TRAJNICE
6
MOJ VRT
Telohi
Gojimo jih zaradi cvetja in listja
oleg na{ega doma~ega
~rnega teloha so tudi pri
nas vedno bolj cenjeni
{tevilni drugi telohi. Vendar se
je treba malo potruditi in
poiskati trpe`ne sadike, ~e jih
`elimo posaditi v svoj vrt, jim
prav postre~i in potem potrpe`ljivo po~akati, da se vrastejo,
razrastejo in bogato zacvetijo.
P
Tuji botaniki, ki se ukvarjajo z
vzgojo novih kri`ancev okrasnih
rastlin, `e dolgo poznajo tudi
slovenska rasti{~a telohov in jih s
pridom uporabljajo kot vir mati~nih rastlin za razli~na kri`anja.
Tako dandanes tudi po na{ih vrtnih centrih in cvetli~arnah lahko
kupujemo cveto~e telohe tujih
gojiteljev (ki imajo tudi gene
na{ih doma~ih telohov, pa ne
samo ~rnega), vzgojene v loncih
in lon~kih in cveto~e `e jeseni ali
pozimi. Tudi vodilni slovenski
gojitelji trajnic ponujajo kar lep
izbor razli~nih telohov, tako tistih, ki rastejo v naravi v razli~nih
de`elah sveta, kakor tudi raznih
kri`ancev.
Zeleno cveto~e telohe pri nas
sre~ujemo ob zgodnjih spomladanskih potepanjih po naravi,
pa jih najve~krat kar prezremo.
Odkar pa so nam cvetli~arji
zelene cvetove ponudili kot
visoko modo, smo po~asi za~eli
spreminjati svoj odnos tudi do
zelenega cvetja v vrtu in v naravi.
Na{ doma~i zeleni teloh zacveti
zelo zgodaj spomladi, ko cvetje
tudi sicer gledamo z druga~nimi
o~mi, kot takrat, ko ga je povsod
v izobilju. Tako po~asi za~enjamo
ceniti tudi zeleno cveto~e telohe,
sicer mnogo kasneje, kot evropska
vrtnarska in vrtno ljubiteljska
avantgarda, ampak bolje pozno
kot nikoli !
Vsi telohi imajo bolj ali manj
usnjato, trpe`no in nekateri tudi
zimzeleno listje. Nekateri {e posebno lepo oblikovano, tudi sivo
zeleni lepotci so vmes in trnasti
listni robovi tudi. Tak{en je recimo korzi{ki teloh (Helleborus
argutifolius ali H. corsicus), ali pa
recimo {ternijevi kri`anci (Helleborus x sternii), ki so posebno lepi
tudi, kadar ne cvetijo. Tudi
smrdljivi teloh (Helleborus
foetidus) ima zelo lepa cvetna stebla z zimzelenimi listi. Pri nekaterih so cvetovi posamezni, pri
drugih je na cvetnem steblu po
ve~ cvetov. Rekorderji imajo na
istem steblu tudi grozde s po petdeset in ve~ manj{imi cvetovi.
Nekatere vrste so visoke le kakih
20 cm. Tak{en je na{ ~rni teloh, ki
ima ~rne le korenine, cvet pa ima
bel ali rahlo ro`nato nadahnjen in
nekateri njegovi kri`anci. Med
njimi so nekateri, ki zacvetijo `e
novembra in drugi, ki imajo cvetove {e aprila. Druge vrste in sorte
dose`ejo kakih 30-40 cm. Tak{ni
so vsi orientalski kri`anci in precej drugih telohov, tudi na{ ~rno
{krlatni teloh (Helleborus atrorubens). Najvi{ji so korzi{ki teloh,
{ternijevi kri`anci, smrdljivi teloh
in njegovi kri`anci, ki dosegajo 60
– 90 cm ali {e ve~.
Gosti {opi cvetja rastejo iz listne zastirke.
Skupina cveto~ih smrdljivih telohov (Helleborus foetidus).
Nekateri telohi dobro prena{ajo
sonce, ve~inoma pa morajo rasti v
senci ali polsenci, vsi pa imajo
radi s humusom bogata in globoka
tla, da lahko razvijejo korenine v
globino in tako la`e kljubujejo
mrazu in su{am. Nekateri prena{ajo tudi kisla tla, drugi imajo radi
apnena, ne moremo pa narediti
napake, ~e jih posadimo v nevtralna, torej navadna vrtna tla.
Vzgoja sadik je zahtevna in
po~asna. Od setve do prvih cvetov traja od treh do pet let. Zato
ne sodijo med poceni trajnice.
Tudi v vrtu potrebujejo nekaj
~asa, da se vrastejo in udoma~ijo,
potem pa lahko ob njihovem
cvetju v nenavadnem letnem
~asu u`ivamo leta in leta. Na izletu marsikdo izkoplje in prinese
domov sadike na{ega doma~ega
~rnega teloha, potem pa benti
nad njegovim `ivotarjenjem. Tu
je potrpljenje bo`ja mast. Treba se
je zavedati, da smo rastlini ob
izkopu po{kodovali korenine, na
kar je posebno ob~utljiva in se
zato le po~asi vra{~a in morda ve~
let ne bo cvetela. Potem pa nas bo
kar naenkrat nagradila za potrpe`ljivost. ~e posadimo sadiko,
vzgojeno v lon~ku, bo njena
razrast kar precej hitrej{a.
Ni prav veliko trajnic, ki bi
cvetele pozimi. Zato so tudi telohi
tako spo{tovani in vsak lep zimski
dan izkoristimo, da na vrtu
i{~emo njegove popke in
morebitne cvetove.
