poæte: [email protected] Mobitel: 328.1395532 Poæta v Sloveniji: Jakomin Duæan, poætno leœeåe, 6281 Ækofije Slikovno gradivo poæljite na naslov: [email protected] NAÆ VESTNIK 6. oktobra 2012 sta se poroåila v izolski cerkvi Aljoša Novak in Irene Krulåiå. Po zaslugi novoporoåencev je potekal obred v zelo zbranem in obåutenem vzdušju. Sreånemu paru vošåimo vse najboljše. Ob novoporoåencih ki sta na sliki še Aljoša Vodopivec, in duhovnik Dušan Jakomin. Obiæåite nas na spletu: www.nasvestnik.eu Oglasite se na naslov: [email protected] Naæ vestnik v digitalni izdaji Do 8. novembra je bilo 20.580 obiskov na spletu meseånik Izdajajo slovenski duæni pastirji na Trœaækem Prva ætevilka je izæla 3. decembra 1958 Odgovorni urednik: Duæan Jakomin Via di Servola, 42 - 34146 Trst/Trieste Tel. 040/830792 www.nasvestnik.eu Registrirano na sodiæåu v Trstu ætev. 223 ISSN: 1124-6588 Ålan Zveze katoliækih tednikov v Italiji FISC Tiska: Tiskarna Graphart Printing srl Ulica J. Ressel, 5 - 34018 Dolina Tel. 040/8325150