Orientalski kri`anci telehov
Najbolj barvite cvetove med
vsemi telohi imajo prav gotovo
orientalski telohi. Nastali so z
ve~kratnim navzkri`nim kri`anjem orientalskih prednikov z
nekaterimi drugimi telohi. Bota-
[opek orientalskih telohov se v vazi ohrani precej dolgo, zlasti v hladnem
prostoru ali na prostem, recimo na grobovih.
TRAJNICE
MOJ VRT
niki so tu zasledovali razli~ne
cilje. Uspelo jim je vzgojiti sorte z
velikimi cvetovi, ve~ cvetov na
enem cvetnem steblu in tudi `e
vrstnate, napol polnjene cvetove.
Barve cvetov orientalskih telohov sicer niso kri~e~ih barv.
Zastopane pa so vse nijanse od
belih, belo rumenih, belo zelenih,
ro`natih, {krlatno rde~ih do rjavo
rde~ih, vijola ali modro rde~ih ali
celo kovinsko modrih. Najlep{i in
najbolj zanimivi pa so tisti cvetovi s svetlej{imi obrobami ob
temnej{i osnovi ali tisti z bolj ali
manj bogatimi temnimi pikami in
rizbami na svetlej{i podlagi ali
tisti marmorirani. Velikost cvetja
je sicer razli~na, vendar vsi sodijo
med velikocvetne.
Orientalske telohe sadimo v
senco ali polsenco, ker ne marajo
`go~e pripeke. Tudi za globoka
humusna tla poskrbimo, da nam
bodo v veselje. Njihovo listje je
sicer lepo in ko{ato, zimzeleno in
dokaj trpe`no. ~e pa je ob za~etku
cvetenja v pozni zimi ali zgodnji
pomladi preutrujeno od burje in
suhih mrazov, bo najbolje, da ga
pore`emo kar pri tleh. Tako bomo
cvetje naredili {e bolj vidno, ker
ga ko{ato listje ne bo zakrivalo.
Listje se bo takoj po cvetenju
obnovilo in pripravilo spet dovolj
hrane za cvetenje v naslednjem
letu. Starej{a razra{~ena sadika
lahko razvije tudi po ve~ deset
cvetnih stebel s po dva do pet
cvetov in tako bogato cvetenje
kar kipi. Listje bi tu bilo res kar
nekam odve~.
Presajanje telohov je zelo redko
potrebno, ~e smo jih posadili na
pravo mesto. Obi~ajno jih pustimo na stalnem mestu desetletja.
Vsekakor pa je potrebno enkrat
na leto poskrbeti za dodajanje
humusa, da zemlja ohrani rahlost
in trajno prehranjenost. Tudi ni
priporo~ljivo preve~ teptati zemlje v okolici, zlasti ne po de`ju, da
se zemlja preve~ ne zbije. ~e so
posajeni pod drevjem in grmovjem in jih jeseni prekrije listje,
bodo zgodaj spomladi zacveteli
kar iz zastirke. Po cvetenju je priporo~ljivo cvetna stebla odrezati
pri tleh, da ne bodo kazila izgleda
nasada. ^e `elimo iz starega grma
namno`iti ve~ sadik, to lahko
naredimo z deljenjem. V poznem
poletju ali zgodaj jeseni celo
sadiko ali njen del izkopljemo in
jo razdelimo na ve~ delov ter na
novo posadimo v sve`e zrahljano
in pognojeno vrtno prst ter
temeljito zalijemo. Listje lahko
pore`emo, ni pa nujno, ~e bomo
skrbeli za dovolj vlage. Tako
bomo dobili ve~ enakih rastlin,
bo pa spet treba kar nekaj let
po~akati na bogato cvetenje.
^e sodimo med radovedne in
potrpe`ljive vrtnarje, lahko
kak{en odcveteli cvet pustimo, da
bo dozorelo seme in se bomo
preizkusili pri vzgoji novih sadik.
Prvo leto bo rastlinica komaj
skalila, drugo leto bo `e nekoliko
zrasla in prve cvetove lahko
pri~akujemo ~etrto ali peto leto
po setvi. Cvetovi ne bodo vsi
enake barve in ve~ina tudi ne bo
podobna materinski rastlini.
Dobili bomo pisano dru{~ino in
ob vsaki novi cveto~i rastlini
bomo do`iveli presene~enje. ^e
smo imeli sre~o, da smo v vrtu
gojili kak{en biser~ek s polnjenim
cvetjem, bo morda tudi med
potomci kak{en imel polnjene
cvetove, ni pa nujno.
Ob vseh drugih vrtnih telohih, so
Pisani cvetovi z zanimivimi risbami na cvetnih listih.
7
Slovenski samonikli ~rno {krlatni teloh (Helleborus atrorubens) zacveti
nekoliko bolj zgodaj kot orientalski kri`anci in ima nekoliko manj{e cvetove.
orientalski telohi z barvitostjo
cvetja gotovo nekaj posebnega.
Lahko z njimi oblikujemo zimski
{opek, lahko jih posadimo v lepo
okrasno posodo in ob za~etku
cvetenja z njimi okrasimo hladno
ve`o ali vhodno stopni{~e, verando ali teraso. V sen~nem delu vrta
pa so sploh nepogre{ljivi, zlasti za
Kimajo~i cvetovi se prebujajo.
tiste bolj zahtevne ljubitelje lepih
rastlin.
Jo`ica Golob-Klan~i~,
www.trajnice.com
Slike so bile posnete v vrtnariji Trajnice Golob-Klan~i~, kjer smo selekcionirali `e kar precej lastnih
kri`ancev orientalskega teloha.
Foto: Mojca Rehar Klan~i~